M. ILJIN
POVEST POLKOVNIKA PRŽEVALSKEGA
Nekoč mi je prišla v roke velika, težka J knjiKa — poročilo o znanstveni eksped;-ciji polkovnika Prževalskega. Spoiriinjam >e slike na eni prviii strani; slika je pred-.stavljala skupino udeležencev ekspedi-ciie. Kamor si pogledal, povsod so bile kokarde, naramniki, puške, sablje, in vsi raziskovalci so stali v vojaški drži z rokami ob šivu. Spodaj so bila imena: praporščak ta iii ta poročnik ta in ta, štabni stotnik ta in ta. Nisi vedel, ali imaš pred seboj znanstvsoo ekspedicijo aii voiaški oddelek.
Oeldelku ie poveljeval polkovnik ge-neralnega štaba Prževalski. znamenit raziskovalec.
Čujmo. kai pripoveduje Prževalski sam:
»... Kratek čas pred nami so prav v teh krajih, to je ob srednjem toku reke Urungu, prezimili Kirgizi, ki so poleli in jeseni leta 1878 zbežali z ruskega na kitajsko ozemlje. Vsega je ušlo 1800 nc-madskih voz s približno 9000 dušami obeli  spolov.
Begunci so se ustavili deloma v juž-nem Altaiu, delotna pa ob reki Urungu.
In sicer so prišli sem potem ko so najprej poskusili priti iz Balun-Tehaja naravnost h Gučenu. Pustinja pa je bila neprehodna in beguno so bili prisiljeni vrniti se k reki Urungu, kjer so prebili vso zimo v strašni bedi. ker niso imeli krnie za živino
Pot uas je vodila ob srednjem Urungu
po prav tistih krajih, kjer so prezimili Kirgizi. Na desno od reks snio prav do ovinka, ki ga napravj pot v Gučen, to je približiio sio in petde^et vrst, srečavali skoraj na vsakem koraku nomadska pre-zimovališča Kirgizov,
Na vsern tem velikem prostoru se ni ohranil niti kvadratni meter trave. Tudi trstje iri mlado gnničevje je bilo popa-seno do kraja. Da še več* Kirgizi so pc-sekali vejevje s prav vseh topolov v gozdičih na obrežju. Mnogo drevja. so podrli. Z lub/sm so krmili ovce, z ostružki debel pa krave in konje.
Od take hrane je poginilo zelo mnogo živine, zlasti ovac; na tucate njiliovih tmpel je ležalo v bližini šotorišč. Niti številni volkovi niso mogli pospraviti toliko rnrhovine, ki je gnila iii vse na-okrog kužila zrak. Povrhu je bila vsa dolina reke Urungu skoraj povsem pc-krita z govnom tisočglavih čred
Otožen je bil pojrled na ta kraj, ki je že sani po sebi dovolj žalosteh. Videti je bilo, kakor bi bil prešel čezenj oblak kobilic ali še kaj huišega, kakor so ko-bilice. Te bi bile požrle travo in listje, tain ob reki Urungu pa niso prizanesli niti drevesom. Njihova obsekana debla so štrlela po nabrežju kakor zasajeni koli. Po tleh so ležali vse naokoli kupi obglodanih vej. Kraj je bil skažen za mnogo let.«
Tako pripoveduje raziskovalec Prže-valski. Toda mnogo stvari ne pove.