*0*maiA PLAČAH A V OOTOVOti GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. '28. • 3. JULIJA • LETO XVII ® CENA 20 DIN PB0LETBRC1 VSEH DE2EL, ZDB021TE SEI Po volitvah delavskih svetov OB DNEVU RUDARJEV NAS POZDRAV VSEM RUDARSKIM DELOVNIM KOLEKTIVOM! Aprila, in maja smo volili delavske svete. Po analizi komisije za delavsko in družbeno upravljanje pni republiškem svetu sindikatov Slovenije so sindikalne organizacije razvile široko zasnovane predvolilne priprave. Komisija je dobila podatke iz 937 podjetij, to je iz 85°/o 'podjetij, ki zaposlujejo več kot 29 ljudi. Razprave v kolektivih so bile dobre. Člani delovnih kolektivov so pogumno grajali razne nepravilnosti v podjetjih, kar je marsikje odločilno pripomoglo, da so jih začeli resno odpravljati. Ugodno je vplivalo tudi dejstvo, da smo se prav takrat pripravljali na skupščinske volitve in da je malo prej izšlo pismo izvršnega komiteja CK ZKJ. V kolektivih se niso omejili zgolj na kandidiranje, marveč so pogosto zelo določno razpravljali o odnosih v podjetju, o gospodarjenju ter o nalogah delavskega sveta. Izvršni odbori podružnic so imeli več kot 1900 sej in so priredili več kot 1600 delavskih zborovanj. V večjih kolektivih so sklicevali obratne sestanke. Teh je bilo dovolj 1300. Tako široka akcija je omogočila, da so se delavci bolj kot prejšnja leta seznanili z uspehi gospodarjenja, z delom delavskega sveta kakor tudi z drugimi vprašanji v podjetju. Poročila delavskih svetov so skrbno Kje so za selitev delavcev iz podjetja v podjetje vzroki V prejšnji številki smo v sestavku »Gibanje proizvodnje in storilnosti je malokdaj na dnevnem redu naših organov Upravljanja« opozorili na kvarne posledice, ki jih poraja nesmotrno zaposlovanje novih delavcev. Ce hočemo celoviteje obravnavati proizvodnjo, storilnost in zaposlovanje, potem velja spregovoriti še o valovanju zaposlenosti, o prehajanju delavcev iz podjetja v podjetje ali o fluktuaciji, kot navadno pravimo. Razmisliti velja o vzrokih in posledicah te selitve delavcev. Lani je odšlo iz raznih podjetij v Sloveniji in menjalo zaposlitev 18.33<>/o v«eh zaposlenih. Po nekaterih podatkih lahko sodimo, da prehajanje delavcev iz podjetij v podjetja letos ni nič manjše, mogoče celo večje. Lani je na primer iz 21 podjetij, ki so zaposlovala 20.504 delavce in uslužbence, odšlo 5078, prišlo pa 4015 oseb. Ista podjetja zaposlujejo letos 21.613 delavcev in uslužbencev. V prvih petih mesecih je letos zapustilo ta podjetja skupno 2267, na novo pa se je zaposlilo 2005 oseb. V teh podjetjih so prvič zaposlili 1109 delavcev in uslužbencev več, hkrati pa je tudi porastlo število selitev. Iz gradbenega podjetja »Beton« je na primer lani odšlo več kot pol delavcev in uslužbencev (povprečno je. bilo zaposlenih 1100 delavcev in uslužbencev, odšlo jih je 693, prišlo pa 917), letos v prvih petih mesecih pa je odšla iz tega podjetja že skoraj tretjina zaposlenih. Iz »Savinje«, lesnoindustrijskega podjetja v Ce-Iju, je lani odšlo več kot pol ' ljudi, iz Tovarne emajlirane posode v Celju šestina, več kot četrtino pa so jih na novo sprejeli. Iz Cementarne Anhovo je odšlo več kot tretjino zaposlenih, iz podjetja »Javor« prav tako itd. Ce bi primerjali zaposlenost, prihod novih in odhod zaposlenih delavcev v posameznih podjetjih za nekaj let nazaj, bi ugotovili, da se je kolektiv (teoretično) v zadnjih letih že trikrat ali štirikrat »Izmenjal«. Takšna »pomladitev« pa je za gibanje gospodarstva, proizvodnje in storilnosti vse prej kot koristna. Toda če bi ostali samo pri Številkah, odstotkih in povprečjih ob tem razglabljanju, hi zastali na pol poti. Koristneje in nadvse potrebno je Proučiti vzroke tega valovanja ■tt ra»misliti o posledicah. V večini podjetij zatrjujejo. 4« Je glavni vzrok za prehajanje delavcev neurejena tarif-■n politika, ali drugače reče- no, da so vzrok za to različne tarifne postavke za enaka dela v enakih podjetjih ali za enaka dela v enakih podjetjih ali za enaka dela v podjetjih različnih strok. Naslednji vzrok, ki ga skoraj povsod omenjajo, so neurejene stanovanjske razmere. Tretji vzrok, ki ga v podjetjih vselej omenjajo, toda nikoli zase, temveč le za druga podjetja, so — neurejeni odnosi znotraj kolektiva. Razčlenimo nekoliko podrobneje nekatere od teh vzrokov. Zaposlitev in delovna razmerja sploh so in bodo v neposredni zvezi s tarifno politiko. Vsi vemo, da tarifna vprašanja pri nas še niso urejena, da tarifne postavke za enaka dela v različnih podjetjih različne. Toda marsikje vodstva podjetij te razlike umetno povečujejo, da bi dobila nove delavce; s tem pa povzročajo valovanje zaposlenih. V osvetlitev nekaj primerov: Nekatera gradbena podjetja v Celju umetno zvišujejo tarifne postavke s tem, da plačujejo 3 dinarje na uro več kot nadomestilo za obrabo delavčevega orodja. Zaradi tega se delavci »selijo« v ta podjetja. Druga, kjer ne ravnajo tako, pa ostajajo brez njih. Zlasti kadar gre za strokovnjake. je preplačevanje pogost pojav. Za primer: Inženirju, ki je bil zaposlen v večjem podjetju na Primorskem, je ponudilo vodstvo sorodnega podjetja 9000 dinarjev več plače in še 10.000 dinarjev dodatka za ločeno življenje. Pomudimo se še za trenutek ob neurejenih odnosih znotraj kolektiva. Marsikje ne pripisujejo nobenega pomena napačnemu odnosu mojstrov in delovodij do delavcev, čeprav ... V nekem gradbenem podjetju je zidar opozoril delovodjo, da je nesmiselno prezidavati vrata, češ stroški naraščajo zaradi nepotrebnega in premalo premišljenega dela. Posledica takšnega dobronamernega in gospodarstvenega opozorila pa je bila, da se je zidar čez nekaj dni znašel pred disciplinskim sodiščem, češ da je »žalil predpostavljenga«. Sodišče je delavca oprostilo krivde, toda delovodja je zidarja čez čas prestavil na slabše delovno (Nadaljevanje na 2. str.) pripravili zlasti v večjih podjetjih, slabše je bilo v manjših, marsikje pa jih sploh niso sestavili. Najpogosteje je bil zaključni račun podjetja izhodišče za razpravo in so poročilu o zaključnem računu največkrat pridiružili še poročilo o delu delavskega sveta. Seveda se je tudi dogajalo, da so nekateri delavski sveti prepustili poročanje o svojem delu vodilnim uslužbencem podjetja. Taka poročila so bila sila tehnokratska, zaradi česar se tudi razprava največkrat ni mogla razviti. Nasprotno pa so v kolektivih, kjer se je delavski svet potrudil in sestavil stvarno poročilo, delavci zelo dostikrat opozorili na pomanjkljivosti v delu delavskega sveta in vodstva podjetja.. Čeprav je bila kritika včasih pretirana in neuuravičljiva, vendarle kaže, da se je polno uveljavila demokratičnost in so si marsikje nalili čistega vina. Sindikalnim podružnicam je bilo priporočeno, naj sestavijo politično analizo razmer v podjetju, ker jih marsikje niso sestavili .ali so jo slabo pripravili. tako da niso dosti hasnila. Odbori podružnic so se veliko bolj ukvarjal; s kandidatnimi listami in z izbiro kandidatov. V večini primerov so se pravilno zavzemali, da bi kandidiralo več mladih delavcev in žena, da bi bilo razmerje med delavci in uslužbenci pravilno in da bi bila politična sestava delavskih svetov in upravnih odborov zglednejša.* Demokratičnost pri izbiri kandidatov in sestavljanju kandidatnih list v veliki večini primerov ni bila kršena. Povsod je kandidatno listo sestavila le sindikalna podružnica razen znanega primera iz »Alpine« v Zireh. Bilo pa je nekaj poskusov, da bi posamezne kandidate vsilili ali že potrjene liste spremenili. (Posebej kaže omeniti primer nekega podjetja v Kranju, kjer je disciplinsko sodišče na direktorjevo pobudo kaznovalo delavke, ko so preklicale kandidaturo). Vendar večina takih poskusov ni uspela, zlasti po uslugi občinskih sindikalnih svetov. Glede kandidiranja kaže omeniti še to, da ponekod niso pustili, da hi kandidiralo več ljudi, kot naj bi jih izvolili, (Emajlirana, Celje). Drugod spet pia so si demokracijo tako tolmačili, da je demokratično, če jih kandidira čimveč. Tako je bilo na nekaterih listah še enkrat več kandidatov, kot naj bi jih izvolili. Nasploh pa so kandidate zelo premišljeno in kritično izbirali. Ce je kdo odklonil kandidaturo, je ni odklonil zaradi političnih razlogov, marveč za-rad razmer v podjetju. V 937 podjetjih so izvolili 19123 članov delavskih svetov, kandidiralo pa jih je 27.939. Delavski sveti imajo letos več članov, ker so se nekateri šte- vilčno .povečali. Volilna udeležba je bila letos večja kot lani, saj je znašala 94,5°/o. Praktično torej ne moremo govoriti o abstinenci, razen v takih kolektivih, v katerih so nezdrave razmere,' ali &o bile razne nepravilnosti ob kandidiranju itd. V takih kolektivih je bilo tudi več neveljavnih glasov, ki pa v povprečju vseeno ne presegajo enega odstotka. , Tudi sestava delavskih svetov je letos boljša. V njih je 79«/:. fizičnih in 21°/o umskih delavcev. Delavski sveti so se tudi pomladili, se politično okrepili, v njdh je več članov Zveze komunistov. Nekoliko slabše je z izvolitvijo žena, dasi- jih je kandidiralo več kot prejšnja leta. Po strokovnosti prevladujejo kvalificirani - in visokokvalificirani delavci. Ko govorimo o volitvah, kaže posebej omeniti, da so okrajna in občinska politična vodstva pridno sodelovala pri pripravah. Tega pa ne bi mogli trditi za občinske ljudske odbore, zlasti pa ne za zbore proizvajalcev, katerih člani so se redkeje udeleževali predvolilnih zborovanj, da bi pojasnjevali gospodarske in druge probleme občine. Upravne odbore so izvolili v zakonitem roku in po zakonitem postopku. Tudi ob tem so si sindikalne pdružmce močno prizadevale, da bi volitve potekle čim bolje. (Nadaljevanje na 2. str.) Enake dolžnosti do skupnosti tako kmetov kot delavcev Ze lani smo namenili za razvoj kmetijstva znatnejša sredstva, da bi ta gospodarska dejavnost dofeitella naglo razvijajočo se industrijsko proizvodnjo. Od skladnega razvoja obeh dejavnosti je v mnogočem odvisna življenjska raven delavcev v tovarnah. Zato delavcem ne more biti vseeno, kako so uporabljena sredstva, namenjena za hitrejši razvoj kmetijstva, saj jih dobršen del ustvarijo sami. Pričakovali bi, da se bodo zbori proizvajalcev po občinah — tudi tam, kjer kmetijstvo ni tako važno pri ustvarjanju skupnega dohodka, zato pa veliko bolj za preskrbo delavstva — zanimali za to dejavnost. Po polletnem delu občinskih zborov ugotavljamo, da je zanimanje proizvajalcev-delavcev za to dejavnost majhno. V mnogih zborih o kmetijiStvu sploh še niso razpravljali, drugje pa so ocenili in sprejeli le resolucije o perspektivnem razvoju te važne gospodarske panoge. Tudi slednje se nam zdi premalo glede na naloge, ki jih bo moralo kmetijstvo izpolniti. Prav v tem pa je stvar, na katero želimo opozoriti. Večina ziborov proizvajalcev je že ocenila zaključne račune gospodarskih podjetij, V mnogih so že razpravljali o letošnjih četrtletnih bilancah. Taka ocena je pomenila pregled uspehov in neuspehov vse gospodarske dejavnosti. Na sejah so proizvajal- Lojze Dolinar Sutjeska, simbol Miše svobode, dolina, ki jo oklepajo vrhovi Zelengore Spomenik 80.000 ustreljenim žrtvam (bron, 1950) in Vučeva, bo 4. julija, na naš vseljudski praznik, na dan borca, sprejela deset in desetiisoče ljudi. Vsi, ki bodo ta dan obiskali Sutjesko, kraj, kjer počiva 3300 najboljših sinov naših narodov, se bodo poklonili njihovemu spominu. OkoV 8000 njihovih voinih tovarišev bo prišlo tja, da se jim zahvalijo v imenu svobode in tovariške ljubezni. Sutjeska bo nerazdruSljivo povezana s 4 julijem dnevom borca, kajti v boju na Sutjeski, v ognju najtežjih preizkušenj, se je kovala naša enotnost, enotnost vseh jugoslovanskih narodov. ci ugotavljali, ali so podjetja poslovala v skladu z zakonitimi predpisi, izplačala družbi sredstva, ki jih skupnost potrebuje za razvoj Šolstva, za gradnjo novih tovarn itd. Prav tako in zaradi posebnih pogojev bi morali zbori proizvajalcev razpravljati tudi o kmetijstvu. Tudi kmet ima obveznosti do skupnosti, ki še zdaleč niso izpolnjene s tem, če pravočasno poravna davke in drugo. Proizvajalcem ne more biti vseeno, ali je zemlja obdelana ali zapuščena, kot jim ni vseeno, če v določenem podjetju slabo gospodarijo, ne izkoriščajo strojev in podobno. V dosedanjem delu zborov proizvajalcev je opaziti v tem pogledu nedoslednost. Medtem ko podjetju, ki slabo gospodari, določijo naloge, ki jih mora izpolniti, ali pa — uporabljajo skrajen ukrep, ki ga dovoljuje zakon — postavijo v podjetje celo .prisilno upravo, kmetovalcev, ki ne obdelajo zemlje, ne vidijo. Ne le v tem primeru, tudi sicer zbori proizvajalcev in občinski zbori ne uveljavljajo dosledno predpisov, ki bi prav gotovo zagotovili boljšo obdelavo zemlje in doslednejše uveljavljanje socialističnih odnosov na vasi. V mnogih primerih na meliorirainih površinah obdelujejo zemljo tako kot prej, čeprav poseben zakon določa, kako in pod kakšnimi pogoji je treba obdelovati melio-rirane površine. To pravico si lasti skupnost zato, ker je dala velika sredstva za izboljšavo, osušenje ali namakanje obdelovalnih površin. Ce hi dosledno uveljavili le predpise, ki jih že imamo, in nič več, hi na talki zemlji lahko pridelali več in pridelki bi bili boljši. Ne bomo naštevali vseh zakonov in predpisov, katerih uveljavljanje bi lahko pospeševale kmetijsko proizvodnjo in povečalo skrb za to, da bi bila razpoložljiva sredstva smotrno upoa (Nadaljevanje na 2. str.) j DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK Gospodarsko ravnalo ne pa proračunska zajemalka Ze pred tremi tedni smo opozarjali, da mi dobra naglica pri sprejemanju odlokov o dovolnil-nem proračunskem prispevku iz Osebnega dohodka, še posebej, ker so občine v večini primerov sprejemale te odloke brez vsakršnih ocen podjetij. Dosedanji podatki kažejo, da je dobra polovica vseh občinskih odborov enostavno predpisala ta prispevek v enotni stopnji lOVo, skoraj 90'Vo teh občin pa je sprejelo odlok z veljavnostjo od 1. januarja 1958, čeprav so ga mnoge občine sprejele šele aprila ali celo maja. Vse kaže, da večina občinskih ljudskih odborov ni ravnala tako, kot je imel v mislih zakono-dajjalec, ko je sprejel zakon o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka. Občine ni so upoštevale, da ta prispevek hi nov vir dohodkov, ki bi jim bil spričo njihovih proračunskih težav sicer zelo dobrodošel. Zakon v resnici omogoča le vsklajevanje osebnih dohodkov v posameznih gospodarskih panogah ali Organizacijah im tako neposreden vpliv občinskih ljudskih odborov na osebne dohodke m morebitne pretirane zaslužke v posameznih gospodarskih organizacijah. Zbori proizvajalcev morajo dobro poznati gospodarski položaj posameznih gospodarskih organizacij. Zato zakon dovoljuje občinskim ljudskim odborom — kot dobrim poznavalcem gospodarskih razmer na svojem območju — da predpisujejo dopolnilni proračunski prispevek. To pravico pa bi morali smotrno izkoriščati im ne postavljati enotnih meril za vse. Tistim gospodarskim organizacijam, ki ustvar. jajo velik dohodek, naj bi predpisali lOVo dopolnilnega proračunskega prispevka, dru-gim manj, tistim pa, ki nimajo KOLEKTIV NI KRIV? Odmev na kazni V zadnjem času je gospodarsko sodišče kaznovalo precej podjetij zaradi kršitev najrazličnejših uredb. Kaj sodijo o tem predsedniki delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne organizacije nekaterih kaznovanih podjetij? V TRGOVSKEM PODJETJU »USNJE« je bil 's podjetjem vred kaznovan tudi direktor, ker so prodajali nekakovostno blago. Blago, pravi predsednica delavskega sveta, so vskla-diščili istega dne, kot si ga je ogledala posebna komisija. Med vskladiščenjem in prihodom komisije je bilo tako malo časa, da blaga nismo mogli pregledati in zato tudi ne izločiti škarta. (Sicer pa le pet parov čevljev ne bi smelo v prodajo.) Naposled, direktor je kazen sam plačal. V PODJETJU »KRANJ1-CA« V LJUBLJANI je delavski svet vedel, da je bilo podjetje kaznovano. Predsednica sindikalne organizacije pravi, da v njihovem kolektivu ni nihče vedel, da so pravzaprav prodajali tudi blago, ki ga ne bi smeli. Predsednica upravnega odbora pa zatrjuje, da so v podjetju vedeli za to in da so krivce hitro našli. Kaznovanega poslovodje ni več v podjetju, medtem ko je direktorju, ki je bil tudi kaznovan, delavski svet odpovedal službo. Direktor pa se je pritožil in zdaj čakajo, kako bo pritožba rešena. Nevpisan material so prodajali tudi v LEKU, zato so bili kaznovani podjetje in dva uslužbenca. Delavskemu svetu se ne zdi prav, da je bilo kaznovano tudi podjetje; tako so bili prizadeti vsi, ki niso »nič krivi«. Eden izmed kaznovanih tovarišev je bil celo član prejšnjega delavskega sveta. Za prekršek so vedeli tudi nekateri drugi člani delavskega sveta. Če bi le-ti povedali delovnemu kolektivu, kaj se dogaja v podjetju, bi bilo kmalu konec takega početja. Uslužbenca sta kazen plačala sama. Iz vsega tega lahko razberemo, da so nekateri delavski sveti le razpravljali o kaznih, ki jih je izreklo gospodarsko sodišče. Verjetno bi svojemu podjetju prihranili precej denarja, če bi bili posamezni člani delavskega sveta budnejši. Tudi to kaže, da se ponekod organi upravljanja premalo zanimajo za dogodke v kolektivu. Sicer pa je tudi zelo težko razumeti, zakaj nekateri člani delavskega sveta niso vseh članov kolektiva seznanili s prekrški svojih tovarišev. Ali se niso zavedali, da so s tem, ko so zatisnili eno oko, v isti sapi škodili sami sebi? N. B. velikih dohodkov — pa morda sploh nič. V tem ali onem kolektivu se bodo morda odločili razdeliti velik odstotek ustvarjenega čistega dohodka za osebni dohodek. Občinski ljudski odbor jim tega ne more preprečiti, toda prav z 10 odstotnim dopolnilnim proračunskim prispevkom lahko omeji pretirane zaslužke in tako poskrbi za skladne odnose osebnli dohodkov med posameznimi podjetji v svoji občini. Pri tem naj bi upošteval tudi zasluge, ki jih imajo posamezni -kolektivi pri doseženem dohodku. Le tako bi lahko pravilno uravnaval razmerja osebnih dohodkov v posameznih gospodarskih organizacijah. Pri sprejemanju odlokov pa je bilo vse premalo političnega dela. Zato zbori proizvajalcev skoraj niso razpravljali ° tem prispevku, še manj pa so poskušali zvedeti od volivcev, za kaj naj bi uporabili ta sredstva. Vse je bilo pripravljeno in predpisano v naglici, ker je tako pač predvidel že okrajni družbeni načrt. Okrajni družbeni načrt pa je temeljil na dohodkih, ki jih je predvidel republiški družbeni načrt. Le-ta namreč že vnaprej predvideva, da bodo občine predpisale najmanj S0/« dopolnilnega prispevka. Prav to je odločilno vplivalo na ves potek razprav o dopolnilnem proračunskem prispevku. Kljub temu pa bj občine vendarle lahko razbrale iz zakona, da 10-odistotni proračunski prispevek sicer ne vpliva na tarifne postavke, da pa se vendarle obračunava iz osebnega dohodka vsakega delavca in uslužbenca im sicer po izločitvi rednega proračunskega prispevka, prispevka za socialno zavarovanje in stanovanjskega prispevka (za razliko od izrednega proračunskega prispevka, ki se plača iz skupnega dohodka podjetij). Po tem, ko občinski ljudski odbori na svojem območju predpišejo dopolnilni prispevek za posamezne kategorije obveznikov, ni moč zvišat; bruto osebnih dohodkov za dopolnilni prispevek. Vse to je po naknadnem pojasnilu državnega sekretariata za finance jasno (tudi to, da dopolnilnega proračunskega prispevka ne smejo uvesti z veljavnostjo za nazaj), kot rečeno, pa so si številne občine tolmačile zakon o dopolnilnem prispevku po -svoje. -Predvsem, da- je dopolnilni prispevek reden proračunski prispevek, namenjen za kritje proračunskih potreb občine. Zato so ga predpisale za vsa podjetja enako. Sicer pa poglejmo, kako so ravnale tako, kot da gre za izravnavo občinskega proračuna in ne za vsklajevanja odnosov med posameznimi podjetji. Občinski ljudski odbor Bežigrad v Ljubljani je sprejel ta odlok ua svoji zadnji seji, ki jo bila 26. junija. Nekaj odbornikov je menilo, da ta prispevek nikakor ne sme zmanjševati osebnhi dohodkov delavcev, drugi pa so zagovarjali občinski proračun, češ toliko (SVo) smo predvideli v družbenem planu in toliko moramo ustvariilt, če hočemo opraviti vse, kar smo predvideli za letos. Ker dopolnilnega prispevka ni moč pobirati za nazaj, zaradi česar so se občinski proračuni zmanjšali (na primer bežigrajski za 6 milijonov dinarjev), so tudi predlagali, naj bi predpisali namesto do 8‘/. do 10% proračunskega prispevka in tako zmanjšali primanjkljaj v občinskem proračunu, ki je nastal zato, ker niso že prej sprejeli tega odloka. Predloga pa niso sprejeli, ker bi mo; rali potem spreminjati družbeni plan, oviralo pa jih je tudi to, da so odlok že prej poslali v tiskarno (torej preden je bil sprejet!) in bi ga bilo nerodno spreminjati. Morali pa so ga takoj izglasovati, da bi bil lahko že naslednjega dne objavljen v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in da bi ga tako uveljavili vsaj 1. julija, ko ga že niso mogli uveljavljati s 1. januarjem. Kdaj in kako bo občina zahtevala obračun dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, pa je, pravijo, drugo vprašanje, ker občina do zdaj še ne more predvideti, kakšni bodo dohodki gospodarskih organizacij. Za zdaj pa odborniki predlagajo občinskemu ljudskemu odboru, naj bi najel posojilo v Mestni hranilnici in z njim kril primanjkljaj v občinskem proračunu, dopolnilni prispevek pa bi obračunali ob koncu leta. (Vprašanje pa je, če je glede na pojasnilo Državnega sekretariata za finance FLRJ taka rešitev možna. Nekateri občinski ljudski odbori so v svojem odloku o dopolnilnem proračunskem prispevku pooblastiili svet za družbeni plan in finance, da lahko izplačevalce delno ali pa v celoti oprost; dopolnilnega proračunskega prispevka, če bj delavci zaradi tega ne dobili po tarifnem pravilniku predvidenih prejemkov. V nekaterih občinah so pooblastili svet za družbeni plan in finance zaito. ker ima le-ta boljši pregled nad posameznimi podjetji kot zbor proizvajalcev, razen tega pa bi s tem poenostavili ves postopek. Vendar je to naloga zbora proizvajalcev in bi bilo prav, če bi le-ta resno proučil podjetja, preden bi predpisal ustrezno stopnjo dopolnilnega proračunskega pnispevlka. Prav zaradi naglice pri sprejemanju odlokov o dopolnilnem proračunskem prispevku so občine storile tisto, kar n»' bilo potrebno, pozabile pa so na to, kar je zakonodajalec želel. D. D. SKUPŠČINSKI POROČEVALEC Republiški zbor proizvajalcev na zadnjem zasedanju poletnimi počitnicami pred Ne ožimo dela mladine! Gospodarska in proizvodna vprašanja — izhodišče za uspešno delo mladih delavcev Na zadnjem posvetovanju o neposrednih nalogah mladih delavcev, ki je bilo v Bohinju, so analizirali volitve v delavske svete, obravnavali nekatera stališča Ljudske mladine do strokovnega šolstva in razpravljali o tem, kako organizacije Ljudske mladine v , delovnih kolektivih sodelujejo pri reševanju zamotanih vprašanj s področja proizvodnje in gospodarjenja v kolektivu. Po posvetovanju delavske mladine po strokah je večina organizacij Ljudske mladine v podjetjih pričela sestavljati svoj delovni načrt na lastnih problemih v kolektivu in se tako otresati stare prakse, ko so reševali »posebna mladinska vprašanja« Kljub temu pa je v kolektivih še vrsta različnih pogledov m stališč o tem, kaj naj dela Ljudska mladina, katera vprašanja sodijo v krog njene dejavnosti in niso redki primeri, ko prav druge politične organizacije, mislimo na sindikalno in Zvezo komunistov, na najrazličnejše načine ožijo njeno dejavnost. 1 1-so redki primeri, da se v kolektivu še ta ali oni sindikalni odbornik v kolektivu pohvali, češ da je njihova mladinska organizacija delavna: organizira plese za mladino, pripravlja proslave ob različnih praznikih in podobno. Takih primerov je v podjetjih mnogo. Smatrajo torej, da je delo LM zoženo samo na področje družabnega zabavnega življenja mladine, ko pa jih vprašuješ, kaj menijo'o' gospodarskih in drugih področjih, da so tako z vsem zadovoljni ali pa, da vedno le kritizirajo. Dejstva pa so tudi takale: V nekem večjem podjetju v kranjski občini so razpravljali o predlogih za kandidatno listo v novi delavski svet in mislili tudi na to, kako bi ga pomladili, toda k razgovorom o tem niso povabili vodstva LM. V občini Celje so v nekem gradbenem podjetju razpravljali o razmerah in življenju mladih delavcev v samskem naselju, do katerih je organizacija LM že zavzela svoje stališče, ni pa se jim zdelo potrebno, da na razgovor vabijo sekretarja LM, kar bi nedvomno poenostavilo Po volitvah delavskih svetov (Nadaljevanje s 1. str.) Ko so v delovnih kolektivih razpravljali o gospodarjenju, o pogojih gospodarjenja po novih zakonih, o delovnih razmerjih ter o drugih spremembah, ki so sledile prvemu kongresu delavskih svetov, se je dostikrat izkazalo, da delavci še ne poznajo teh sprememb in novih zakonov. Vse to kaže, da podružnice premalo tolmačijo nove pridobitve naše zakonodaje in da jih, žal, včasih tudi nepravilno tolmačijo. Skoraj povsod si želijo, naj bi za nove člane priedili tečaje, seminarje in predavanja. Republiški svet je zato že med volitvami; priporočil, naj občinski sindikalni sveti pri red e seminarje za predsednike delavskih svetov. Skoraj ni občine, kjer se tega vprašanja ne bi resno lotili. Seminarji so celodnevni dn trajajo štiri do pet dni, nanje pa se je prijavilo več kot 2.000 članov delavskih svetov. S seminarji naj bi predvsem akcijsko usmerili nove delavske svete. Pri letošnjih volitvah se je utrdilo delavsko upravljanje in obogatilo z resno presojo dosedanjih Izkušenj. Sedaj je treba krepko prijeti za delo. France Plazar DELAVSKA ENOTNOST __ Glasilo simfliRatov Slovenije. - izdaja Kepubllškn svet Zvezi sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik Ivo Tavčar. Tisk Časopisnega podjetja •Slovenski poročevalec* v Ljii' ijanl. — Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Cntsm ulica }, poštni predal 284. — Telefon uredništva v> •• 10-046, skupni za uredništvo In upravo 32-031. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. _ List izhaja vsat četrtek, - Rokopisov ne vračamo, - Posamezna 20 dinarjev. — Naročnina v predplačilu Je mesečna so dinarji' semietna 240 dtnarlev. polletna 460 dinarjev In celoletna 800 dl. reševanje tega vprašanja v korist stanovalcev in politične sil« v kolektivu se ne bi cepile in končale ob večurnem delu. V koprskem okraju sindikalna organizacija nekega podjetja prepričuje vodstvo LM, da se mladinske organizacije ne tičejo problemi ' izpolnjevanja proizvodnega načrta, normiranje in druga vprašanja, češ da naj to lepo prepustijo tehničnemu vodstvu in drugim, sami pa naj se zanimajo, da bodo mladi delavci bolj disciplinirani na delovnem mestu in podobno. V delovnem kolektivu kovinske stroke « Mariboru je organizacija LM nasprotovala spremembi tarifnega pravilnika in zahtevala, da spremeni sedanji premijski sistem, toda kaj hitro so mladince odslovili, češ da se bedo s temi stvarmi bavili starejši, razgledani in sposobnejši ljudje. To je ena stran vprašanja, Ki kaže, da smo marsikje še daleč od enotne poLitične akcije vsen sil v kolektivih, da vodstva ZK in sindikata v nekaterih kolektivih še vedno podcenjujejo vlogo mladih delavcev po reševanju kritičnih . proizvodnih vprašanj, Posledica tega je, da organizacija LM medtem, ko delavski svet, sindikat in drugi razpravljajo o zaključnem računu, delitvi sredstev in na osnovi tega razpravljajo o članarini, izpolnjuje spisek članov s podatki in podobno, ne čuti pa potrebe, da pove svoje mnenje o razdelitvi sredstev, saj pri ustvarjanju teh' sodeluje tudi precejšnje število mladih članov kolektiva. Pritegovanje mladih delavcev k reševanju aktualnih vprašanj v kolektivih torej ni la mladinsko, temveč splošno in družbeno vprašanje. Predvsem je važno, da k vsem razpravam, pa naj gre ,za investicije, sprejem delovne sile, razdeljevanje sredstev ali za razpravo o izpolnjevanju proizvodnega plana v kolektivu povabimo sekretariat aktiva LM, mu omogočimo, da se seznani z vprašanji in do njih zavzame svoje stališče, kasneje pa o tem seznani tudi mlade delavce. zah, in sicer po dosedanjih izkušnjah. V vseh okrajih bodo sedaj organiziral; posvetovanja z vsemi predsedniki LM v podjetjih in udeleženci seminarjev za mlade člane delavskih svetov, na katerih bodo obravnavali kako se izvaja zakon o delovnih razmerjih glede na mlade delavce, o razdeljevanju sredstev v kolektivih, o delu mladih članov delavskih svetov in o drugih aktualnih vprašanjih Okrajni komiteji LMS todo skupaj z okrajnimi sindikalnimi sveti pripravili potrebno problematiko. Na osnovi tega bodo vodstva LM v podjetjih skupno 2 drugimi organizacijami zavela svoje stališče do nerešenih vprašanj in v poslednje predvsem na osnovi gospodarskih in proizvodnih vprašanj razvijala svojo aktivnost med mladimi delavci. Marran Rožič Pretekli teden se je sestala na zadnje zasedanje pred običajnimi počitnicami. Zvezna ljudska skupščina. Poslanci so razpravljali o razvoju gospodarstva v prvih štirih mesecih in o neposrednih nalogah v tej zveza. Naše bralce smo s temi problemi vsaj v glavnem že seznanili. Mimo tega je skupščina sprejela tudi zakon o šolstvu. Z njim začenjamo uveljavljati šolsko reformo, o kateri smo dolgo časa razpravljali. Sprejet je bil tudi zakon o ustanavljanju in poslovanju počitniških domov. V zakonu je določeno, da lahko ustanavljajo domove vse gospodarske in družbene organizacije. Domovi so oproščeni obveznosti do skupnosti, organizacije pa jih lahko dotirajo, toda le do 300/o stroškov oskrbe. Za vsakega člana kolektiva, ki preživi dopust v takem počitniškem domu, lahko prispevajo največ 250 dinarjev. Dalje je skupščina sprejela tudi spremembe in dopolnila zakona o delovnih razmerjih. S temi dopolnili, je omogočeno uvajanje nadurnega dela, kadar je to zares neobhodno potrebno. Dosedanji predpisi so bili v tem pogledu nekoliko ozki in so podjetja tudi zaradi tega zaposlovala veliko nove delovne sile. Zakon je bilo treba spremeniti zlasti zaradi tega, ker nam primanjkuje strokovnih kadrov in je dosledno uveljavljanje predpisov o prepovedi nadurnega dela vplivalo tako na proizvodnjo kot na proizvodnost. S tem pa seveda ni rečeno, da bi lahko ponovno in nepreračunljivo uvajali nadurno delo, saj smo v preteklih mesecih vendarle pridobili toliko izkušenj, da lahko trdimo, da se da marsikatero delo z boljšo organizacijo opraviti v V Ljubljani :, bodo jutri odprli II. sejem prometnih sredstev, ki bo trajal do 13. julija. Se bolj kot prejšnji, bo letošnji sejem narejen v znamenju široke potrošnje in bo njegovo težišče na vozilih cestnega prometa, hkrati pa bo obiskovalce tudi seznani! s celotno domačo proizvodnjo prometnih sredstev ENAKE DOLŽNOSTI DO SKUPNOSTI (Nadaljevanje s 1. str.) rabljena. Dejstvo je, da so ljudski odtočni v tem pogledu precej nedosledni. 2e pred časom smo zabeležili, da je večina zborov proizvajalcev zelo naglo in brez posebnih razprav sprejemala od- loke o dopolnilnem proračun-Na posvetovanju v Bohinju so. s^®'m prispevku, ki ga plačujejo torej mnogo razpravljali o ak- tualnih gospodarskih problemih v podjetjih in še posebej o življenjskih pogojih mladih delavcev. Ugotovili so, da se bo edino z aktivnim delom pri odločanju o razdeljevanju sredstev, s prizadevanji za boljšo, stimulacijo v plačni politiki in z odpravljanjem slabosti v proizvodnem procesu izboljšal položaj mladih delavcev. Med najbolj pereče sodijo stanovanjski problemi. V stanovanjski izgradnji ni sorazmerij med izgradnjo samskih in družinskih stanovanj. V Mariboru je na primer med prosilci za nova stanovanja Si®/« samskih delavcev in delavk, predvsem mladih, podobno je tudi v drugih industrijskih središčih. Koristno bi bilo, če bi občinski in okrajni ljudski odbor odvedla dločen odstotek stanovanjskega fonda za gradnjo samskih stanovanj. V preteklih mesecih je bu glede na precejšnje vključevanje nove delovne sile velik naval na obstoječe samske domove in naselja in se stanje še bolj zaostruje. Delovni kolektivi kaj radi utemeljujejo potrebo po novih obratih ali razširitvi delavci od svojih dohodkov. Prav. takrat smo ugotavljali, da se ti isti zbori zelo težko odločijo, da bi predpisali podoben prispevek po dohodkih kmetov. Tu in tam so delavci odsvetovali sprejemanje takih odlokov, češ da bodo kmetovalci potem povišali cene pridelkov. TO je coklaj nerazumljivo zagovarjanje kmetijskih proizvajalcev, saj so letos dohodki vaškega prebivalstva porasli dvakrat bolj kot dohodki delavcev in zato dvig cen ni upravičen. Ne le, da ni upravičen, zbori proizvajalcev imajo tudi možnost, da neupravičeno navijanje cen preprečijo. Pri vsem tem ne gre za nič drugega kot za enake dolžnosti do skupnosti, do občine, ki z Kje so vzroki obstoječih, ne razmišljajo pa o tem, kje bodo nastanili delavce, ki jih nameravajo zaposliti, ko bodo uredili njihovo prehrano in druga vprašanja. Mladinska vodstva v občinah in podjetjih bodo probleme še boij proučila in nato povedala svoje mnenje in predloge občinskim Zborom proizvajalcem in delavskim svetom v podjetjih. V ob-stbječih samskih domovih in naseljih pa nameravajo povsod, kjer tega še ni, uvesti samoupravljanje, tako da bi mlad; rinovalci tudi sami reševali katere težave, organizirali •abno in vzgojno življenje, ■ščali pristojne organe c ■letnih, ki nastajajo in po-no. Oblike samouprave bodo iniciativo organizacij LM izvijali tudi v delavskih men- (Nadaljevanje s 1. str.) mesto. In posledica? Zidar je kmalu nato odšel drugam. Podobnih primerov bi lahko našteli nič koliko. Ti in takšni primeri so med drugim tudi vzrok za prehajanje delavcev že * iz - podjetij v podjetje. In posledice v našem gospodarstvu? Vsakdo, ki se zaposli v drugem podjetju, potrebuje precej časa, da si pridobi potrebne veščine za delo, da spozna stroj, da se vživi v novo okolje. Dokler se ne vživi v delo in okolico, je njegova storilnost manjša. In to traja mesec, dva, tri. Če se med letom izmenja četrtina zaposlenih ali še več, potem to nedvomno vpliva na rast proizvodnje in storilnosti. Zato velja tehtno razmisliti, zavoljo česa odhajajo delavci iz podjetja, iz kakšnih vzrokov . prehajajo drugam. Delavski sveti pa žal premalokdaj ugotavljajo, kje so vzroki prehajanja delavcev in še manjkrat analizirajo posledice, ki jih povzroča valovanje zaposlenih. P. D. dopolnilnimi prispevki urejujt komunalne naprave itd. Se več tako kot zahtevamo od delav skih svetov in vsakega delavce posebej, da umno gospodari ■ stroji in a tovarno v korist družbe, prav to moramo zahtevat tud; od vsakega kmeta: umno in Za družbo koristno kmetovanje. Naši predpisi so glede dolžnosti obdelovalcev še zelo pomanjkljivi. Zato je toliko važnejše, da predpise, ki jih že imamo, dosledno uveljavljamo V mnogih deželah ni predpisane le to, da mora biti zemlja obdelana, marveč so določeni ud’ hektarski donosi, ki jih mora kmet doseči. Kmet je potemtakem dolžan vložiti v zemljo znaten del sredstev, ki jih dobi za pridelek, sicer mu izčrpana zemlja odreče poslušnost. Naši kmetovalci uporabljajo premalo gnojil, sortnih semen itd. Ns razdrobljeni zemlji ne morejo uporabiti sodobne tehnike, k1 edina omogoča večji pridelek. V deželah, kjer so že uveljavili omenjene predpise o donosih, je to pomenilo tudi propadanje manjših kmetov. To pa seveda nikakor ni naš cilj. Jasno pa je, da bi podobni predpisi pri nas zahtevali sodelovanje, kooperacijo, kot pravimo, kmetovalcev z zadrugo. Le tako bo moč doseči večje pridelke, kar pa je važno ::a oba, tako za kmeta kot za delavca. Kmet bo dosegel višjo življenjsko raven le ob povečanju donosov, večji donosi pa pomenijo izboljšanje življenja tudi za vse druge proizvajalce. Prej ali slej bomo morali torej tudi pri nas uveljaviti zakone, ki bodo določali, kolikšen mora biti pridelek na določenih površinah. Morda naj bi količino pridelka pri posameznih kulturah določali prav občinski ljudski odbori že zategadelj, ker je rast odvisna od zemlje, podnebja in drugih okoliščin, ki so v različnih krajih različne. Če bj meli take predpise, bi bile naloge zborov proizvajalcev glede kmetijstva v slednji občini (slednji pravimo zato, ker jih sedaj preradi delimo na industrijske in kmetijske) v prihodnje še bolj odgovorne. Mislimo predvsem na uveljavljanje predpisov, ki narekujejo tud; kmetovalcem podobne dolžnosti, kot jih drugi predpisi nalagajo delavcem. M. Š. rednem delovnem času. V uvajanju nadurnega dela bo moral v vsakem primeru razpravljati delavski svet. Sele potem bo lahko direktor ali pa drugi odgovorni uslužbenec zaukazal nadurno delo. Pa nadurno delo, ki bo daljše od osmih ur, bo moral dati pristanek svet za delo pri občinskih ljudskih odborih, v nekaterih posebnih primerih pa tudi sekretariat za delo pri republiškem izvršne«! svetu. Ljudski odbori občin bodo lahko prepovedali nadurno delo, če bodo ugotovili, da ga gospodarska organizacija uvaja le zaradi slabe organizacije in drugih nerednosti v poslovanju, Ze danes lahko zapišemo, da bo to novo področje, na katerem se bodo morali uveljaviti občinski zbori proizvajalcev. V vsakem primeru pa lahko trdimo, da bodo spremembe ugodno vplivale na proizvodnjo, na zaposlovanje delovne sile in na odnose v samih podjetjih. KOOPERACIJA V ELEKTRO-INDUSTIRJI V ponedeljek se je sestala tudi republiška ljudska skupščina. Zbor proizvajalcev j« med drugim razpravljal tudi o priporočilu o potrebi kooperacije v elektroindustriji. Po-posebna komisija zbora proizvajalcev je proučevala razmera v podjetjih Telekomunikacije in Industrije za elektrozveze. Kakor je znano, se je podjetje Telekomunikacije pred časom odcepilo od Industrije za elektrozveze. Komisija je ugotovila, da tako Industrija za elektrozveze kot podjetje Telekomunikacije menita, da je treba proizvodnjo radijskih sprejemnikov opuščati, čeprav perspektivni načrt predvideva, da bi morali leta 1960 izdelati 85.000 radijskih sprejemnikov. Lani so v tem podjetju izdelali 45.000 sprejemnikov, letos pa jih nameravajo poslati na trg le 39.200. To kaže, da podjetje že opušča tovrstno proizvodnjo. Tak ukrep je težko razumljiv, ker je znano, da je Jugoslavija še vedno med zadnjimi državami, kar se tiče števila sprejemnikov na tisoč prebivalcev. Torej je težko govoriti o hi-perprodukciji, še celo zaradi tega, ker so imeli potrošniki vseskozi vtis, da je to solidno podjetje, ki je spo^bno izdelovati vedno boljše radijske arapate in zniževati tudi njihovo ceno. Ocena gospodarjenja in odnosov med temi podjetji opozarja na slabosti, ki jih bodo morali delavski sveti obeh oziroma vseh podjetij, ki so do nedavnega sodelovala, temeljito proučiti. Komisija, ki je pregledala omenjena podjetja, meni, da tudi organizacijska shema ni takšna, da bi spodbujala kooperacijo. Ugotovila je, da se podjetja gospodarsko ne razvijajo tako, kot bi se glede na prednosti, ki jih nima tovrstna industrija, lahko razvijala. Tudi ni izdelanih investicijskih elaboratov, na osnovi katerih bi lahko dobila Investicijske kredite. Med drugim je zbor proizvajalcev sprejel priporočilo, naj podjetji Telekomunikacije in Industrija za elektrozveze ponovno pregledata možnosti, da se združita in vključita tudi obrat v Sežani. Najmanj pa, kar bi morali storiti in kar priporoča tudi zbor proizvajalcev, je organiziranje naj najtesnejšega medsebojnega sodelovanje. Vsekakor pa primer kaže, da kooperacije ne bo možno uveljaviti samo z reševanjem strokovnih problemov ob istočasnem zanemarjanju političnega vzdušja v sodelujočih kolektivih. Vsak kolektiv, ki sodeluje, mora biti prepričan, da ga nihče ne bo omejeval v njegovih pravicah, prav tako pa mu je treba dokazati, da je sodelovanje koristno za vse sodelujoče. RESOLUCIJA O GRADNJI STANOVANJ Na skupni seji so poslanci na zadnjem zasedanju pred počitnicami sprejeli tudi resolucijo o usmerjanju stanovanjske izgradnje, Nekatera načela smo v enem izmed sestavkov v preteklih številkah že pisali. Resolucija ugotavlja, da v naših mestih in industrijskih središčih več kot 45.000 družin nima samostojne kuhinje in sanitarnih prostorov, v 30°/o novozgrajenih velikih stanovanj pa stanujeta po dve družini. Prav ti podatki opozarjajo na to, da smo gradili preveč velikih in dragih stanovanj ter premalo manjših in skromnejših. Resolucija daje napotke, s katerimi bi se dala doseči čim-prej pocenitev stanovanj. Ce bomo gradili tako drago, kot doslej, tega načrta ne bo mogoče uresničiti. Sekretariati Izvršnega sveta bodo v kratkem poslali občinskim ljudskim odborom tudi napotke, na osnovi katerih bodo lahjco hitreje sprejeli svoje odloke o stanovanjski gradnji. Ze zato, da bomo uresničili predvideni načrt, bo treba te odloke čim-prej sprejeti in potem poskrbeti tudi za njihovo dosledna izvajanje. M. S. r Naše uredništvo želi bralcem posredovati odgovore na razna vprašanja, o katerih razpravljajo v delovnih kolektivih. Razen tega želi tudi kolektive opozarjati na naloge, ki so jih pri svojem delu prezrli ali pa se niti ne zavedajo, kako važne so in jih zato zapostavljajo. Zato bomo sklicevali v uredništvu občasne pomenke, na katerih se bodo srečali predstavniki kolektivov, sindikatov, komun, oblastvenih organov in političnih organizacij. Pri teh pomenkih se bodo srečevali ljudje iz raznih krajev in podjetij — srečevala pa se bodo tudi njihova mnenja. Za naš prvi »-Sestanek v uredništvu« — kakor smo imenovali te pomenke — smo izbrali temo pod skupnim naslovom »problemi osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah«. Na prvi »Sestanek v uredništvu« smo povabili predstavnike več kolektivov, sindikatov in oblastvenih organov, prišli pa so: ADOLF ZUPANČIČ, predsednik delavskega sveta Kemične tovarne Moste, FRANCE PIRNAT, predsednik delavskega sveta trgovskega podjetja »Preskrba«, JOŽE LAVRIČ, predsednik upravnega odbora podjetja »Obrtnik«, IVAN SKRL in JANEZ KOGEJ, člana delavskega sveta Triglavske tiskarne, MIRA FELE, računovodkinja in HENRIK BRUČAN, tehnični vodja Triglavske tiskarne, RADO MIKLIČ, član plenuma republiškega sveta sindikatov Slovenije, FRANCE PLAZAR, sekretar 'tomisijc za delavsko in družbeno upravljanje pri republiškem svetu sindikatov, BOGO PEČAN, sekretar gospodarskega odbora republiškega sveta sindikatov, DANE DOVJAK, član Okrajnega sindikalnega sveta- Ljubljana in predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Center in novinarji uredništva »Delavske enotnosti«. Za omenjeno temo pa smo se odločili zaradi tega: — ker v podjetjih mnogo razpravljajo o težavah pri izračunavanju dohodka; — ker v podjetjih trdijo, da bodo letošnji prejemki zaposlenih manjši kot lani; v — ker smo hoteli ugotoviti, ali ne temelje takšne trditve le na neobjektivnih izračunih in tako neupravičeno povzročajo slabo voljo med proizvajalci; — ker smo hoteli iz razgovora predstavnikov posameznih kolektivov zbrati nekaj njihovih mnenj in izkušenj ter jih posredovati bralcem. Najprej skrbno prigospodari potem pametno deli! čevati z materialom, zaposlovati le toliko ljudi, kot jih res potrebuje, in dela,ti po učinku, kajti vse to zvišuje dohodek podjetja in osebni dohodek posameznika. Vsak člap kolektiva pa mora dojeti, da prejema sedaj akontacijo na osebni dohodek in ne plačo. Zato naj izračuna, koliko dohodka mora ustvariti, koliko mora narediti, da bosta zaslužek kolektiva in njegov zaslužek večja. Tarifna postavka je samo merilo, na podlagi katere vsak mesec delimo akontacijo na osebne dohodke. Na koncu poslovnega leta, ob delitvi dohodka na sklade, pa bo obračunan osebni dohodek posameznika. Zato si je treba že med letom prizadevati, da bo dohodek čim večji. © Adolf Zupančič: Pri nas še nismo opazili, da bi bili prejemki delavcev letos manjši. Res pa je, da Sestanek v uredništvu Mnenja in u aotovitve prestavnikev delovnih kolekiivov in sindikalnih odbornikov o prchiemih osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah — Kongres deiavskih svetov je priporočil, naj bodo zakoni čimbolj razumljivi — Akontacija na dohodek in ne plača — Kakovosten skok v delitvi sredstev tveganja tudi razdelimo. Vendar nas številni primeri opozarjajo, da gospodarske organizacije ne ravnajo prav pri delitvi teh sredstev. © France Plazar: Nekatera podjetja tistih 10 odstotkov gladko izplačujejo brez vsakih tehtnih izračunov, čeprav ne vedo, koliko sredstev bodo imela. Lahko bi se zgodilo, da bi kje preveč plačali in da bi »zmanjkalo špage«. Mislim, da v kolektivih o tem premalo razpravljajo, da so premalo previdni, da se zanašajo na to. češ bo že kako, saj smo se končno še delavci teh stvari še ne poznajo’ do- ™a-> lah^ zmenili; ko nastane političen problem, nam stvari ze nekako urede. volj in še ne razumejo, kako gre. Na delavskem svetu nam je računovodja sicer razlagal, kako se sedaj izračunava dohodek, toda tisto, kar ti enkrat izračuna na tablo, za člane delavskega sveta nj dovolj. Občinski sindikalni svet organizira seminarje, kjer razlagajo tudi te stvari. Seminarji so koristni, toda nanje prihajajo le po trije ljudje iz tovarne. To so površna in zelo škodljiva tolmačenja. Nekateri menijo, da je ta 10-od-stotna varovalka premajhna, da bi plača. Torej spet nov dokaz, da sam sistem ne stremi za nikakršnim zniževanjem prejemkov, da ne gre za nikakršno že v naprej predpisano omejevanje gospodarskih organizacij v tem smislu, da bi imele le-te letos manj dohodka kot lani. Sistem vsebuje le določene varovalne inštrumente, ki naj uresničijo načelo: Najprej skrbno prigospodarite, potem pa pametno razpolagajte — razdeljujte! Ali je res, da bodo ponekod morali delavci vračati denar, ker so prejemali doslej prevelike akontacije? © Rado Miklič: Sila veliko se govori o tej stvari, o tem, da progresivna listnica obdavčitve zvišuje prejemke tistim, kj visoko presegajo norme, tako da dobivajo letos manjše prejemke kot lani. Toda nikjer še 80511 dinarjev akontacije. Delavec ti neto tarifno postavko 20.000 dinarjev, s premijo 3000 dinarjev in z 8000 dinarji terenskega dodatka je dobil lani 31.000 dinarjev plače. Če bi to preračunali po kosmatih tarifnih po« stavkah in po kosmati osnovi za iz* račun terenskega dodatka, dobi letos mogoče kazalo dopustiti večja izpla- niso delavcem takole pojasnili: Lani čila v teku vsega leta. Pravijo, da je bila za 120 odstotkov, izpolnitev bodo vsa izplačila ob zaključnih ra- norme tvoja mesečna plača 24.000 di- Zamotano rali nesamotrarao? Višina osebnega dohodka je odvisna od pnzavedevnostr vsakega posa-mezania in vsega kolektiva. Zato smo na ou prizadevnosti vsakega posa-kako v podjetjih izpolnjujejo pro-izvoan, pian in kakšni so njihovi gospodarski uspehi. Dane Dovjak: Okrajni sindi-kaln. svet Ljubljana in Občinski sindikalni svet Center sta hotela pred kratkim analizirati izpolnjevanje plana m ustvarjanje dohodka v letošnjem letu ter ugotoviti, ali podjetje zaposluje nove delavce zaradi ome- goči. V teh 14 organizacijah smo ugotovili, da je računovodja naročil uslužbencem: »Tole naredite!« Če mu je kdo dejal, da ne zna, mu je dal v roke Uradni list. Seveda se uslužbenci niso znašli. In v podjetju so rekli: »Čakali bomo na navodila.« © France Plazar: »... In čakali, kako bodo naredili pri sosedu.« Mrajpref so proučili... © Rado Miklič: No, da ne bom govoril samo o slabih primerih; bom omenil še dobrega. V podjetju »TOKO« v Domžalah so že sestavili obra- &alU™e,g* -n. Najprej so se lotih izračuna nu- okraju pa tedaj še niso imeli podatkov za prvo četrtletje, čeprav se je Že prvo. .polletje bližalo koncu, Ugotovili smo, da so letos ponekod zaposlili precej novih delavcev oziroma uslužbencev, uslužbencev predvsem zaradi sedanjega načina obračunavanja prejemkov. V nekem podjetju v Domžalah je na dva delavca zaposlen en uslužbenec. nimalnih osebnih dohodkov, preračunavanja netto tarifnih postavk v kosmate m potem še- izračuna vseh akordnih in nadurnih postavk v bru-skim, da je letos vse drugače. Raču-to postavke. Ko so vse to izračunali, so obračunali tudi dohodek za prve štiri mesece. To delo je opravilo 14 oseb, oprav- mo-dokončno izračunati, kolik-šp'" tek smo ustvarili doslej. Ni- Ijalo pa ga je 14 dni po štiri ure po © Henrik Bručan: Res je nerodno, poldne. V »Toku« je zaposlenih 800 da nimajo na okraju teh podatkov. Se delavcev in uslužbencev. Ob zaključ-bolj je nerodno za nas v podjetju, ku so ugotovili, da za nadaljnje obra-Ceprav je poletje že za nami, še ne čunavanje ne potrebujejo nobenega novega uslužbenca. Kako so to dosegli? Najprej so proučili, kako je organizirati pridobivanje vseh tistih podatkov, ki zagotavljajo tak obračun. Potlej pa so proučili, kako je treba te stvari obračunavati. Sestavili so dva obrazca in ljudje, ki obračunavajo prejemke povsem enostavno vpisujejo potrebne podatke v obrazce. Prejemke zaposlenih bodo lahko obračunavali pravi čas, ker so poprej proučil organizacijo dela v knjigovodstvu. Med predstavniki podjetij je bil tudi predsednik upravnega odbora obrtnega podjetja »Obrtnik« Jože Lavrič, kjer so že lani delili dohodek tako in obračunavali prejemke zaposlenih tako. kot bodo morali letos storiti v vseh podjetjih. Ta pa je dejal o gospodarskem položaju v njihovem podjetju tole: Lani je bil položaj dober, vsi smo bili zadovoljni. Razdeleli smo si plače in ob koncu leta smo imeli še 29 so namreč še znani vsi predpisi. Ne- milijonov dinarjev čistega dohodka, kateri so nejasni, drugi pa, čeprav so Letos še ne vemo, kako bo. Ne vemo, jasni, veljajo za nazaj, izšli pa so žele kaj bo pokazala polletna bilanca. — sedaj. Težko je uveljaviti določene Lani je bilo pri nas krasno. Računo-gospddarske ukrepe v podjetju z ve- vodja pa pravi, da so letos čisto dru-Ijavnostjo za nazaj. g! zakoni, da niso nič podobni lan- © Mira Feie: Osnove za izredni skim. da je letos vse drugače. Raču-Proračunski prispevek so nejasne. Ze novoa ter zabavni orkester. Pevski zbor pa je zaspal, ker nima pevovodje Težke je reči, katera izmed njih je de-lavnejša. Vse se trudijo. Dramska sekcija je pripravila štiri predstave in dvoje gostovanj, godba dva javna in več promenadnih koncertov, vrhu tega je neštetokrat nastopila ob raznih priložnostih. Zabavni orkester je priredil štiri koncerte lahke glasbe, šahisti so se udeležili republiškega prvenstva itd. Druga je stvar s športom. Pri nogometnem klubu Rudar se pri rudniku vse začne in ‘udi neha. Zadnje čase so uredili še igrišče za odbojko pred restavracijo, balinat hodijo pa v Zebne. Pri kočevskem Partizanu so le rudarski otroci, od starejših ni tam menda nikogar. »Tam« bo prava beseda, saj je še vedno čutiti, da j mesto eno, rudnik pa drugo. Niti v rudniku niti v Partizanu ne kažejo kaj prida volje, da bi se zbližali. Rudarji težko pozabijo starih krivic, v Partizanu so pa tudi še precej zapeti. Vendar goji Partizan vse vrste športa, od odbojke, košarke do smučanja, in so njegovi člani prizadevni poborniki festivalske misli. Le odnose z rudnikom bi bilo treba še urediti. Rudniški sindikalni odborniki pa sami priznajo, da se za te stvari še niso dosti zavzeli. Nekdo bo pač moral prvi ponuditi roko. jc. MARIBOR Pred kratkim je v Mariboru prvič zasedala novoizvoljena okrajna skupščina Zavoda za socialno zavarovanje. Razpravljala je o ureditvi zobozdravstvene službe, o odnosih med to službo /n pacienti. Naposled so izvolili 21 članov za republiško skupščino Zavoda za socialno zavarovanje, izvršni odbor okrajnega zavoda in več komisij. G. G. Komisija za sklepanje in odpovedovanj« delovnih razmerij podjetja TOVARNA SANITARNEGA MATERIALA, DOMŽALE razpisuje mesto VARNOSTNEGA TEHNIKA ŠOŠTANJ V tej občini bodo končno le preuredili mlekarniški obrat. Zdaj razmišljajo še, od kod bodo dobivali mleko. Pogoji: uslužbenec s srednješolsko izobrazbo ali kvalificiran delavec z daljšo prakso v tekstilni stroki. Ponudbe sprejema uprava podjetja do 10. julij« 1958. mestih spočiti, je pač treba graditi stanovanja. Najprej so si hoteli zgraditi stanovanjski blok s 30 stanovanji. Ta načrt jim je žal padel v vodo, pozneje so sklenili pogodbo z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo za 9 stanovanj in tri garsonjere. Stanovanjsko stisko rešujejo počasi. Stanovanja v bloku bi bila morda cenejša od onih, ki jih bo tovarna dobila po pogodbi z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo. V tovarni TOPS so na sejah delavskega sveta večkrat razmišljali, kako bi pripravili projektante do tega, da bi načrtovali cenena stanovanja. Sredstva, ki jih ima ta saveljska tovarna na razpolago za gradnjo stanovanj, v primeri s potrebami niso velika. Zato bi bilo tudi najbolje; da bi gradili takšna stanovanja, kakršna trenutno potrebujejo. Njim bi seveda godilo, da bi si zgradili tak stanovanjski blok, kjer bi bila na primer le enosobna in dvosobna stanovanja. Mnogo družin bi se za sedaj zadovolji- B0HINJSKA BISTRICA Od 13. do 23. julija bo v okviru politično organizacijskih seminarjev; ki' jih prireja mla-dnski izobraževalni center pri Centralnem komiteju Ljudske mladine Slovenije, seminar za nižje strokovne šole. Na seminarju bodo udeleženci razpravljali o programu Zveze komunistov, o družbenem upravljanju, o šolski reformi in delu mladinske organizacije v šolah. Od 25. julija do 6. avgusta pa bodo lahko mladinski aktivisti preživeli svoj letni dopust v Bohinju, v mladinskem domu. L V. lo z enosobnim stanovanjem, ko pa bi se njihove družine povečale, bi se preselili v dvosobna stanovanja. LJUBLJANA Prejšnji teden je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva izumiteljev Ljubljana. Novoustanovljeno društvo bo delalo pod okriljem Ljudske tehnike, združevalo pa bo .izumitelje, ra-cionalizatonje in novatorje iz ljubljanskega okraja. Izumi, no-vatorstva in racionalizacije lahko bistveno izboljšajo proizvodnjo, pomagajo k boljšemu izkoriščanju domačih surovin, marsikdaj pa lahko prihranijo devize a nakup tujih licenc. Novo društvo bo zastavilo vse sile za to, da bodo novatorski predlogi uresničeni v korist vsemu gospodarstvu. Svojim članom bo društvo nudilo vso pomoč, skušalo pa bo tudi vzbuditi v gospodarskih organizacijah več razumevanja za izumiteljstvo in novatorstvo. Na občnem zboru so izvolili upravnj odbor, ki ga bo vodil predsednik dr. Kreto Cacafura. | Slabo preslana preizkušnja V nekem večjem podjetju na Štajerskem so se dogovorili za akcijo posebne vrste: preizkusiti so hoteli poštenost kolektiva. Imenovali so posebno komisijo, ki je 13. junija z žrebom določila deset članov kolektiva. Petim so iz plačilne vrečice vzeli po tisoč dinarjev ter jih vtaknili v drugih pet vrečic, zapisali imena »srečnikov« ter številke tisočakov. Naslednjega dne so te plačilne vrečice z drugimi vred razdelili. Komisija je posebej opazovala vse izbrance. Tisti, ki so dobili po tisoč dinarjev premalo, so se oglasili še isti dan, le eden se tudi pozneje ni javil. Ko mu je komisija povedala, da je dobil tisočak dinarjev premalo. je dejal, da je to sicer naslednjega dne opazil, pa je mislil, da mu ga je vzela žena, ker bo imel čez nekaj dni god. Tudi tisti, ki so dobili po tisočak preveč, so denar prešteli (za enega izmed njih je prišla žena po plačo in jo celo trikrat preštela), nekdo pa je dvakrat preštet denar, toda tisočaka ni vrnil nihče. Komisija je potem izid akcije javno objavila ter pozvala vse, naj do 21. junija vrnejo tisočak. Vsi so ga vrnili. Prvi je dejal: »Denarja sploh nisem štel, s tem pa še ni rečeno, da bi prinesel jurja nazaj.« Drugi: »Žena je dobila kuverto, vedela je, pa je molčala.« Tretji, ki je denar dvakrat štel: »Sele v sredo sem ga preštet, ker ga prej nisem potreboval...« Zena: »Mislila sem, da je kakšna doklada.« Namesto petega je prišel brat z denarjem. Slabo so se torej odrezali. Toda ne smemo misliti, da tovarišu ne bi vrnili denarja, če bi vedeli, da ga je zgubil! Stvar je v nečem drugem. Ta denar je bil od PODJETJA in kaj bi se tisti tisočak poznal podjetju, ki ima milijone? Izid tega preizkusa opozarja torej na slab odnos do podjetja in skupnosti. V. J. DOPUST E. M. Trniče: V podjetju, kjer ste se zaposlili lani marca, ste junija odpovedali, in sicer ste se sporazumeli za 15-dnevni odpovedni rok. Celokupne delovne dobe imate 24 let. Ko ste zahtevali v sedanjem podjetju dopust, so vam ga odklonili. Češ, da vam v tem podjetju pripada samo toliko dni rednega dopu- I Ing. Slavko Marjanovič : PEOUČeVANJe P€LA SNEMANJE AKTIVNEGA DELA Delovni čas, ki je potreben za izdelavo določenega proizvoda oziroma sestavnih delov določenega proizvoda, določamo zato, da bi lahko vse delo normirali v skladu z določenimi delovnimi pogoji. Znova velja poudariti, da lahko šele tedaj določimo, kako dolgo naij traja neko delo, ko so uveljavljeni tudi najugodnejši delovni pogoji. ^ Aktiven delovni Čas določamo z mer-Jemjem. Zastoje, kolikor niso s»talni, ocenjujemo ali jih izračunavamo na temelju statističnih metod. MERJENJE ČASA. — Enoto za merjenje časa določimo na osnovi proučevanja. Naj pogostne j e uporabljamo dan, uro, minuto ali dele minut. V posebnih primerih uprabljamo tudi daljše enote kot dan (teden, mesec in redkeje leto — v gozdarstvu in kmetijstvu). Ce merimo delovni čas na sestavne dele minut, ga lahko merimo na sekunde ali stotinke sekund. Ker potrebujemo rezultate časovnih meritev za nadaljnje izračunavanje, je bolje, če uporabljamo stotinke minute (po dekadnem sistemu), kot sekunde. Delovni čas merimo z uro. Ce hočemo izračunati delovni čas na minute in dele minut, potlej uporabljamo štoparico. Za merjenje gibov in mikrogibov pa uporabljamo posebne aparate in filmske kamere. Ker vemo. kako hitro lahko fotografiramo z aparatom, bolje rečeno, koliko posnetkov napravimo v sekundi, lahko na osnovi analize filmskega traku tudi izračunamo čas za posamezne gibe in mikrogibe. Toda te podatke uporabljamo navadno le v laboratorijske namene ali za zelo natančne razmejitve med zaključkom enega in med začetkom drugega dela. Natančnost meritev pa je odvisna od tega. da začnemo meriti delovni čas res tedaj, ko nekdo začne delati in potem ko delo aaključi. Zato je treba določiti neko izhodiščno točko. Pri merjenju operacij, ki se stalno ponavljajo, je lahko izhodiščna točka katerikoli trenutek. Zaključek operacije pa označimo tedaj, ko se operacija ponovi. Pri začetku in zaključku le-te je najbolje upoštevati za izhodiščno točko tisti trenutek, ki je v delovnem procesu označen z zvokom, da ga normirec laže zazna. IZBIRA ČASA, KI GA BOMO SNEMALI — Izbira del, ki jih bomo merili, Je odvisna od tega, kako natančno hočemo izmeriti delovni čas. Toda razdelitev del na postopke, prijeme, gibe in mikrogibe naj ne bo preveč podobna. Pri tem velja upoštevati tale načela: 1. Delo, ki ga nameravamo snemati, naj traja manj časa, potrebno kot Je za točnost snemanja — navadno najmanj 4 sekunde. 2. Priprav ni treba združevati z aktivnim delom in tudi ne s pospravljanjem. Aktivni delovni čas je treba v vsakem primeru meriti ločeno od zastojev. 3. Aktivnega dela zastojev, ki se stalno ponavljajo, pri merjenju ne upoštevamo, ker že vemo, kako dolgo traja neko delo oziroma neki zastoj. Med takšna dela lahko štejemo prinašanje materiala iz Istega skladišča do istega delovnega mesta Itd. Prijem, ki je sicer enak za več operacij ali postopkov, lahko posebej normiramo. Takšni normirani prijemi (ali gibi) so lahko osnova za sintetično izračunavanje norm za operacije ali za postopke, ki Jih sestavljajo. KOLIKOKRAT BOMO SNEMALI? — Da bi dobili čimbolj točne podatke, moramo določeno delo večkrat snemati in izračunati povprečje. Kolikokrat bomo snemali, nas bodo opozorile razlike, ki Jih bomo dobili z rezultati. Ce so razlike velike, je seveda treba delovni čas oziroma operacijo večkrat snemati. Podatki o snemanju časa so izhodišče za izračunavanje norm, zato je zelo važno, da so čimbolj točni. Natančnost podatkov pa je odvisna od objektivnih in subjektivnih činiteljev. Objektivni činitelji so: pravilno izbran čas, ki ga mislimo snemati, popolnost opreme in sistem snemanja. Subjektivni činitelji pa so odvisni od tistega, ki delovno operacijo snema, In od delavca samega. Da bi zagotovili čim več j o natančnost pri snemanju, je treba opraviti tele predpriprave za snemanje delovnega časa: 1. Snemalec se mora spoznati z vsemi podrobnostmi tehnološkega procesa, to je: poznati mora ustaljene nazive za material, dele, proizvode, orodja, za dele strojev in aprav, za posamezne operacije, prijeme in gibe. Poznati mora red operacij v tehnološkem procesu, kako preskrbujejo delovno mesto s surovinami, sistem notranjega transporta, organizacijo proizvodnje in kotrole. Vedeti mora, kaj je v okviru delovnega časa aktiven čas (priprava, tehnološki čas, pospravljanje) in kaj se šteje za zastoje. Vedeti mora. kaj povzroči zastoje, da lahko natančno registrira začetek in zaključek zastojev pri delu. To pomeni, da mora natančno razlikovati zastoj od aktivnega dela. Samo ob sebi je umevno, da mora biti snemalec sposoben (izvežban), da hitro in natančno zabeleži in razbere podatke s štoparice, da zna z njo ravnati in vpisovati podatke v obrazec. Ce med merjenjem karkoli "vprašuje, pomeni to že zastoj pri delu in meritve so neobjektivne. Delavec, ki opravlja določeno delo. katerega snemalec snema, mora vedeti, da bo registriran vsak njegov gib. Ker so podatki 0 snemanju osnova za določanje norm in prek tega tudi osnova za določanje zaslužkov, se navadno delavci ne strijajo s snemanjem delovnega časa, in sicer zato ne, ker mislijo, da bodo morali poslej delati več in bo njihov zaslužek manjši. Takšen strah je lahko precejšnja prepreka za objektivnost in lahko povzroči velike napake v rezultatih. Zato de treba to bojazen odstraniti že pred pričetkom snemanja. Sporazumno z mojstrom ali delovodjem je treba izbrati delavca, pri katerem bo snemalec snemal delovni čas. Tako kot delavec, mora tudi mojster dobro vedeti, zakaj je treba določen delovni čas snemati in zakaj bodo potrebovali podatke. Predlagal bo delavca, katerega produktivnost je le za malenkost večja od povprečne. Na delovnem mestu pa je treba izvesti vse izboljšave, na katera je že dotlej opozorilo proučevanje dela. Delavcu je treba potlej Iskreno In podrobno pojasniti namen in način snemanja. Dobro Je, da ga osebno zainteresiramo za snemanje in točnost rezultatov. Zato Je treba tudi pozdraviti vsako njegovo vprašanje in nanj povsem iskreno odgovoriti. Snemalec naj mu čim podrobneje obrazloži, kako se je pripravil na snemanje in kako si ga zamišlja, da ga lahko delavec opozori na vse tisto, kar je spregledal. To velja posebno za podatke o delovnih pogojih, o tem, v kakšnem stanju je orodje, v kakšnem so surovine Itd, Pripombe delavcev je tfceba upoštevati že iz psiholoških razlogov, da dobi delavec občutek, da s snemalcem skupno delata. Ta občutek je namreč izredno važen za natančnost rezultata. Neodpustljiva napaka pa je, tako za tekoče kakor tudi za vsa prihodnja snemanja, če snemalec na skrivaj snema delovni čas ali s štoparico v žepu. S tem namreč kaže nezaupanje do delavca in to povzroči tudi pri delavcu nezaupanje do snemalca in do snemanja sploh. Med pripravo na snemanje spada tudi ugotavljanje, ali je organizacija dela, ki ga misli snemalec snemati, res najbolje izvedena in ali so podatki o organizaciji vneseni v snemalni list. To pomeni, da je najbolje, če snema sam analitičar dela. ki je delo proučevla, predlagal izboljšave V snemalni list je treba vpisati vse pripombe v zvezi z organizacijo dela — vpisati velja tudi vse. kar bi morali izboljšati, pa nismo, k snemalnemu listu naj bo priložena tudi skica delovnega mesta (z opisom in merami) in predmeta, ki ga obdeluje. 4. Naslednje opravilo je razčlenitev dela na postopke, prijeme in gibe in pa merjenje. V snemalni list jih je treba vpisati po vrstnem redu. tako kot si slede. Vpisati je treba trenutek, ki je izhodišče in zaključek snemanja in sicer za vsak del, ki ga opazujemo. PRIPRAVA SNEMALNEGA LISTA. -Vsak snemalni list ima lahko več strani v sredini lista je skica, na levi strani pa so rubrike, operacija, proizvod, del proizvoda, orodje in stroj, zahteva kon- trole. Na desni pa podatki o delavnici: o osvetlitvi; o ogrevanju; o ropotu in tresljajih, o zraku in ostalih delovnih pogojih. Temu slede podatki pred vsega lista, in sicer o delavcu, njegovi kvalifikaciji, starosti delovni dobi in še drugi podatki. Dalje slede podatki o snemanju, in sicer o začetku in zaključku snemanja, kako dolgo je trajalo, kolikokrat je snemalec snemal določeno operacijo in podatki o zastoju. Potlej pa slede podrobnosti o snemanju. Na levi strani prve kolone so zaporedne številke. V posebni koloni podatki o ciklusu, ki se spiema. V naslednjih kolonah pa številčni podatki, o začetku in zaključku snemanja ki jih snemalec razbere s štoparice. NAČIN SNEMANJA Ko so gotove vse priprave, je treba določiti, kolikokrat se bo snemal isti ciklus dela. Snemalec bo pritrdil snemalni list na desko in se tako postavil pred delovno mesto, da bo videl pred seboj vse podrobnosti, posebno pa tiste delavčeve gibe, ki so določeni kot mejni trenutki za obeležavanje. kako dolgo traja posamezen ciklus. Seveda pa ne sme biti delavcu napoti, ne sme zasen-čevati njegovega delovnega mesta. Napoti tudi ne sme biti drugim delavcem. Ko so izpolnjene vse rubrike z ustreznimi podatki, je treba obračunati, kako dolgo trajajo posamezni ciklusi. To delo pa se seveda opravlja že v pisarni. S seštevanjem podatkov iz zadnje kolone, kjer je vpisano, koliko minut, skratka koliko časa porabi delavec za izdelavo določenega dela ali proizvoda, dobimo skupen povprečen čas za izdelavo nekega proizvoda ali njegovega dela. Tako izračunan čas pa je osnova za izračunavanje norme. Priročnik o organizaciji dela V zatožili Nove proizvodnje bo te dni izšel priročnik »Produktivnost« s podnaslovom »Osnovni pojmi metode merjenja in ukrepi za izboljšanje organizacije deda. Na podlagi domače in tuje literature ga je napisa) dr. Vilko Vujčlč, član ekonomskega inštituta v Ljubljani. Ta priročnik je nujno potreben vsakemu gospodarstveniku, predvsem pa gospodarstveniku praktiku. Saj bo v njem našel vrsto pobud in napotkov, kako meriti proizvodnost dela. kako praktično izpolnjevati organizacijo dela itd.. Sedaj, ko smo dobili tudi v našem jezikn priročnik, ki obravnava vprašanja s področja storilnosti, organizacije dela, strukture cen, priročnik, ki podaja razliko med marxistično in meščansko koncepcijo storilnosti, ki razlaga pojem tehnične. ekonomske in tržne proizvodnosti. smo sklenili, da bomo prenehali s prevodom priročnika inženirja Slavka Marjanoviča: Proučevanje dela. Prosimo bralce, da to upoštevajo, priporočamo pa Jim. naj sl preskrbe priročnik »Produktivnost«, ki ga bo, kot rečeno, založila »Nova proizvodnja«. sta, kolikor mesecev ste bili v njem zaposleni po enajstmeseč-ni nepretrgani zaposlitvi. V podjetju, kjer boste nastopili delovno razmerje takoj po izteku odpovednega roka, pa so rekli, da imate pravico do polnega letnega dopusta v dosedanjem podjetju. Sedaj ne veste, kdo vam je dolžan dati letošnji redni dopust. — Odgovor: Razlaga, s katero so vam postregli v sedanjem podjetju, je zelo samovoljna in prav nič v skla-iu z določbo 36. člena zakona o delovnih razmerjih. Po tej določbi vam je bilo dolžno sedanje podjetje zagotoviti nastop rednega letnega dopusta v trajanju 24 delovnih dni. Vse ostalo, kar so vam govorili, ne drži. Ce so vam zavrnili nastop dopusta, potem so zagrešili prekršek po 10. točki 393. člena omenjenega zakona. PLAČEVANJE H. A. Ljutomer: Prevedeni ste v XII. plačilni razred s plačo 9.200 dinarjev mesečno. Ker pa kot šolski pomočnik čistite šolske prostore, smatrate, da bi bili mnogo bolje plačani, če bi vam določili plačo kot osebju, ki čisti prostore. — Odgovor: Nepravilne primerjave so vas zavedle v zmoto. Primerjali ste svojo čisto plačo s plačo v kosmatem znesku. Vaša temeljna plača znaša v kosmatem znesku — 14.900 din. Znesek, ki ste ga vi izračunali, da bi ga dobivali, če bi bili plačani kot snažilec, je kosmati in znese v čistem znesku 9.365 din. Toda pri tem ste vzeli najvišjo možno postavko, kajti za kvadratni meter prostora se določi plača po 1,19 do 1,46 din, pri čemer sta tudi ti dve najmanjši in najvišji postavki izkazani v kosmatem znesku in ne v čistem. Torej bi olli odškodovani kvečjemu za 160 dinarjev na mesec pod pogojem, če bi se plačevanje za snaženje obračunavalo po najvišji možni postavki. V tem pogledu vaše trditve niso točne in vaš predlog ni utemeljen, ker ste se pa* ušteli. Vendar pa bi kazalo premisliti, ali ne spadate med tehnično osebje v smislu 2. člena uredbe o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev, če je namreč vse to res, kar po vaših izjavah delate. Ce spadate med osebje, ki vzdržuje stavbo in ostale naprave v njej, če torej opravljate vzdrževalna In druga tehnična dela, potem bi lahko bili razvrščeni po tej uredbi in plača bi se vam določila po kvalifikaciji, ki jo imate in po priznanill službenih letih. Ob rudurshem »->k. i k m S. juliju # i» i» <» Trbovlje Kipeče mesto Vide2 vara. Zmotil bi' se, če ^ sodbo o Trbovljah ustvarjal P° jamasti cesti nekaj sto metov od postaje in po dušečem Prahu iz cementarne. Listje ni *elemo, strehe ne rdeče, še uni-°nne železničarjev na postaji ne zde modre. Vse je praš-no- Tudi sonce. nekaj ovinkih pa se dolina odpre, cesta postane gladka be-0nska plošča, drevje ozeleni, *once sname prašno tenčico. Tu Trbovlje, kipeče, niti ne več *anio rudarsko mesto ... Milanu Kožuhu gladko teče beseda. Kako tudi ne. Nekaj ^ družbenega dela oblikuje rudniških hišah so izkoristili podstrešja za 12 samskih stanovanj. V rudniškem bloku pa bodo še prostori za mlečno re-stavraailjo, prodajo konfekcije, delikateso ter moško in žensko frizersko delavnico. Elektrarna gradi 36-stano-vamjski blok, kjer bo tudi knjižnica. Zavod za socialno zavarovanje gradi blok skupaj s komunalno banko. Največ pa dajo za stanovanja v strojnih tovarnah. Dograjujejo 16-sta-novanjski blok, začeli pa so graditi še 90 stanovanj. Vsa dela pri izkopih in inštalacijska dela pa bodo opravili bo- letog odprta. »Vitaminka*, podjetje s sadjem in zelenjavo, gradi skladišča, ki bodo imela tudi hladilne naprave. Trgovina v Trbovljah je še slabo razvita. Na prvem zasedanju zbora proizvajalcev se bodo podrobneje lotih’ prav tega vprašanja in celotne preskrbe. »Izbira blaga je že majhna, niti ga ni dovolj na trgu«, sodi tovariš Kožuh. Problemi se nizajo, dokler se misel ne ustavi pri najkočljivejšem. »Na pnmer šolstvo. Možnosti za izobrazbo delavskih otmok so v Trbovljah dokaj omejene. Razen srednje ekonomske ni druge strokovne šole. Še večje graje pa je vredno izobraževanje učencev v gospodarstvu. Rudnik in strojne tovarne bosta sicer dala letos prostore za izobraževanje rudarjev in kovinarjev, potrebovali pa bi novo vajensko šolo .. « še dosti dela čaka občino, da bodo uravnana stara m zavoljo nagle rasti sproti nastajajoča nesorazmerja. Mesto raste, širijo se nove tovarne, mesto prekipeva v lastni moči. za 21 odstotkov na odkopih, pri pripravah za 14, na vzdrževanju Pa za 8 odstotkov. Bali so se, da ho proizvodnja padla. Toda storilnost skokoma narašča. Seveda so bili sprva zaslužki malo slabši, vsi se trudijo, da bj dosegli prejšnje. Na nekaj čelih že celo bolje zaslužijo kot prej. Vso stvar pa so prej dobro pripravili. Pogovorili so se v delavskem svetu, sindikatu, partijski organizaciji in potem še na sestankih po tretjinah. Razumeli so. »Saj je prav, da govorijo toliko o naših zaslužkih. Cisto vseeno nam pa to obiranje le ni,« mi je na ves glas dopovedoval Lojze. Hrup je namreč tolikšen, da komaj kaj slišiš. »O, dobro se zavedamo, koliko je dala skupnost za mehanizacijo rudnika. Toda to ni vse ... « Da, to pa ni vse! LAŠKO: »Seveda nismo mogli takoj po vojni, že v prvih letih, ustvariti rudarjem ne tu ne v drugih krajih naše dežele takšnih pogojev, kakršne morajo imeti. Vendar pa ste se lahko prepričali, da smo po naših možnostih storili vse, da olajšamo življenje naših rudarjev in delavcev tako tu pri vas kakor tudi širom po deželi.« TITO LAB INSKIM RUDARJEM VELENJE: „ To pa ni vse.. niso videli! žfcveika. In še na srednji eko-komski šoli študira, sicer pa je . ratovodja zunanjega obrata !tl Predsednik občinskega zbo-ra Proizvajalcev. Niza misel ob Pusel, skladno im razumno. ‘Glede stanovanj se razmere “a®k> boljšajo. Rudnik gradi 54 s anovanj, v 16 se bodo rudarji selili že za svoj praznik. Do-SjSjena sta moderen samski ek s 5o posteljam^' in menza a 200 do 250 abonentov. Odipr-' so jo že prejšnji ponedeljek. Koloniji Terezija grade otro-. vr^ec- Stal bo okoli sedem milijonov din. V njem bodo redil; še prositor za terenske rganizacije, po eno samsko in u^nsko stanovanje. V novih doči stanovalci. Tako ho eno stanovanje stalo prifoiilžno milijon dinarjev. Sama občina gradi 36 stanovanj za tista podjetja, ki sama nimajo dovolj denarja, da bi gradila bloke. Stanovanja bo potem prodala. Zasebniki grade približno 50 stanovanj. Vse to pa kajpak ni dovolj... « Trbovlje naglo menjajo svojo podobo. V desetih letih so se tako spremenile, da bi jih skoraj ne spoznal. Poleg vrste novih stanovanjskih . zgradb je še kulturni; dom, kj mu na Slovenskem ni para, pošta gradi novo poslopje, prav tako banka. Zrasla je tudi moderna trgovska hiša, ki bo najbrž že Lojze Korenič ni pomišljal: »V mojem rudarskem življenju je bil zame največji tisti dan, ko smo se znebili vozičkov. Pri njih sem res dostikrat dušo pustil. Zdaj... « Pokazal je predse. Reka premoga teče mimo s hittrostjo dveh metrov na sekundo. Dno se le včasih pokaže za hip, da ga v naslednjem trenutku prekrije nezadržani val premoga. Nad tekočim trakom je sklonjena skupina do pasu golih rudarjev ih siplje premog nanj. Znoj lije curkoma. To je čelo E na 71. etaži in Lojze je njegov gospodar. Mine pokajo, zemlja se stresa, premog se usiplje na trak. Celi skladi. Rudarji jih razbijajo. Ce uide prvemu, ga ujame drugi, tretji. Na odseku, kjer je premog že pobran, izbijajo jeklene stojke, na drugem že brne vrtalni stroji, da pripravijo za odstrel še poslednji kos GO metrov dolgega širokega čela. Drugi pripravljajo podkop, kamor bodo prestavil) tekoči trak. V borih dveh urah bo tudi to opravljeno. Potlej znova, točno kot ura. Bitka za tone. Septembra 1956. leta so se borili za šest in pol tone na moža, maja letos so dosegli že povprečno 9.73 tone, v prvih treh tednih junija so v povprečjn že »prebili zvočni zid« desetih ton. Rezek žvižg električne sirene. Trak se ustavi. Zagozdilo se je. Le trenutek oddiha in reka premoga s še večjim naletom plane v temo in gumijasti trak do sotočja, kjer se zliva v veletok g vseh čel na tej etaži. Ni časa za razgovor. Nadzornik etaže Tone Močilnik nemo pomigne. »Tile na E so kavelj-ni. Rekorderji: trinajst ton na moža. Kaj takega rudnik še ni slišal. Na dveh čelih so tudi čez dvanajst. Boljše ljudi imamo, kot smo mislili... « Februarja so povišali akorde Nič brez sindikata »Predsednik je v jami, tajnik na dopustu, blagajnika lahko dobite. Diacci se piše« »Lojze, stari revolucionar?« »Ne, njegov sin. Lojze je bolan. Poapnenje žil in angina pectoris,« je pojasnjeval tovariš Ludvik Dragar. Mladega sva našla. Mlad obratni tehnik, kodrastih črnih las in živih oči. Ves očetov. »Saj ste tudi vi, Dragar, v odboru in se lahko skupaj pomenimo. Kar tjale v obrato-vodjevo pisarno sedimo.« »Kako se sindikat uveljavlja? Hm, povsod je zraven. Na primer...« Beseda je zastala. Težko se je tako na hitro spomniti, ko je vsega toliko. Ne veš, kje bi začel. »Najbolje bo, če pokličemo še tajnika. Ta ima vse zapisano. Saj ni daleč.« Se prej ko v četrt ure je prišel tajnik Jule Gorič. Kar v kratkih hlačkah — saj je na dopustu. Več glav — več ve. Zdaj ni bilo več zadrege. »Sindikat je opozoril, da zunanja dela niso prav normirana in je zato storitev draga. Prav tako je predlagal, naj bi revidirali norme v mizarski delavnici, kamnolomu, pri zidarjih itd. Nekatere norme so ve- V naše rudnike vse bolj prodira mehanizacija Slo Ijale še od 1950. leta ...« je tudi brez papirjev. »Potlej je sindikat predlagal delavskemu svetu, naj najame za štirideset milijonov dinarjev investicijskega kredita. »Iz glavnega rova morajo črpati vodo, kar jih stane letno enajst milijonov dinarjev. Ker je ves rudnik v hribu, bi se dalo tako urediti, da bi voda sama odtekala. Z lastnimi sredstvi bi glavni rov regulirali komaj v šestih letih. Preprost račun torej pokaže, da bi se kredit kmalu izplačal. In delavski svet je sklenil, kakor je predlagal sindikat. Resnična legenda s o Javorku Odprta Je nova etaža, do tja je treba speljati tekoči trak »Občinski ljudski odbor je sklenil zapreti eno trgovino v Rečici. Ostali bi le še dve. Včasih jih je bilo na tem področju pet. Sindikat se s tem sklepom ne more strinjati, ker je že tako malo trgovin, razen tega pa bi splahnila že ta mala konkurenca, kolikor jo je . . .« Občinskemu ljudskemu odboru so že poslali vlogo, prizadevajo pa si, da bi o tem spregovoril tudi občinski zbor proizvajalcev. »Na tisti izlet ne pozabi,« sta spodbujala tajnika Grgar in Diacci. To je bil dosti več kot navaden izlet. Bila je prava kulturna manifestacija. Prvega junija se je s posebnim vlakom odpeljalo v Velenje 600 rudarjev z družinami. Na postaji jih je pričakalo 200 uniformiranih velenjskih rudarjev z godbo. »Sprejel nas je ves delavski svet, prapori... Nato povorka skozi Velenje, v kateri je bilo nekaj tisoč ljudi. Popoldne je bila kulturna prireditev naših in velenjskih skupin. Za dobro voljo so posebej poskrbeli z nogometno tekmo starih rudarjev. Ogledali smo si še rudniške naprave in šoštanjsko termoelektrarno. Bil je zares nepozaben dan.« »Zdaj imate pa že dovolj. Pa drugič o tem, kako rešujemo stanovanjsko stisko, o delu Svobode...« »Se eno vprašanje: koliko je pri vas sindikalno organiziranih?« »Vse, razen enega. Izjema pač mora biti. Posebnež je in pravi, da se mu zdi škoda tistega denarja za sindikat...« Jr aklali smo vola. Se kakih dvajset »ninuf pa bo meso kuhano. Partiza-»r-m ♦ n\se(le okrog kazana in čakajo na šnx obrok hrane po dveh dneh pe- čenja in bojev. ss nepričakovano vrne patrola z tih/ da so Nemci že v Brljevu. ‘ ' ni Uri so lahko že na Javorku, v pol- drugi, pa na vrhu kanjona nad Mratinjem. Ce se jim to posreči, lahko z dvema strojnicama onemogočijo prehod čez Pivo. Komandant Jovo Medič se takoj odloči: »Pohod!« Prvi trenutek se nihče od borcev ne premakne. Oči vseh se lačno upirajo v kotel. 2e čez nekaj minut bi lahko jedli. In še celo toplo hrano. Težko je doumeti, da ni moč počakati. Cez nekaj minut bi premagali vsaj enega od sovražnikov, ki ni nič manj nevaren kot Nemci — strahotno lakoto. Lačne oči strme v kotel, iz katerega tako vabljivo diši. Nekaj napetih trenutkov tišine, potem se komandant požene proti kotlu in ga z nogo prevrne. Mastna juha se pocedi po kamenju, edina sled za njo so drobni mehurčki in tisti vabljivi vonj. •Ne kaže drugega, tovariši!« Komandant je s trdim pogledom preletel izmučene obraze, ki so razočarano in topo zrli vanj. »Kot muhe nas bodo pobili, če se takoj ne umaknemo.« DVE URI PO KANJONU NAVZGOR Celi dve uri hoda po strmini navzgor. Nepozabni dve uri. Četni komandir in junaški borec Batar obstane in se zgrabi za glavo. »Ne gre več, tovariš komandant. Ničesar ne vidim, ko da imam meglo pred očmi.« In se sesede. Drugi utrujeno nadaljujejo pot. Mula, ki je nosila težki mitraljez, je omagala. Drugega izhoda ni bilo, ko da si ga najmočnejši mitraljezci naprtijo na rame. Od dve sto ljudi jih samo enainštiride-set prispe na vrh kanjona. Pol zmage je že v žepu. Prehiteli so Nemce. Do Javorka je še poldrugo uro skozi gozd. Po ravnem. Srečno so prišli v planšarsko naselje Javorak. Vrata pastirskih koč so bila na stežaj odprta, na ognjiščih polne posode vročega mleka, o ljudeh pa ne duha ne sluha. Medič je skozi daljnogled zagledal Nemce. Po ravnici nad Vrljevim so se v koloni pomikali proti Javorku. Dvajset partizanov jim odide nasproti. Drugi so se ukopali tik pred vasjo, ob robu gozda. Od enega konca vasi do drugega je kakih sto metrov. Naselje je kakor otoček sredi gozdov. SPOPAD Tistih dvajset borcev, ki je odšlo Nemcem nasproti, se je v gozdu za Javorkom spopadlo z njimi. Nekaj minut so se obstreljevali s strojnicami, potem so se partizani skozi vas umaknili k svojim tovarišem. Četa Nemcev jih je napadla z vso silo. Z daljave dvajsetih metrov. Partizani ne vidijo drugega izhoda kakor juriš. Ko utihnejo bombe, se zablišče noži. Se puškina kopita pridejo prav. V desetih mimitah so partizani pregnali Nemce iz vasi, na njihov prvotni položaj. Medtem so tisti partizani, ki so na strmini kanjona zaostali, prinesli težko strojnico. Komisar Božoinč ga je postavil na rob gozda. Iznenada se začno umikati tudi Nemci. Bilo je ob štirih popoldne. Boj je trajal že tri ure. Jovan Medič se posvetuje s svojim štabom: •Jurišajmo! Ne smemo več odlašati.« Komaj je to izustil, so Nemci znova napadli. Kar mrgolelo jih je vsepovsod. Potem nepretrgani rafali iz strojnic in eksplozije tromblonov. Znova so navalili na vas. Se nekaj minut in kdo ve, kaj bo s partizani... VSE ALI NIC In takrat se je zgodilo tisto, kar je odločilo bitko. Ob petih popoldne se je bataljonski štab odločil: »Vse ali nič!« Dotlej se je na robu gozda zbralo že kakih petinosemdeset borcev. »Juriš ali smrt. Umakniti se nimamo kam. Za nami je kanjon Pive, tam bi na: vse pobili. Vrhovni štab mora čez most pr Mratinju. In centralna bolnišnica. Samo i napadom se še lahko rešimo.« Partizani skočijo iz zaklonišč. Gozdne tišino znova pretrgajo rafali in treskahje bomb. Z zemlje se dvigne gost div., take da ne vidiš za ped okoli sebe. Orožje postaja nepotrebno breme. Nemci začneji popuščati. Takrat pa jim nrihiti na pomot nova enota. Se malo je treba vzdržati. Čas se je zc trenutek ustavil. In ta trenutek traja ceh življenje. Minuta, dve, deset — Juriš Juriš! Takrat je Nemcem upadel pogum. Obrnili so partizanom hrbet in se pognali prot gozdu. Petinsedemdeset partizanov pa zc njimi. Raztepena nemška vojska se je ustavila šele pet kilometrov od Javorka. Jovan Medič šteje preživele. Na bojišči je obležalo samo deset partizanov. Od tistih enainštiridesetih, ki so se pred štirim urami prvič spopadli z Nemci, marsikogc ni več. »Hvala, tovariši!« Vse to se je zgodilo 30. maja. Medičei bataljon je do 5. junija držal. Javorak. Prva proletarska je zavzela Gučevo. Bregov Pive so bili spet svobodni. Sovražni obrol se je razklenil za kakih deset kilometrov Naslednjega dne po boju je prišel čez most pri Mratinjanu vrhovni štab in za njim vel ranjencev in bolnikov iz centralne bolnice Glavni štab se je borcem zahvalil za junaštvo in zmago. Enainštirideset partizanov proti 60( Nemcem. V Javorku, ki meri počez komat sto metrov. Teh sto metrov je postalo št enkrat bojišče na življenje in smrt. V sUt0> nih bojih za Sutjesko. Nonad Stavjel PRODOREN USPEH III. LETNIH ŠPORTNIH IGER I Uni - slavit ii Odlična organizacija in velika borbenost skoraj 600 tekmovalcev HI. letne športne igre elekt rogospodarstva Slovenije! Kdor •i je za tem vzdevkom zamišl jal drugorazredno, sindikalno (v slabem pomenu besede!) šp ortno prireditev, je v popolni zmoti. Srečanje športnikov elektrogospodarstva v Mariboru je bilo tekmovanje, ki bi tako po organizacijski, kakor tudi po športni plati lahko služilo za zgled. In samo še številčni podatek: tekmovalcev je bilo 571 iz 34 elektrogospodarskih kolektivov iz vse republike. To pomeni, da je v Mariboru aktivno posegla v boje več ko desetina v s oh zaposlenih v elektrogospodarstvu! 15EZ, DEŽ ... Slavnostna otvoritev tekmovanja je bila v slogu naj večjih športnih prireditev. Ekipe so prikorakale na stadion Branika razporejene po kolektivih, na-katere celo v enotnih oblačilih. Pred vsako skupino je korakal nosilec table, na kateri je bilo izpisano ime kolektiva. Moštva so bila različna po starosti in številčni moči. Skratka olimpijska povorka v malem. In kar je gledalcu takoj padlo v oči: v ekipah so bili ramo ob rami vodilni uslužbenci, delavci in nameščenci — plešci, krepki mladeniči ter brhka dekleta. Čeprav je že kar močno ro- it vlili 'i.. . zmagovalci v — ekipa Elektro kegljanju Celje. silo, so se moštva vendar disciplinirano postrojila pred glavno tribuno. Otvoritvene govore so imeli predsednik prireditvenega odbora Gvido Mazi, zastopnik mariborskega mestnega sveta Karel Reberšek in direktor Elektro Maribor - mesto Jože Kos, ki je proglasil Ul. igre- za odprte. REZULTfiTl: ATLETIKA - EKIPNO: Elektro Maribor — okolica 63 točk, Eiektroprojekt 41, Trbovlje 36, POSAMEZNO: 100 m — Pokorn (Eiektroprojekt) 11,5, ZENSKE — Pahor (Gorica) 15,9. DALJINA — Pokorn 611, KROGLA — Uršič (Tolmin) 11,28, VIŠINA — Majhen (Mrb. — ok.) 171, 800 m — Porle (Mrb. — ok.) 2:04,8. ODBOJKA - MOŠKI: 1. Elektro Maribor — okolica, 2. Tolmin, 3. Soške elektrarne, 4. Eiektroprojekt, 5. TE Šoštanj, ZENSKE: i. Vuzenica. 2. Eiektroprojekt. 3. Koper, 4. Elek-tronabava, 5. Gorica. KEGLJANJE — 1. Elektro Celje, 2. Soške elektrarne, 3. Elektrozveze, 4. Fala, 5. Vuzenica, 5. Novo mesto. NAMIZNI TENIS — MOŠKI: 1. Kočevje, 2. TE Trbovlje, 3. Gorica, 4. Vuzenica. 5. Soške elektrarne, ZENSKE: 1. Koper, 2. Vuzenica I, 3. Vuzenica II, 4. Eiektroprojekt, 5. Elektro Celje. ŠAH — 1. Ellektroprojekt. 2. TE Trbovlje, 3. Brestanica, 4. Koper. 5. ELES. STRELJANJE — EKIPNO: 1. El ek trop roj okt. 2. El. Ljubljana — mesto, 3, ELES, 4. Koper, 5. Elektrozveze, POSAMEZNO — 1. Letonja (Iv’ ek tropi'oj ekt) 165, 2. Jursola (Koper), 3/ Mihorsko (ELES). Na častni tribuni je bila tudi delegacija avstrijskih obdravskih elektrarn, ki je bila prav tako navdušena zarad zares lepega in slikovitega prizora na stadionu. In potem so se — kljub pravcatemu dežju, ki se je medtem ulil — začele tekme. BORBENOST NA VIŠKU Trdnost organizacije (najbolj zaslužna zanjo Milovan Mi-horko in Viktor Purkeljc) je bila tolikšna, da tudi te vremenske nevšečnosti niso niti najmanj kazile poteka tekmovanj. Strelci so se z igrišča pač preselili v dvorano, prav tako pa so tudi nekaj odbojkarskih tekem odigrali v telovadnicah. Čim pa je dež vsaj malo ponehal, pa so bili tudi odbojkarji takoj na planem. Kljub razmočenim napravam je bila borbenost vseh zares na Višku. Tekmovali so v šestih panogah — atletiki, kegljanju, odbojki, streljanju, šahu in namiznem tenisu. Poglejmo si jih nekoliko po-bliže. Med njimi je bilo nekaj razlik. Ponekod so se na prva mesta uveljavili športniki, ki v teh panogah tudi sicer mnogo pomenijo. V atletiki ve-ija to na primer za skakalca in tekača Pokorna, v streljanju la Letonjo. V drugih panogah pa so bili povprečni športniki sami med seboj. Eno in drugo pa je bilo samo izpodbudno — propozicije so namreč take, da en odličen tekmovalec v nobeni panogi ne more odločiti o uvrstitvi svoje ekipe. Koprskim odbojkaricam tako tudi nastop državne reprezentantke Pregljeve ni pripomogel k prvemu mestu, pa tudi Eiektroprojekt zaradi nastopa Pokorna ni bil prvi v atletiki ... OD PANOGE DO PANOGE Še nekaj je bilo značilno za pri-refljtev: izredno sodelovanje ob-čiiištva, ki je'navij alb tako, kakor tega niti na pravih tekmah nismo vajeni. Razlaga za to pa je kaj preprosta: laže navijaš za ljudi, ki jih poznaš, ki si z njimi vsak dan skupaj na delavskem mestu, kakor za kogarkoli drugega. Ii sedaj po vrsti od tekmovališča do tekmovališča: • v atletiki je bilo na startu več ko 100 tekmovalcev. V ekipni razvrstitvi so bili najboljši Mariborčani, med posamezniki pa je najboljše rezultate dosegel Pokorn. Te tekme je zelo motil dež. Pri metu krogle in skoku v višino je na primer lilo tako močno, da so tekmovalci ves čas stali pod dežniki, smuknili izpod njega samo za poizkus in spet švignili nazaj. Če kdo v takih pogojih preskoči 171 cm, je to zares uspeh! 9 Med 24 kegljaškimi ekipami — tekmovali so v borbenih partijah — sta se v linale uvrstila lanska zmagovalca Elektroceije in Soške elektrarne, znova pa so bili uspešnejši Celjani. Kegljanje je bilo sploh izredno bučno, tako da je v štiristeznem kegljišču Konstruktorja dva dni kar odmevalo od navdušenega vzpodbujanja. ® V odbojki je bilo na startu 21 moških in 5 ženskih ekip. Mariborčani pri moških in Vuzenica pri ženskih — sta postala nova prvaka. © Strelci so se tudi v kolodvorski dvorani, kamor jih je pregnal dež, dobro znašli, v 30 ekipah je nastopilo 136 tekmovalcev. Ljubljanski Eiektroprojekt . je Imel najbolj izenačeno moštvo. © Z malo belo žogico se je pomerilo 23 moških in 5 ženskih ekip. Kočevje je obranilo lansko prvo mesto pri moških, pri ženskah pa so bile najuspešnejše Koprčanke. O In naposled — šah: zmagala je inženirska ekipa Elektropro-jekta. v kateri so igrali trije inženirji in en tehnik. Seveda: kdo jim je mogel biti kos? PREDSTAVLJAMO ZMAGOVALCE NAJBOLJ DRAMATIČNIH SREČANJ V obilici dogodkov sta nam še posebej ostali v spominu dve finalni tekmi, ki vam jih bomo še podrobno opisali: <§} Kegljišče. Napetost na vrhuncu. Finale. Lanska finalista spet med seboj. Bodrenje občinstva. »Celje, Celje,« za lanske zmagovalce, »Soške, Soške,« za lanske premagance. In že se dvoboj začne. Po prvem nizu vodijo Primorci z 10 keglji naskoka. Celjani zmanjšajo v drugem nizu razliko na 2 keglja. Toda Soške elektrarne spet potegnejo. Ko vodijo po predzadnjem nizu z 9 keglji, potem ko Celjani niso izkoristili velike priložnosti — Primorci nikakor niso mogli podreti osamljenega kmeta — vse kaže, da je dvoboj odločen v prid Primorcem. Toda ne! Zadnji lučaji prinesejo preobrat. Celjanom nekajkrat pade »vseh devet« in naposled je zmaga njihova — z desetimi keglji prednosti. Takoj po nastopu smo jih obiskali v slačilnici. Ves srečen nam je kapetan ekipe pripovedoval: »Zares nismo več upali v zmago. Toda = zato se je še bolj veselimo. Redno smo trenirali v našem aktivu in še posebno se moramo zahvaliti upravi podjetja, ki je vedno kazala razumevanje za naše športne težnje.« V ekipi so kegljali uslužbenca Ivo Kranjc in Adolf Rabič, šofer Vojko Druškovič, skladiščnik Niko Savič in elek-tromojsier Peter Kranjc. ^ Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v finalni tekmi žensk v odbojki. Prvi niz so brez težav dobile rdeče majice Elektroprojekta, nato pa se je položaj na igrišču spremenil. Bele igralke Vuzenice so bile vse bolj zanesljive in zmagale najprej v drugem, nato pa še v odločilnem tretjem nizu. Tudi v tej ekipi je bilo navdušenje popolno. »Po več letih nam je spet uspelo sestaviti ekipo,« je pripovedovala plavolasa kapetanica. »Zares je bilo za nas letos srečno leto. Dobili smo nekaj novih moči, pa tudi pripravljale * smo se vestno. Za uspeh pa je najbolj zaslužen naš trener!« Šesterica zmagovalk je ekipa uslužbenk — Vida Mravljak, Vida Naglas, Dragica Aj-tner, Mara Cužič, Ida Kobal in Neva Vankar — pa so imena zmagovalk. O DEŽJU IN SONCU Tako sta minila dva tekmovalna dneva, v dežju vendar v zadovoljstvo vseh. Celo obe kaznovani ekipi v odbojki — Elektro Gorica in Vuzenica, ki sta se posluževali po enega Svečani delile ob otvoritvi III. letnih športnih iger Elektrogospodarstva LRS na stadionu Branika v Mariboru igralca iz drugega podjetja in sta bili zato diskvalificirani, sta uvideli, da njuno ravnanje ni bilo športno in se kaj takega ne bo več ponovilo. Ob zaključku tekem je spregovoril tudi glavni direktor ELES inž. Vekoslav Korošec in med drugim dejal: »Marsikdo je v teh dveh deževnih dneh gotovo z jezo in razočaranjem gledal temne oblake nad seboj. Toda, kolikor nam je dež na eni strani motil tekmovanje, nam je po drugi plati vendar prišel zelo prav, saj se je s tem dvignil vodostaj rek in bomo tako laže izpolnjevali naše delovne naloge!« @ Da, takšni so kontrasti. Dež in sonce. . Za zaključek pa so imeli športniki: eiektropodjetij vendar srečo. Nedelja, ki je bila določena za izlete na Pohorje in ogled dravskih elektrarn, hkrati pa še za reprezentančni dvoboj športnikov ELES z ruško tovarno dušika, je bil krasen sončen dan. V Rušah so elektroigospodarstveniki slavili tudi pomembno športno zmago, saj so premagali domačine v odbojki 3:1, v nogometu 2:0 in šahu 4.5:2.5, izgubili pa so V kegljia-nju s 327 : 329 kegljem. III. letne športne igre elektrogospodarstva Slovenije, prirejene hkrati tudi v proslavo jubileja 40-letnlce Elektrarne Fala, Tovarne dušika Ruše in Elektro Maribor - mesto ter 10-letnice elektrarne Mariborski otok — so zares vsestransko uspele ... Pomemben uspeh ljubljanske Tovarne dekorativnih tkanin Zgodba o ljubljanski Tovarni dekorativnih tkanin in njenih ljudeh je stara že štirideset let, a prav v jubilejnih dneh so jo obogatili za novo zanimivo poglavje. Kakor zgodovino štirih desetletij so tudi te najn ovejše liste zapisali ljudje izza strojev v tovarni — delavci in delavke. Nekako pred tremi meseci se je zgodba razpletla.. . otvoritve športnih igrišč: A in B je bila odbojkarska igra med obratoma / središču pozornosti Takole pa je bilo zadnje tedne v jami: delavci in delavke so kar tekmovali, kdo ho opravil več udarniških ur. Na skrajni levi je vodja Stane Koman Med člani naših delovnih kolektivov je obilo prijateljev šahovske igre. O tem pričajo razni njihovi dosedanji nastopi od medobratnih srečanj do slovenskih prvenstev (moštvenega, železničarskega) in celo državnega (poštarskega). Od tega spoznanja pa do sklepa, da uvedemo tudi v našem listu šahovsko rubriko, je bil samo še en korak. In ta je z današnjo številko storjen. Prepričani smo, da bo tudi ta rubrika imela dosti zvestih bralcev in da jo boste z željami in tudi s kritiko pomagali od tedna do tedna zboljševati. Uredništvo "V sindikalnih krogih so kot ša-hlsti najbolj poznani ljubljanski pošti”,n. v njihovih vrstah nastopala tudi mojster Germek in mojstrski kandidat Bajec, ki zavzemata važni mesti v slovenskem šahu, Ta ekipa je doslej že 6-krat osvojila naslov republiškega sindikalnega moštvenega prvaka, petkrat pa je bila v podobnem tekmovanju prvak Ljubljane. Ce povemo še to, da je z uspehom sodelovala na festivalih na Bledu in v Portorožu ter da je Germek petinpolkratni, Bajec pa enkratni državni prvak PTT, potem je vredno spregovoriti o tem šahov-škem kolektivu tudi kako besedo več. Povod za to je nedavni nastop jugoslovanskih poštarjev v Bruslju, v okviru kongresa mednarodne športne unije PTT. Letos so prvič nastopili tudi šahisti, in sicer na prvem evropskem šampio- natu. Ekipo so sestavljali štirje igralci in ena rezerva. V njej so bili Ljubljančani Germek, Bajec in Eržen, Mariborčan Lobkov in Brajevlč iz Črne gore. Kako so se odrezali? Odlično. Sicer pa pustimo besedo kar članu ekipe Bajcu. »Postava za nastop v Bruslju je bila določena po uspeha na lanskem, osmem državnem prvenstvu PTT. Tam sem zmagaj jaz, Eržen, Lobkov in Brajevlč pa so dosegli drugo, tretje in četrto mesto. Germek ni sodeloval, vendar njegov nastop na prvi deski nikoli ni bil sporen. Glavni tekmeci so nam bili Nizozemci, ki so se za prvenstvo zelo pripravljali. Toda tudi mi smo se pripravljali, čeprav bolj vsak zase. Nekoliko na boljšem smo bili mi trije iz Ljubljane. saj smo se lahko večkrat sestali. — Igrali smo drugače kot pri nas, nekako tako kot nogome- taši, se pravi, da smo najprej šteli oziroma točkovali dosežene rezultate moštva kot celote (zmaga 2 točki, neodločen rezultat 1 točko in poraz o točk) in šele nato dosežene točke iz posameznih partij. Tako se je zgodilo, da smo mi in Nizozemci imeli po 13.5 točk, toda po »nogometnem sistemu« smo imeli mi 9 točk (4 moštvene zmage in 1 remi), naši tekmeci pa samo 8 točk, ker so z nami izgubili. To nam je tudi prineslo prvo mesto, prehodni pokal, manjši pokal v trajno last. medalje za vse člane ekipe in za vse tudi albume z zbirko belgijskih znamk. Tako se je zbirka trofej v naši klubski sobi še povečala. Največ pa je vredno to, da smo bili povsod deležni izredne pozornosti in lepega sprejema ter da je za leto 1960 dobila organizacijo športnih srečanj evropskih poštarjev (razen šaha še košarke, nogometa in peš hoje) naša država.« Ta izvajanja bi bila nepopolna, če ne bi povedali, da je bil Bajec najboljši član jugoslovanske ekipe, saj je dosegel 4.5 točke (od 5 možnih), Samo še en šahist je bil tako uspešen. Kvaliteto šaha na prvem evropskem moštvenem šahovskem prvenstvu PTT pa naj pokaže naslednja Bajčeva partija protj Pitzu (Zah. Nemčija), v kateri je bil Bajec črni: 1. e4, c5 2. Sf3, SC6 3. Lb5, Db6 4. Lc6:, bc: 5. 0—o, d6 6. h3, e5 7. c3, sfe 8. Tel, Le7 9. d4, cd: 10. ed:, ed: 11. sd4:, 0—0 12. Sc3, Te8 13. b3, C5 li. Sf3, h6 15. Lb2, Le6 16. Sd5, Sd5: 17. ed:, Lf5 18. Dd2, a5 19. Te3, Lf8 20. Tael, Te3:, 21. Te3:, Ld7 22. LC3, a4 23, b4, Te8 24. Te8:, Leg: 25 a3, Db5 26. Sel, Ld7 27. Sc2, DC4 28. Se3, Db3 29. bc:, dc: 30. Db2, c4 31. Db3:, cb: 32. Lb2, Lb5 33. f4, LC5 34. Kf2, Ld3 35. g3, f5 36. g4, g6 37. Kf3, Kf7 38. Sdl, Le4+ 39. Ke2. fg: 40. hg:, Ld5: 41. Sc3, Lo6 42. Kd3, h5 43. gh:, gh: 44. Se4, Le4:+ 45. Ke4:, Le7 46. Kf5, h4 in beli se vda. ALI ZNATE KOMBINIRATI? Postavite naslednji dve pozicij! In poskušajte najti za bele najhitrejšo pot do zmage, uživali boste, ker sta kombinaciji resnično lepi. 1. BELI: Kg2, DC2, Tfl, Sf5, Pb2, C3, d2, f3, g4 (9 figur) ČRNI: Kg«, Da7, Td8, Tf8, Le6. Pb7, e5, f7, g7, h7 (10 figur) 2. BELI: K el, DC5, Tdl, Lb4, Sd5. Pa3, b2, c2, f4. g4, h2 (11 figur) ČRNI: Kg8, DgS, Te2, Te8, La6, Pa7, f7, g7, h7 (9 figur) Rešitev kombinacij bomo objavili v prihodnji številki. »Mejduš, tole jamo za našo tovarno pa bi bilo vredno izrabiti v pametne namene«, je direktor Bernard Rode nekega dne prvi sprožil plaz, ki je hipoma zajel ves kolektiv. »V jami bomo zgradili športna igrišča!« Ta novica je šinila skozi tovarniške in upravne prostore kakor blisk, potem ko je delavski svet pozdravil direktorjevo zamisel. Tu in tam so nekateri sicer zmajevali z glava-,mi, čgš še tega nam je bilo treba, vendar jih je brž pritegnila v svojo sredo navdušena mladina. »Sprva nisem kazal kdove kakšnega zanimanja za novo akcijo«, nam je ob prvem stiku posmehljivo zaupal komercialni direktor Anton Planinšek. »Danes pa je prav tak, kakršni smo zdaj vsi v tovarni — tih, a vnet privrženec naših skupnih načrtov«, se je razpletal razgovor z ljudmi iz tovarne. Hkrati smo še zvedeli, da so se delavci in delavke že od nekdaj radi združevali v tovarni, v obeh obratih. Zlasti za kulturno dejavnost so se vselej zelo zanimali, predvsem za lepo slovensko pesem in gledališki oder, za glasbo in domačo folkloro. Prav zato so v tovarni vznikle zdaj že priznane kultumoumetniške skupine. No, nekako pred letom pa je stvar malone zamrla, nič več ni bilo pravega tovarniškega družabnega življenja. Vse skupaj jih je zdramila šele direktorjeva »injekcija«. Družabno življenje na stare položaje, tokrat z zdravim športom — to je bilo geslo neštetih minulih tednov! Vsa tovarna hkrati je spontano zagrabila za lopate, krampe in samokolnice, pa še zmanjkalo jih je včasih. In že so se jeli kazati za tovarno prvi grobi obrisi novega športnega sta-diončka, ljudskega parka. Ljudje so kar vsevprek tekmovali, kdo bo več naredil, kdo bo prispeval največ prostovoljnih delovnih ur. V tovarni ni bilo človeka, ki ne bi bil šel v jamo! Vsem na čelu pa seveda direktor — »športnik iz Gro-suplja«, kakor mu pravijo delavci. Agitator in vodja ter hkrati »deklica za vse« — obratni elektrotehnik Stane Koman je kratkomalo ostal brez »dela«; ljudi namreč ni bilo treba priganjati za samokolnice, sami so rade volje zagrabili za lopato, kladivo in druga orodja. Taki so bili vsi minule tedne; dobre volje in veseli so hodili v jamo, ki je čedalje bolj izgubljala to manjvredno ime. Vsi so radi delali; kaj tudi ne bi, saj so tudi tu delali zase — za kolektiv. »Da, če ne bi bili naši ljudje taki, kakršni so, bi naš načrt prav gotovo padel v vodo. Pri nas vsi živimo s srcem za kolektiv, »šiht« je za nas . veselje in radost, tovarna naš drugi dom. »Trenj in nesoglasij ni med nami!« je zadovoljno zatrjeval predsednik sindikalne podružnice Peter Pehlaj. Prav zaradi te enotnosti obeh obratov TDT je čez noč zrasel v senci tovarniškega dimnika športni parka z igrišči za odbojko, košarko in balinanje, preprosto strelišče in še druge športne naprave. Hkrati z njimi pa je nastal tu tudi prijeten kotiče'k za razvedrilo in oddih, v katerega se bodo delavci in delavke radi zatekali v prostem času. V soseščini športnih igrišč je namreč še okroglo plesišče, pokrit oder-ček za orkester, številne klopi med 300 okrasnimi drevesi in grmičevjem ter še druge nove pridobitve, za katere so poskrbele pridne roke pod tehničnim vodstvom Antona Jeseta. H Minulo nedeljo je naposled bilo tako daleč . .. 2e ob 8. uri zjutraj so se zbrali delavci in delavke iz obeh obratov na novih igriščih. »Danes praznujemo štiridesetletnico tovarne in osemlet-nico, odkar smo prevzeli podjetje v svoje roke!« Začetne slovesnosti, govori vodilnih tovarniških mož, razvitje mladinskega' prapora, podelitev nagrad delavkam in delavcem, pester in zelo zanimiv kulturni spored, prve tekme na novih športnih igriščih in za zaključek še prisrčna družabna prireditev — tako je ta vzorni kolektiv proslavil pomembni obletnici. »A še nas čaka delo; naš kotiček za tovarno i>o treba v prihodnje še lepše urediti in opremiti z vsem tistim, kar sodi na tak prostor. No, ir. ko bo tako daleč, bomo kajpak lahko vabili v goste še mladino i* ostalih delovnih kolektivov, zlasti pa športnike iz Šentvida in Dravelj. Da, da, pametno je bilo, da smo tako naložili vsa naša prizadevanja in dobro voljo.« Tak je torej kolektiv, ki se skriva za tremi črkami — TDT, taka je njegova zgodba . . . (hil) Oho, kako lepo se je razvozlala ta nogometna bitka na Švedskem! Naslov prvaka so osvojili Brazilci, srebrno kolajno pa so dobili Švedi. Ker so ti kot domačini vtaknili v žep še finančni izkupiček prvenstva, je dobiček obeh edinih rumeno-modrih enajsteric na Švedskem približno enak. To pa lahko razpletamo še naprej. Švedi so v 38-letnem Grenu imeli najstarejšega, Brazilci pa v 17-let-nem Releju najmlajšega nogometaša turnirja. Švedi so zabili prvi (proti Mehiki), Brazilci pa zadnji (proti Švedski) gol prvenstva. Toda, v enem po so vendar Šved. boljši: dosegli so namreč najbolj genialen zadetek prvenstva, ki tudi v kopici prekrasnih brazilskih nima tekmeca Takole je bilo. V zadnji minuti polfinala proti Nemčiji so Švedi vodili 2:1. Hamrin je po desnem krilu prodrl vse do kornerske linije, tam pa je pustil žogo enostavni ležati. Obrnil se je, kakor da ga vse skupaj ne zanima več Nemci so obstali kot okameneli, naposled pa je le nekdo izmed njih startal na žogo. Tedaj pa je startal tud: Hamrin, preigral enega Nemca za drugim in naposled še vratarja ter se z žogo vred sprehodil v gol____ Aha, kdor zna pa zna. V napovedih za to nogometno revijo so mnogi streljali strahovite kozle. Se najboljši pa so bili motoristi, ki so tekmovali v Opatiji in jih je o bodočem svetovnem prvaku spraševal reporter TT. In glej — Brazilijo kot prvaka sta napovedala Ceh Stastn^ in naš Pintar. Ali bi bilo treba kot posledico na nek način ukrepati? Morda? Oho, poročilo pa tako. V moskovski Pravdi je članek o ^vaterpolskem turnirju v Gandu formuliran takole: »23. junija je bil v Gandu zaključen trodnevni waterpolski turnir. Sodelovale so reprezentance Belgije, SZ, Jugoslavije, Francije, Poljske in Nizozemske. 23. junija so bile finalne tekme. Reprezentanca SZ je bila druga, Nizozemska pa tretja.« O zmagovalcih pa, ki so porazili SZ ka: s 6:2 pa niti besede. Seveda, kajti to je uspelo ekipi -Jugoslavije. Aha, pa še ena vodena. Na tekmah v Veli Luki, kje: so se merili za veslaško prvenstvo Hrvatske, se je pokazalo, da ta panoga ni brez vselj nevarnosti. Sredi dirke četvercev je namreč nastal pravcati vihar z dežjem in vsi čolni so se prevrnili. Samo naključju je pripisati, da ni bilo človeških žrtev, kajti zaradi razbesnele prirode je bilo tudi reševanje zelo težavno. Pa še naj kdo reče, da veslanje ni nevarno ... ^s r^°o V senci drevja je Kosten razvrščeval vojake. Prvo petino je odvedel pod drevoredom bliže k poslopju in lo tako razvrstil, da je lahko držala pod ognjem ves pro-,®r do poslopja. To je bila pravzaprav zaščitnica, ki naj 1 Preprečila morebitni proboj sovražnika, ko se bo prva esetina umikala. Previdnost nikoli ni odveč, četudi po Podatkih, s katerimi je razpolagal Kosten, v poslopju ni uo več partizanov kakor za navadno stražo. V desetini faščitnice je Kosten pustil tudi žensko. Nato se je povrnil K Prvi desetini in izbral žilavega, plavolasega mladeniča širokimi rameni in kamnitim obrazom. Oči so bile ena zvi3ačnost. Bil je Heinrich, eden izmed najbolj pre-kanih esesovcev, ki ga je narava obdarila z izredno zahrbtnostjo in zmožnostjo, da se je neopažen prikradel, ®ihorkoli je bilo treba. Heinrich je zaslovel kot »ne-viden človek«. Ta bo šel prvi. Njegova naloga je bila, prisiliti k , ‘PQlku stražarja pred poslopjem, nato pa vreči bombo koz prvo levo okno v prizemlju, pri vratih. Tam je spala ^jraža. Ko bo dohod prost, bo prva desetina vdrla v poslopje. Vsak izmed njih je imel posebno nalogo. Kostem, 0 ostal pod češnjo pred zgradbo. Dogovorjena povelja bo aajal s piščalko. Na Rostenovo znamenje je Heinrich pritegnil pas in Pregledal, če so bombe in bodalo na mestu, nato je molče Pokleknil, stegnil komolce naprej, se uleknil k tlom in bekouko pridvignil glavo in že se je njegovo telo uvijalo 'h se pomikalo dalje v najbolj čudnih in povsem neslišnih Pregibih. Kosten se je plazil za njim, za obema pa se je po-rr ■' d •. . ; e •' o<: -/ očmi na- okoli, trava mu je silila za vrat in mu zdražil oči. Kačasta rta se je kradla vedno bliže. Skoz vetrovno noč so se '°dno potepale sence oblakov. Zdaj pa zdaj je Kosten rahlo privzdigm] čelado, da bi videl, ali se plazijo v pravo Roke so ga začele boleti, dlani si je že ranil, ko-jbbici pa so mu;že kar otrpnili, toda obvladal se je in je . z vsakim trenutkom opreznejši. Sili! se je, da ne bi "aislii na nič, zlasti pa je pazil, da ne bi zaostal. Pretreslo Je, če je le pomislil na to, in že se je napel, da ne bi Pozabil sam nase. Nikakor in za nič na svetu se ne bi smel obrniti, ker bi lahko krenil s poti in se izgubil bog ve kam. .avo je sklanjal vedno niže — le tako naprej, je preseljeval, ne oziraj se! Prišla je najhujša ovira. Jarek, močvirnat, s stoječo vodo. Nobenega drevesa ni bilo ob njem, samo vitka, močvirna stebelca, ki te lahko bolj ovirajo kakor poma-®ajo. Ko se je Kosten približal, je vdihoval zatohlico žab-l®ka, odrinil je čelado z oči in malce dvignil glavo. Tedaj Se*6 z<^rzn^ — Heinricha ni bilo pred njim. Saj ni mo-f°re, da bi bil že onkraj jarka. jKosten se je plaho zdrznil 'n razprl oči. Tam dalje, ob jarku, je zagledal obris nečesa smnega na tleh. Ne gane se, negibno leži. Kosten je po-Saknil život naprej, previdno se je plazil proti obrisu, uze in bliže, in že je iztegnil prste pred seboj. Nato se •. 'm • • • »n ■■ kjer so že ležali Heinnch in ostali. Heinrich je estrpno zganil glavo. Zahteval je privoljenje, da bi zdaj sm, po načrtu, krenil naprej. Kosten pa ni dal znaka. Jegovo telo je bilo mirno, čisto mirno. Rostenovo molčanje je bilo že kar neznosno. Heinrich te znovič zamahnil z glavo proti hiši, zdaj že živčno in eprevidno. Očividno ni razumel, kaj se dogaja. Tla pred hišo so bila ravna kakor dlan. Bil je rahel °kna na poslopju so bila temačna. Pred hišo so 'oeli obris stražarja. Premika! se je počast naprej in azat vzdolž poslopja, nad postavo pa se je zdaj pa zdaj . “'iskala puškina cev. Kratek, moten lesk jekla. Stra-rvuVe korake so razločno slišali, tudi šume ob njegovih Sibih. Črno je bilo pročelje poslopja, težko in negibno, temačnim, molčečim ozadjem. Razločen zvok je dosegel Rostenovo uho. Nato drugi vrsta udarcev, ki so grozovito spominjali na Sijanje skrite strojnice. Urne, rdeče iskre so se pobli-^ avale pred poslopjem. Kosten se je negibno zastrmel aPrej, — stražar si je ukresal plamenček. Prižgal je Pipo in se mirno sprehajal dalje. Nato je Kosten opazil, da je Heinrich obupno majal glavo. Naposled je tiho zažvižgal. Kosten se je zgrbil, ražar je brž obstal, prisluhnil, nato pa se je, kakor 1 nekaj sumil, napotil proti njim. ch mah je opazil Kosten, kako se je uvito Heinri- hovo telo povzpelo in takoj nato se je razlegel strahovit strel. Stražar se je zrušil brez glasu, n ..^®'nrich je bliskovito stekel naprej. Rostenu so olede-® i živci. Zazdelo se mu je, da je presk bombe raznesel ebo. Grmenje je zapolnilo gorsko sedlo. Nebo je bilo račno in hladno. Veter je prinašal sladkobni vonj Eksplozije. Zdaj je Kosten spet stari Kosten. Odločno skače in repko piska na piščalko. Temne sence so se ločile od tal in poletele naprej. Poveljnik je silovito dihal skoz usta in nos. Sumno je hal zrak iz prsi, ki je butal ob mehke grebene brk, da j se Pri dihanju ritmično uvijale. Iz polodprtih ust je “ nos.no brnelo zvočno, enolično smrčanje, pri Stevanu Pravšen koncert. t , ®tražar je bil brez moči pred tem zdravim, spečim ka^vj11’ k* ^ izžarevalo moč in toploto. Z levo je dvignil rtudko, z desno pa ga je močneje stresel in mu kriknil Qa uho: »Tovariš komandant.., zbudi se ...« jeA ®teyanovo telo, sključeno in nabreklo, je samo za-ob r° in 86 0,3rni’10 na drugo stran. Plamen karbidke je dvis31! S0bo’ Zaitn s© je.,v polsnu zleknil na slami, malo gnil glavo in si pomel zaspane oči. Ko je zagledal razarje, je zaspano vprašal: pa hočeš? Zakaj ga budiš?« Svent Žar vznemirien pristopil in se sklonil nadenj. obr*1- • mu ‘‘p kakor drhteča plamenica osvetljevala cJe in pri tem odkrivala strahotno razrito brazgotino na spodnji čeljusti. q ugaslih prekatih Zaimovih možgan je vstal vihar. 7 j® odejo, planil pokonci in se nemo in nejeverno Ogledal v stražarjev razburjeni obraz, v ^Pvi®a Je zvenela neverjetno. Nemci v Dolnjem Goro-čeh j^^uejše misli so brnele v Zaimovi glavi kakor elji roj. Sprva je odbijal novico kot fantastično laž. Ce uiar kakšna pomota? Stražar ga je prepričeval z razburkanim glasom: »Lej dečka na hodniku. Kar premrl je, tako je tekel, pa tudi jaz sem malo prej zaslišal od tam nekakšno streljanje...« Zaim ni bil več obziren — neprizanesljivo je potegnil Stevana za roke in ga postavil na noge. Po prvi osuplosti se je poveljnik takoj razgibal. Mahoma je bil ves štab na nogah. Prvega kurirja je poslal Stevan v vas, da je takoj prebudil in privedel štabni vod, drugega je poslal v četrto četo, ki je bila najbliže Dolnjega Gorovega, da bo zaprla izhode iz Gorova. Zaim je poskrbel za varstvo štaba: kurir že jezdi na konju v Borovnice. Povelja so poslali tudi drugim četam. Ves bataljon se je pripravljal. Neverjetno je zvenelo — prvič se je zgodilo, da so se drznili Nemci prodreti tako globoko, pa še ponoči; to doslej ni bila njihova navada. Poveljnik je sodil, da se je začel napad na odred. Nesrečen je bil, ker se ni mogel povezati z odredovim štabom. Gjuro je zavrnil to misel. Saj ni mogoče, da bi bila mogla kakšna večja nemška enota neopaženo prodreti kar do Gorova. Ce bi bila ofenziva, bi bil odred že zapleten v boje v prednjih črtah. Pogled se mu je za trenutek zamračil. •>To iF nemški nanadaini oddelek Je že opravil svoje. Bataljon ni več v nevarnosti.* Vtem je privedel stražar suhljatega, izmučenega dečka, ki se je tresel po vsem životu kakor vročičen. V prvih trenutkih preplaha so bili pozabili nanj. Pred neznanimi ljudmi v izbi, polni vročega, dušečega zraka in smrdečega dima svetilke, se je Miček topo ogledoval in naglo dihal. Dušo je imel v nosu. noge je imel ranjene in krvaveče, obličje razgrebeno s podplutbami, srajca pa je bila raztrgana in razcefrana. Oči so mu vročično sijale. Miček je pritekel neznansko dolgo pot v temni noči, skoz gozdovje in goščavje, tavajoč in padajoč, preden je našel Gornje Gorovo. Zdaj je na robu moči, polmrtev, povrh ga prevzema groza prestanega doživljaja. Čuti, da se bo zadušil v tejle izbi. ki ga priteza kakor neogiben vrtinec in ga poganja vedno globlje v mračne, ledene prepade. Cez vlažne, raztrgane ustnice so mu prihajale kratke, pretrgane besede. In kakor da iz te neznosne, vroče noči vnovič vstajajo podobe in nepoznane postave pod čeladami, je bolj in bolj bledel in opletal z rokami. »Samo še nekaj, tovariš,« je vzkliknil Gjuro, ki ga je negibno opazoval. »Koliko jih je bilo v koloni?« Miček je obrnil glavo, dušil se je, krčevito je zgibal ustnice, nato se je brez glasu zamajal v pasu in se zgrudil. Iz odprtih ust je izstopila belkasta pena, čelo pa je v omedlevici pobledelo. Zaim ga je položil na odejo in zahteval vlažno krpo in vodo. Vtem se je pojavil pred vrati štabni vod. Poveljnik se je oddaljil v spremstvu vodnika. Gjuro, Milan in Zaim so odšli k svojim konjem. Pred odhodom je Zaim poklical Mirjano in ji naročil, naj poskrbi za nezavestnega dečka. Ob slabotni luči karbidke je videl Gjuro njeno bledo, zabuhlo lice. V široki bluzi so ji tanka ramena skoraj neopazno podrhtevala. Svetloba, ki je padala od strani, je poudarjala njen mehki, vlažni profil. Sklonila je glavo in ga čudno in dolgo gledala. Tihi, nemi lesk v očeh je izražal bol. Čeprav je Gjuro vedel, da se z njo dogajajo čudne reči, ki zapirajo pot njegovim hrepenenjem, vendarle ni mogel umakniti pogleda z njenega obličja. Molče so jezdili do Dolnjega Gorova. Vsak je bil zatopljen v svoje misli. Gjuro je slutil najhujše. Borci so tiho stopali za njimi. Spredaj, na čelu, je jezdil poveljnik. Tja so prispeli v sivi bledici svitanja. Tema je vstajala s tal, veter je pojenjal, kakor pometeno nebo je obetalo svetlo pomladno jutro. Dolina se je tesnila v jasnem zelenju, nad gozdom je lebdela razredčena megla. Poveljnik je poslal patrolo naprej. Vod se je razmestil v zaklonu ob cesti. Izvidniki so se kmalu vrnili. V gorskem sedlu ni bilo sovražnika, straž,? v poslopju je bila pobita. Gjuro se ni obotavljal in je spodbodel kanja. Hlad ga je ošinil po obrazu. Zaimov konj je bil urnejši, prehitel ga je in se oddaljil topotaje s kopiti. Gjuro se je zleknil na sedlu z ugaslim sijajem v očeh, prevzemala ga je strašna slutnja, da je izigran. Pred poslopjem so našli dvoje trupel. Zaim je pristopil k prvemu. Partizan s kratkimi, črnimi brkci, čepica je odletela, glava je bila čudno skrivljena, pritisnjena k tlom, r!v odprtih očeh ledeni mir. Pod njim mlaki.ca'strjene j krvi, iz katere je kukala cev njegove pipe. Puška je še zmeraj tičala na rami. Kopito jo je zadržalo pri padcu in zdaj štrli na pol navpik. Ni mu je uspelo sneti. »Mrtev,« je rekel Zaim. Drugo truplo je ležalo zleknjeno tik pri vratih. Prsti desnice, ki je bila na pol uvita, so čvrsto držali ročno bombo. Siva čelada je sedela po strani in odkrivala plave, valovite lase. Široka ramena so mirovala, s pobledelega, resnega, kakor iz kamna izklesanega obraza so strmele sinje oči negibno v visoko, vedro nebo. Na prsih esesovski plaščič, kakor kačji lev, pordel od strjene krvi, krogla je prebila srce. Milan je pomenljivo pogledal Gjura. »Esesovec,« je rekel. Njegove ustnice šobile suhe, ko je mrtvemu esesovcu razpenjal bluzo. Pri tem mu je moral odriniti levico s prsi; roka se je za trenutek vzravnala, zanihala in omahnila. Vojaške listine so bile v listnici. Knjižica s fotografijo in podatki. »Heinrich Bonnecke,« je naglas prebral Milan, »rojen 1920 v Hannovru.« Nato se je vzraval in gledal kakor iz uma. S prstom je pokazal na številko enote, ki ji je pripadal ubiti esesovec. Gjuro se je urno sklonil in na njegovem obličju se je pojavil izraz osuplosti. Tole truplo je nekakšna napoved hudih dogodkov. Saj ni mogočel Gjuro je vnovič pogledal v knjižico. »Drži,« je rekel Milan. »Tudi ti so prispeli!« Gjuro je brez besede vstal in dalje molčal. Zloglasna i esesovska enota, ovenčana s slavo grozovitosti in peklenske morilske sile. Njena krvava sled bo dolgo ostala v zmedenem spominu Evrope. Nemški radio je nedavno posvetil reportažo njenim početjem na vzhodni fronti. O nji govore in z njo se šopirijo posebna poročila vrhovnega poveljstva Wehrmachta. Pošiljajo jo tja, kjer je najbolj vroče, kajti ta enota je steber zvestobe in poguma, najizrazitejše utelešenje esesovskega duha nacističnega rodu. Zdaj je tudi ta enota v Romirju in Gjuro dojema prav globoko ves pomen tega dejstva. Tu pred njim leži mrtev in tog eden izmed njenih pripadnikov, z zdrobljenim srcem, z bombo v roki, kakor onemel zlovešč glasnik nevihte, ki se trkljš grmeče po motnem obzorju. V temle počasnem, nejasnem svitanju, ko se na vzhodu sramežljivo kaže bleda zarja, se tole otrplo truplo, ki je prišlo iz daljnih, zasneženih severonemških planjav po smrt le-sem, v tole samotno sotesko, tole hladno, onemelo truplo se zdaj po svoje vpisuje v Gjurovo življenje in čustvovanje. Heinrich Bonnecke, četudi mrtev in za vse čase nenevaren, je nekako nevidno povezan s skrivnostnimi pretoki gesta-pa, ki strujijo nekje okoli njega in pretijo, da bodo pognali v zrak ves odred, žitje in bitje tega kraja. Hanns Fimag ni zaman in zgolj za hudobno šalo poslal nocoj svoje Heinriche v tole globel. Odsotno strmeč v Heinri-chove lokave, zagonetne oči ni Gjuro nekaj trenutkov prav nič mislil, a nato mu je hotelo glavo razgnati — videl je, razločno je videl in začutil z vsem svojim bistvom, da se dogaja okoli njega nekaj velikega in grozotnega, on pa je zoper vse to docela brez moči. Milana je kmalu prevzela slabost. Stekel je pod češnjo in zarinil prste v grlo. Hišne duri je poškodovala eksplozija, okna so bila razbita. Kosci stekla so rdeli od človeške krvi in mesa. Gjuro in Zaim sta stopila v hodnik. V temi sta začutila zadah po truplih. Zaim je posvetil z žepno svetilko po tleh. Prizorišče je bilo strahotno — omet je popadal s stropa, stene so bile oškropljene s krvjo, kopica razdrobljenih ostankov človeških teles, uniform, orožja. Stekla sta po hodniku in preskakovala toga trupla. Oba je gnala ista misel, isti strah in trepet. Klet je bila odprta, vrata sneta s tečajev. Tedaj sta obstala kakor ukopana. Svetloba svetilke je brezupno krožila po praznem prostoru. Samo sledovi kratkega, obupnega boja — dva partizana in dva Nemca v poslednjem, neločljivem objemu. Z odprtimi očmi in z režečimi zobmi. Brez obotavljanja sta obšla trupla in sta brez diha in skoraj neslišno prispela do zadnjih vrat. Tudi ta so bila oš silo iztrgana. Gjuro je z ugaslimi očmi pogledal Zaima. Ta je tor strmel predse. Oba sta mislila isto. Nemci so odvedli Ivana. 151. Ko je šel drugo jutro Suhač k reki napajat mulo, ga je mula sumljivo ogledovala in si mislila: S tčm že ne bom dobro vozila! Kje je Martinček, moj gospodar? Suhač pa se je medtem odločil: Ušel bo! Dovolj je tega lazenja in sopihanja po hribih. A čemu bi ušel peš, ko ima pa mulo? Zato jo je zajahal in jo pognal ob reki navzdol. 152. Toda mula ima svojo pamet. Zamerilo se ji je, da jo Suhač jaha. Tožilo se ji je po Martinčku in ni še napravila sto metrov, ko se je že ustavila. »Ta Suhač je falot!« si je mislila. Suhaču se je pa mudilo, kajti pobegniti iz vojske, se pravi tvegati glavo. Odlomil je debelo šibo in mahnil po muli. »Hijo, mrha, kaj se obotavljaš?« je zagodrnjal. Mula pa nikamor, kakor da so se ji noge prikovale k zemlji. 154. V globeli ni bilo nikogar, toda Suhač se je 1® bal, da ga ne bi tovariši zasledovali, zato je dvignil puško in z vso silo mahnil po muli. Reva se je žgoč® bolečine le ustrašila in se je prestopila. »No, vidiš, le prave šole ti manjka!« je veselo vzkliknil Suhač in spet zajezdil žival. 155. Toda veselje ni dolgo trajalo. Martinčku je bila Srna še vedno pri srcu, zato je z enim očesom še vedno pazil nanjo. Ker se mu je zazdelo, da Suhača le ni in ni z mulo iz doline, se je splazil na skalnati paro-bek, od koder je videl vso sotesko pod sabo. V globeli je zagledal žival in jezdeca, ki sta se vedno bolj odmikala. Hitro je primaknil dlani U ustom In zaklical na ves glas: »Srna, Srna!...« 153. »Saj sem vedela, da je falot!« si je mislila mula, toda brez Martinčka si ni vedela pomagati. Palica jo je žgala ko ogenj in Suhač je postajal vse bolj togoten. »Čakaj, naučil te bom kozjih molitvic!« je revsknli, skočil z mule, zgrabil za povodec in jo z vso močjo potegni! po stezi. Toda mula se ni premaknila, čeprav je začutila v gobcu peklenske bolečine. Zato je zarigala tako neznansko, da je Suhač od strahu odskočil. v V M« 156. Toda glas je v soteski zamrl, pogoltnil ga je šum deroče vode, tako da Suhač niti slišal ni. Mulino uho pa je le ujelo ta dobri, mili gospodarjev glas. Obstala je, stresla z uhlji, nato se je meni nič, tebi nič — obrnila in se pognala v dir, kot da Jo preganj jo volkovi. Suhač se je oklenil njenega vratu, jo preklinjal In s pestjo tolkel po gobcu — mula pa kar naz?! in kar nazaj, ko veter. Za rudarski praznik 3 vsem rudarjem iskrene čestitke! rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA KITAJSKA NEVLJUDNOST O Kitajcih je šel do zdaj glas, da so zelo vljudni in ljubeznivi ljudje. Kaže pa, da so »e tudi v tem prevzgojili. Povsod in ne samo na Kitajskem je običaj, da poslanik neke države pred odhodom obišče vse vidne državnike in se poslovi od njih. To je nameraval storitv tudi naš veleposlanik Vladimir Popovič, ki je te dni zapustil Peking. Toda, za čudo, nenadoma ni bilo nobenega ministra doma... Tudi ko so mu poslaniki vseh držav v Pekingu priredili poslovilno kosilo, se ni vabilu odzval noben Kitajec. Zadnja žalitev, ki so jo še lahko pripravili našemu veleposlaniku, je bila ta, da so na letališče ob Odhodu jugoslovanskega predstavnika poslali najnižjega uradnika zunanjega ministrstva. Vse zaradi revizionizma. TUJE MNENJE Indijski časopis Time-- of India je v komentarju o protijugoslovanski gonji napisal poleg drugega tudi tole: Sovjetski in kitajski voditelji ne morejo obsoditi Jugoslavije kot imperialističnega agenta zato, ker je sklenila, da se ne bo pridružila nobenemu bloku in zato, ker ceni take dežele, kot sta Indija in Egipt, zaradi njune nevtralne politike. Kako je mogoče, da je politika, ki jo odobravajo v Indiji in Egiptu, tako nevarna v primeru Jugoslavije. ŠE DENAiJA IN VOJAKOV Izračunali so, da stane Francijo vojna v Alžiriji vsak dan 2 milijardi frankov. Francija ima sedaj v Alžiriji nad pol milijona i vojakov. Kaže pa, da vse to še ni dovolj, i Vrhovni poveljnik v Alžiriji general Salan je | zahteval od vlade še izredne kredite za vojne I operacije, in sicer nič manj kot 80 milijard frankov. Potrebuje pa še 120.000 novih vojakov za okrepitev. Nedavno tega je francoska vlada že odobrila 60 milijard za alžirsko vojno. Res, pravcati sod brez dna, kamor tako vneto mečejo denar francoskih davkoplačevalcev. ^ NEODVISNOST ALŽIRIJE Solidarnost arabskih dežel Tunizije, Alžirije in Maroka so vnovič potrdili na konferenci političnih predstavnikov vseh treh dežel. Med drugim so sklenili: Politika integracije, to je spojitve Alžirije s Francijo, ki jo izvaja -edanja francoska vlada, pomeni korak nazaj celo v primerjavi j s politiko prejšnjih francoskih vlad. Konferenca svečano proglaša pravico alžirskega ljudstva do samostojnosti in neodvisnosti. Ta pravica je prvi pogoj za rešitev francosko-alžirskega spora. TRIVIADJE Tako so nazvali najnovejši britanski načrt o Cipru, ki naj bi rešil ciprsko vprašanje. Po tem načrtu bi na Cipru še naprej vladal britanskj guverner, toda s pomočjo delegata grške in turške vlade. Grški in turški prebivalci otoka bi imeli ločeno samoupravo. Vsi Ciprčani bi imeli po izbiri poleg britanskega tudi grško ali turško državljanstvo. S tem načrtom so hoteli Angleži zadeti kar tri muhe z enim udarcem: preprečiti grške težnje po priključitvi otoka, turške zahteve po razdelitvi otoka in tudi želje Ciprčanov, da bi pregnali Britance z otoka. Medtem ko i tečejo pogajanja o novem načrtu, so Angleži navozili na otok veliko število vojaštva. STAVKE 15 KOMEC Malo takih stavk pozna zgodovina angleškega delavskega gibanja, kakor je bila nedavna 7-tedenska stavka londonskil avtobusnih šoferjev in sprevodnikov. Prepuščeni tako rekoč sami sebi, ker so jih drugi sindikati pustili na cedilu, so le vzdržali dolg boj s transportno družbo in vlado. Končno so le dosegli, po zaslugi svoje vztrajnosti, zmago, čeprav le delno. Izgube, ki so jih pretrpeli lastniki avtobusov, pa bodo morali pokriti Londončani s povišanimi cenami za prevoz. I VEČ ORVEZNEGA ODKUPA Sodeč po uradnem sporočilu, je zadnji plenum CK KP Sovjetske zveze razpravljal zgolj o nekaterih problemih kmetijske politike. Izdali so odločbo o odpravi obvez- j nega odkupa, ki je bil vse doslej v veljavi. To je še ena v vrsti sprememb v kmetijski politiki. Lani so odpravili odkup z ohišnic kolhoznikov, letos spomladi so pa ukinili strojno traktorske postaje in kmetijski, stroji so postali last kolhozov. ilSTiP \7. ICP V Angliji je precej članov izstopilo iz KP, ker se ne strinjajo z usmrtitvijo bivšega predsednika madžarske vlade Imre Nagya. Zdaj poročajo nekateri angleški čsaopisi, da je tudi sestra generalnega sekretarja KP Velike Britanije Johna Galana izstopila iz partije v znak protesta proti usmrtitvi. TRSOVIMA III POLITIKA V Moskvi so z velikimi častmi sprejeli nad 20 gostov iz Zahodne Nemčije, ki so prišli tja po kupčijskih poslih kot zastopniki raznih nemških 'velepodjetij. Malo pred njimi se je vrnil s poti po Sovjetski zvezi zastopnik znanega nemškega industrialca Kruppa. Le-ta je bil po vojni obsojen zaradi sodelovanja s Hitlerjem kot vojni zloč 'ec. V Moskvi in v Bonnu so ugotovili, da jim medsebojna trgovina prinaša obilo obojestranskih koristi. Rusi potrebujejo stroje, kemikalije in drugo, Nemci pa imajo vsega tpga toliko, da ne vedo, kam bi s to robo. Vse bi se iepo izteklo, če ne bi prišlo do političnih zapletljajev. Zaradi usmrtitve Nagya so demonstrirali Nemci pred sovjetskim, veleposlaništvom v Bonnu. Rusi pa so jim takoj vrnili in prav tako demonstrirali pred zahodnonemškim veleposlaništvom v Moskvi. Kancler Adenauer je zaradi tega nujno odpoklical iz Moskve vse zastopnike nemških podjetij. Kupčija je šla po vodi, upajo pa, da le za kratek čas, kajti trgovina je trgovina, a politika je politika. 20PET UTILE ROCK V Ameriki je nastalo veliko razburjenje zaradi odločitve sodišča, da prepove vpis sedmim zamorskim učencem v gimnazijo v malem mestu Litlle Rock. To mesto je postalo znano v svetu zaradi napadov belcev na zamorske učence, ki so hoteli v isto šolo kakor beli, čeprav jim to zakon dovoljuje. Vlada je morala poslati tja oddelek vojske, da je ščitil zamorske učence. Zdaj je verska odšla In napadi so se spet ponovili. Pravijo pa, da se vlada in opozicija nočeta preveč zavzeti za zamorce, ker se bojita, da ne bi ža nrihodnjih volitvah izgubili glasov belcev. Afrika meri 30 milijonov km2 in ima 223 milijonov prebivalcev. Od tega je 150 milijonov zamorcev. Evropejcev je v Afriki okrog 6 milijonov. Od vsega rudnega bogastva, s katerim razpolagajo kapitalistične države, odpade na Afriko 60% zlata, 99% diamantov, 81% kobalta, 40% kroma, 27% bakra itd. Pred prvo svetovno vojno sta bili v Afriki samo dve samostojni državi: Etiopija in Liberija. Zdaj je na afriški celini že 9 neodvisnih držav (poleg omenjenih dveh še Maroko, Tunizija, Egipt, Sudan, Libija, Južnoafriška zveza in Gana. Afrika je iz raznih zgodovinskih vzrokov ostala v razvoju med vsemi celinami na zadnjem mestu. Vendar pa je zlasti po drugi svetovni vojni opaziti velik korak naprej. Naša predstava o Afriki kert deželi divjih zamorcev in neprehodnih džungel kaj kmalu ne bo več ustrezala stvarnosti. S prodiranjem tujega kapitala in z razvojem industrije ter drugih gospodarskih vej se dvigajo iz zaostalosti tudi množice afriškega prebivalstva, Na zgodovinsko poprišče stopa že tudi afriški delavski razred kot zavedna politična sila, ki posega v oblikovanje prihodnosti te velike im bogate celine. delavci nekaj pravic med vlado ljudske fronte leta 1937. V večini drugih kolonij pa so bile vse delavske in sindikalne organizacije prepovedane. Po drugi svetovni vojni se je stanje v marsičem spremenilo. Na razvoj sindikalnega gibanja je vplival splošen pouast naprednih sil v svetu in nastamiek novih neodvis- nih afriških držav. Vidno vlogo pri tem imajo tudi ZN, ki nastopajo kot zaščitniki pravic kolonialnih narodov. Nastanek in razvoj sindikalnega gibanja je užival tudi podporo delavskega gibanja v razvitih deželah drugih kontinentov. F'red-vsem pa so k temu prispevali napori in boji samih afriških delavcev, pa tudi njihove velike žrtve. Najnovejša zgodovina bojev afriških delavcev beleži, mnoga streljanja, aretacije in izgone delavskih in sindikalnih voditeljev v posameznih deželah Afrike. Seveda pa so oblike boja • afriških delavcev in razmere, v katerih se ta boj odvija, zelo različne. Niso prisiljeni samo boriti se za enake plače z evropskim: delavci, morajo se zavzemati tudi za pravico do enakega dela. Ornim delavcem prepuščajo najtežja dela in jim ne dajejo možnosti za tehnično izobrazbo, da bi se povzpeli tudi na stopnjo kvilificipanih delavcev. Ta položaj je rezerviran samo za belce. Hkrati z bojem za socialne pravice pa čaka afriške delavce tudi hud boj za narodno neodvisnost in samostojnost. To je pravzaprav osnova vsega pfotikolonial-nega gibanja, ki danes pretresa črni kontinent. Prav v tem boju imajo sindikalne organizacije toliko večjo vlogo in naloge, ker v afriških deželah ni nobene delavske marksistične stranke. Argentinski sindikati »« Na vsem območju Afrike južno od Sahare je okrog 6 milijonov delavcev, ki delajo v rudnikih in tovarnah, na plantažah, v prometu itd. Dolga obdobja izkoriščanja so zapustila sicer globoke sledove, toda afriški delavec začenja z vedno večjim uspehom boj za socialno in narodno enakopravnost. Prvi poganjki delavskega in socialnega gibanja segajo že precej daleč nazaj, zlasti v nekaterih afriških deželah, kot sc Gana, Kenija, severna Rodezija in druge. Prvo delavsko stavko afriških delavcev so zabeležili že leta 1874, Toda prve delavske organizacije so nastale šele med dvema vojnama, To obdobje je bilo polno stavko, ki pa so jih kolonialne oblasti surovo zatirale. Edino v francoski Afriki so dobili V uporu proti sedanji vladi Libanona večina prebivalstva podpira upornike, ki zahtevajo spremembo sedanje zunanje politike dežele. Na sliki eden izmed vodij upornikov — Kemal Jumblatt Ce hočemo pravilno razumeti sedanje stanje v delavskem gibanju Argentine, ga moramo pogledati v širšem okviru splošnih poiitičniib in družbenih dogajanj v deželi. Na zadnjih predsedniških volitvah, letos februarja, je zmagal voditelj levih radikalov A rt uro Fron-dizi. V sindikalnih vrstah upravičeno ocenjujejo Frondizijevo izvolitev kot lastno zmago . in poraz konservativnih sil v Aegentini. Iz istega ralaga zdaj pričakujejo, da bo novi predsednik znal ceniti podporo delavstva, da bo ohranil socialne pridobitve, ki jih je dosegel delavski razred med Peronovo vla-do, Frondizi je šele pred kratkim prevzel predsedniško dolžnost, tako da se še ni izkristalizirala njegova politika do delavskega razreda in sindikatov. Dokler pa se ne bo pokazala prava podoba nove, Frondhrijeve politike, bodo sindikati nadaljevali z »normalnim potekom« svojih tarifnih akcij. To pomeni, da se delavci ne odrekajo svojim terjatvam po zvišanju mezd in njihovem vsklajevanju z rastočimi življenjskimi stroški, vendar, kot vse kaže, nočejo še pokazati zob in ne nastopajo z velikimi akcijami, ki bi sicer pokazale vso moč delavskega razreda, hkrati pa bi tudi pretresle gospodarstvo. Zato lahko rečemo, da sindikati še vedno čakajo, kakšna bo vladina politika, medtem pa nadaljujejo samo »omejeno ofenzivo«. Pa tudi v samih sindikalnih vrstah se še n; razbistril položaj: V glavnem so prišle na dan tri struje v sindikalnem gibanju Argentine: najmočnejša skupina je vsekakor peronistična, druga so tako imenovani svebodni sindikati pod vplivom socialistov in nekaterih drugih* protiperonističnih skupin in tretja, v kateri prevladujejo komunisti in njihovo gibanje za demokratizacijo in neodvisnost sindikatov. Glavni spopad je potekal med prvima dvema skupinama, medtem ko so se komunisti po vsi sili zavzemali za enotnost in podpirali mezdne in druge akcije, ki so jih začeli peronisti. 2e ob začetku kongresa so prišla na površje razna nasprotna stališča. Kmalu zatem pa, ker so nasprotniki peronistov uvideli, da so v manjšini, so zapustili kongres. Vmešala se je vlada in razpustila kongres. Tako se kongres sploh ni končal. Zato tudi niso dosegli osnovnega cilja, zaradi katerega so sklicali kongres — ponovni začetek dela sindikalne centrale in odstranitev vladanih nadzornikov. Sindikati so ostali razdvojeni. Toda enodnevna stavka lani septembra je spet zbližala obe nasprotujoči si skupini. Sporazumeli sta se celo o petih temeljnih zahtevah, ki jih je skupna delegacija predložila tedanjemu predsedniku Aramburu. Toda že mesec dni pozneje sa voditelji »svobodnih« sindikatov odklonili sodelovanje v splošni stavki, čeprav se je del njihovih pristašev tudi proti navodilu vodstva vključil v to akcijo. Postalo je očitno, da protiperemisti ne zeliko zaostrovati položaja in da raje zavzemajo »zmerno« stališče do konservativne viade. Tako je ostalo v glavnem vse do danes. Peronisti imajo v svojih rokah 62 sindikalnih organizacij, »svobodni« sindikati pa 32. Generalna konfederacija dela pe še vedno ne deluje, ker pač nima izvoljenega vodstva in skupnega programa. Zdaj pa so v Buenos Airesu prizadevajo, da bi obnovili delo sindikalne centrale. Toda vprašanje je, kako bodo prebrodili široke nesporazume med obema glavnima nasprotnima skupinama. Prej verjetno pa je, da bo vsaka od obeh skupin, peromistična in protiperonistična, ustanovila lastno sindikalno cenitralo. Prvi bi se bržkone priključili tudi komunisti ih njihovi najožji pristaši. Zato bodo bržkone prihodnji dnevi, ko se bo odločalo o ponovni oživitvi sindikalne centrale, izredno pomembni za nadaljnji razvoj delavskega in sindikalnega gibanja v Argentini. V* > j .•? ■Počasi napihuj, enkrat je že počil(Po -Borbi«) Brez maske n Ko ko se v sovjetskem »Komunistu« pojavili prvi nctPffla. na načrt programa ZKJ, s0„.s, avtorji tega napada prav 0ClK no prizadevali, da bi ta na^.. obdržali pod masko ideolosk^ razprave in v okviru »tovart ške kritike-«. ■ Ni pa poteklo še mesec dm in kaj je ostalo od »tovansk kritike-« in ideoloških navzkri' žij? Maska je odpadla, ideološki razlogi so se razblinili nič in v protijugoslovanski d°' nji je pokazala svoj obraz zna^ na in že zdavnaj razvpita solucija Informbiroja. Isti cijl zahtevajo kajpak iste metode-Kaže, da so spet zbrali vse, »kar leze ino gre-« v napad proti Jugoslaviji in spet P0' gnali mogočni propaganda stroj, da širi v svet laži, natolcevanja, podtikanja in obrekovanja proti Jugoslaviji- Ni več ne gre za program ZKJ’ tega skoraj ne omenjajo vec-Tarča napadov je tako imen0" vani jugoslovanski revizionizem. Pod tem pa še skriva napad na neodvisno politiko -tu goslavije, na njeno vztrajanj pri sklepu, da se ne bo podredila blokovskim težnjam in rJn hn nonmnhliiim ne izgradnje. Kar čez noč so pred nevarnostjo revizionizma zbledeli vsi drugi notranji in zunanfl problemi vseh dežel socialističnega tabora. Vsaj tako bi skie' pali pa pozornosti, ki jo P°' svečajo napadom na Jugoslavijo. Vzemimo na primer kon-I preše nekaterih komunisti" 1 nih strank. Do zdaj sa bi.1 trije: KP Kitajske, Bolgarije in Češkoslovaške. Priča.kovatt bi bilo, da bodo na njih razpravljali pretežno o stvareh, ki zadevajo življenje teh dežel. Kaj še! Na kitajskem kongresu so z vsem zvonovi oznanili neizprosen boj proti revizionizmu, na kongres v Soji}1 je prišel sam Hruščev, da bi z izjavo resolucije demantiral vse o pravilnosti, kar je doslej govoril o Jugoslaviji. Na kongresu v Pragi se je poleB domačih zvrstilo tudi veliko število tujih delegatov, ki _ so J — ne sicer vsi — proglašali boj proti revizionizmu Če k vsemu temu dodamo vse druge, še hujše oblike pritiska na Jugoslavijo, kot je na primer odpoved kreditov _ a'! pa usmrtitev bivšega madžarskega predsednika, potem dobimo kaj jasno podobo sedanjega boja proti revizionizmu-Njegov namen je isti, kot ie. bil pred desetimi leti, zlomih našo neodvisnost. Torej, rac novega, kakor je dejal Veljko Vlahovič na plenumu Socialistične zveze. Že desetletja je rekel, se bije boj za »rešitev naših duš«. Najprej so nam reševali duše žandarji. Potem nas je napadla hitlerjevska propaganda, da smo prodali duše Stalinu. Nato nas je Stalin obtožil, da smo prodali dušo fašizmu. Nedavno tega so nas na Zahodu obtoževali-da smo prodali dušo HruščevU-Zdaj nas spet Hruščev obtožuje, da smo našo revizionistično dušo vtaknili v »trojanskega konja«. Nekateri dokazujejo, da smo se priključili Vzhodu, potem pa spet prepustijo dokazovanje drugim, da smo se pridružili Zahodu. Mi pa stojimo tu na politič nem prepihu, trdno odločeni-da bomo gradili socializem tako, kakor ustreza našim željam in koristim naših narodov. Ob alarmantnih novicah iz Libanona težko razumemo zakaj je deželica nenadno v središču,mednarodne pozornosti. Ta od leta 1944 neodvisna republika ima milijon 300 tisoč prebivalcev (ozemlja pa je le za polovico Slovenije). Poljedelci gojijo trto, oljke, agrume, banane, žito, tobak, sviloprejko in pasejo koze. Industrije je malo: nekaj tekstilnih in tobačnih tovarn, pivovarna in tovarna cementa. Največje podjetje je rafinerija nafte v Tripolisu, last iraške petrolejske družbe. Surovina prihaja iz Iraka po naftovodu. Pristanišči Bejrut in Tripolis sta važni prometni tranzitni točki: precejšen del sirijskega uvoza in izvoza gre namreč skozi Libanon, kajti Sirija, pred zgraditvijo Latakije — ki so jo zgradila jugoslovanska podjetja — ni imela pristanišča, ki ): ga bilo vredno omeniti. Živo trgovino razvija Libanon tudi z drugimi državami Bližnjega vzhoda. Letališče v bližini glavnega mesta je velikega mednarodnega pomena. Bejrut ima nekaj nad 200 tisoč prebivalcev in je dokaj privlačna točka za arabske petrolejske bogataše. Nekateri med njimi so vložili v izgradnjo bejrutskih nočnih zabavišč več denarja kot za najpotrebnejše zgradbe in naprave v lastnih deželah. Pobožni in bogati kuvajtski emir jr-zgradil eno samo skromno bolnišnico v svoji deželi, toda dva luksuzna hotela v Bejrutu In tako dalje. Ob vseh teh podatkih si ustvariš sliko o Libanonu, ne povedo pa ti, zakaj se nad (o deželico zbirajo tako črni oblaki, zakaj križari danes ob njeni obali velikanska truma angloameriških vojnih ladij s celo armado vojakov, pripravljenih, da posežejo v libanonske notranje zadeve. Res je, da je v Li-oanonu izbruhnil upor, da je opozicija zgrabila za orožje, da je spopad, ki je začel 8. majd, zahteval že veliko žrtev in da se nasprotja čedalje bolj zaostrujejo. Toda tudi to nam ne pove, zakaj so se zahodne sile tako vznemirile: zakaj so zbrale v bližini Libanona tako velike vojaške sile in zakaj grozijo z oboroženim posegom (er spravljajo s tem v nevarnost mir na Bližnjem vzhodu in morda tudi v svetu. Dejansko gre za velike stvari, za vprašanje, kdo bo spravljal dobičke, ki tečejo iz bogatih petrolejskih vrelcev Bližnjega vzho- da: Tuji kapitalisti ali pa arabska ljudstva sama? Gre dalje še za vprašanje strateških oporišč v teh deželah. Atlantski pakt jih je za potrebe svoje blokovske politike in hladne vojne zgradil tam že celo vrsto in se. boji, da jih bo moral nekega dne opustiti, če se med arabskimi državami še razširijo prizadevanja po neodvisnosti in odpor proti njihovemu vključevanju v ta ali oni blok. Zahod je dosegel nekaj uspehov že pred leti z ustanovitvijo Bagdadskega pakta. Kasneje je s tako imenovano »Eisenhowerovo doktrino« približal temu paktu še Libanon in Jordanijo. Krepke pa so napredovala tudi prizadevanja po neodvisnosti. Ob njih se je ponesrečil britansko-francoski vojaški napad na Egipt. Korak na tej poti je bila dalje združitev Egipta in Sirije v Združeno arab- ai se sko republiko (ZAR) in pridružitev .Temena k tej zvezi. Najbolj važen pa je pri vsem tem prodor novih koncepcij med vsa arabska ljudstva Bližnjega vzhoda. Vpliv idej. ki jih zastopa ZAR, je danes v arabskih deželah ogromen in če ne bi bilo zunanjega pritiska, groženj, terorja, brezobzirnega teptanja ljudske volje, bi ZAR najbrž že razširila svoje meje do Turčije na severu, do Tunizije na zahodu in do Perzijskega zaliva na vzhodu V Libanonu je gibanje za samostojno, iz venblokovsko politiko zelo močno in ko je vlada te dežele pred dobrim letom sprejela Eisenhowerovo doktrino, se je tam dvignil močan val protesta. Vendar pa je predsednik republike Kami! Samun pritisk vzdržal in nadaljeval začeto pot. Toda pojavila se je ovira. Samun je bil izvoljen leta 1952 in njegov mandat se konča letos 25. julija. Parla ment mora izvoliti novega predsednika, ustava pa določa, da se bivši predsednik ne more vnovič potegovati za mandat. Samun bi moral torej oditi in prepustiti mesto človeku, ki verjetno ne bi nadaljeval njegove politike Bil je torej v skrbeh in prav tako so bili ’ skrbeh njegovi pokrovitelji. Tedaj je našel izhod: predlagal je. naj bi spremenili ustave in mu tako omogočili, da bi ponovno kand1- diral. Toda za opozicijo je bila mera polna in zgrabila je za orožje. Samun ima sicer armado, ki šteje 9000 mož, nanjo pa se ne more zanesti in jo je vse do danes le deloma izkoristil za boj proti opoziciji. Dobil pa je takoj veliko zunanjo pomoč za svoje policijske sile; poslali so mu topove, tanke in reakcijska letala ter ljudi, ki jih vodijo. Prišli so iz Jordanije, Iraka in še od marsikod. Dobil je tudi zagotovilo, da mu bodo zahodne sile prihitele na pomoč, kakor hitro jih bo poklical. To seveda niso bile samo besede: Danes kroži po morju pred Libanonom ogromna zahodna pomorska eskadra, na Cipru pa se zbirajo britanski padalci. Te sile so seveda veliko večje, kot bi jih zahtevala vojaška intervencija v libanonskih zadevah. Pripravljene so namreč banona vreči se tudi na vsako drugo državo, ki bi hotela pomagati libanonskim nasprotnikom Samunove vlade. Samun že od začetka upora kriči, da dobiva opozicija orožje iz ZAR, da je meja v pokrajinah, ki jih nadzorujejo uporniki, popolnoma odprta in grozi, da bo poklical na pomoč svoje zaveznike. Morda je nekaj lahkega orožja res prišlo čez sirijsko mejo: (oda to je malenkost spričo tistega, kar so Samu nu poslali njegovi zahodni prijatelji. Da pa ima Samun proti sebi večino libanonskega ljudstva, govorijo že tile podatki: Poslanci v libanonskem parlamentu se delijo na verske skupine. Najmočnejšo, z 22 poslanci sestavljajo maronitski kristjani, sledijo jim sunitski muslimani s 14 poslanci, šiitski muslimani z 12 poslanci itd. Ti ljudje poslušajo mnenje svojih verskih poglavarjev in dva najvplivnejša med njimi, maronitski patriarh in muslimanski mufti. zahtevata, naj Samun takoj odide. Muslimanski mufti je celo ekskomuni-ciral prdesednika vlade Solhija Somlja zaradi sodelovanja s Samunom, Uporniki držijo v rokah precejšen del dežele. Njihovo glavno geslo je: »Samun naj gre v Libanon in bo takoj spet mir!« Toda Samun vztraja, postal je lutka v rokah nio-gočnih koristi. Spričo čedalje nevarnejšega stanja 3e drugi polovici prišel v Libanon generalni se kretar Združenih narodov Hammarskj*>el j da bi na mestu proučil razmere, ''^rnostn svet pa je sklenil, da pošlje na ibanons mejo skupino svojih opazovalcev. Teh je nes tam že nad 100. Hammarskjoeld ‘e otisec tudi v Kairo na pogovor r. Naserjem in 5 nato vrnil v New York. Kot kaže, je 8enev ralni sekretar prišel do zaključka, da ere Libanonu za, čisto notranje zadeve, v l,ia,e naj bi se drugi ne vmešavali. Na Samu110' pritožbo pri ZN o tihotapljenju orožja ZAR generalni sekretar ni dal neposredneg odgovora, pač pa je namignil, da bi bik' *re ba take obtožbe podkrepiti z dokazi, prede bi o njih razpravljali pred ZN. Zahodne sile bi seveda »ade posegle v ^ banonske zadeve v imenu ZN ali pa vsaj l’ duhu« ZN, in to s svojimi ter turškimi, ir* škimi in jordanskimi četan i, skratkr * kovskimi silami. Toda Varnostni svet ne mogel odobriti te akcije .radi neogibne?* sovjetskega »vela«. Zato se že govori, da * bodo zavzele za sklicanje izrednega zasedanja generalne skupščine ZN v upanju, d* tam izsilile za svojo akcijo potrebno dv0' tretjinsko večino. Ameriška in britanska javnost nikakor nista naklonjeni novi pustolovščini, nekate krogi pa menijo, da je bolje danes vojno, kot čakati s prekrižanimi rokami, se zgodi jutri še kaj hujšega za zahodne k' risti. Kaj bi bilo to »hujše«, je napisal Pre kratkim pariški list »Figaro«: »Če se tudi L banon izreče za zvezo z ZAR. pojdejo po 1 poti še druge dežele in zahod bi dokončno i*^ gubil svoje postojanke na Bližnjem vzhodu^ Tako pisanje je nravo hujskanje na vojn • Vojna proti Libanonu pa hi pomenila poz®’ ki bi se utegnil razširiti in povzročiti ka ® strofalne posledice za vse. #- Naj ponovimo ob zaključku nedavno °P.. zorilo predstavnika Sekretariate za zunan zadeve Jakše Petriča n^. tiskovni konferenc j »Upajmo, da ne bodo ukrenili ničesar, kar notranjo krizo v Libanonu sprevrglo v We narodni spor in povzročilo novo nevarnost mir na tem občutljivem področju«. Delovni kolektivi pozdravljajo in čestitajo: SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE AVTOMORILOV « VAM PRAV VSEM ČESTITA! čestitajo s OBČINSKI LJUDSKI ODBOR. OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI KOMITE LMS, OBČINSKI ODBOR ZB PTUJ I fflVTOBUSNI PROMET Maribor Borci - pozdrav! TOVARNA STEKLENIH IZDELKOV SLOVENSKA RISTRICA (faotcit TEKSTILNA TOVARNA V KOČEVJU PRAZNUJE Z VAMI! V'i< vOO Mj.iO '»«i. t f % . . v, . 3. JULIJ — NAŠ PRAZNIKI [ SREČNO! Sovama čokolade, bonbonov in pecilnih praškov HOČE pri Mariboru čestita vsem borcem k prazniku! »Bombažna sredilnica* VIŽM ARJE nad LJUBLJANO čestita !c »DNEVU BORCA« Kmetijska zadruga DELTA H tovarna perila in konfekcije BI v PTUJU 1 loče čestita vsem borcem i Vsem borcem iskreno čestita za praznik KOLEKTIV ZAVODA OBČINSKI SINDIKALNI SVET Lenart v Slov. goricah ut OPEKARNA Ljutomer Vsem borcem čestita k prazniku tovarna volnenih izdelkov Mlaj&petfi Iz MAKOL pozdravlja vse rudarje in jim čestita ZA PRAZNIK — 3. JULIJ! Industrija žičnih proizvodov ŽICA LJUTOMER Gostinsko — » podjetje K »Dnevu borca« čestitajo: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ir / OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE LMS in ostale organizacije občine NOVO MESTO Vas, borce pozdravlja in čestita k prazniku Tovarna poljedelskih strojev MARIBOR 4. JULIJ - NAŠ PRAZNIK! VSEM BORCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAJO OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV in OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOVO MESTO TER VSI ODBORI ZB NOVOMEŠKEGA OKRAJA! Okrajni ljudski odbor Novo mesto Okrajni komite ZKS Novo mesto Okrajni odbor SZDL Novo mesto Okrajni komite LMS Novo mesto Za 4. in 22. julij iskrene čestitke „RU!«0“ tovarna usnja — TEŽIČ Izdeluje telečje bokse v vseh barvah, goveji boks, hentinge, razno usnje za galanterijo, tehnično usnje in usnje iz kož drobnic K »Dnevu borca« čestita kolektiv podjetje »PANONIJA« MURSKA SOBOTA Uprava mestnega vodovoda KOČEVJE »ELEKTRO KOČEVJE« Kočevje Lesno industrijsko podjetje ŠKOFLJICA »GOSTINSKO PODJETJE« ŠENTILJ V Slov. goricah Šentilj v Slovenskih goricah »POTROŠNIK« »KOVINAR« trgovsko strojno in stavbeno ključavničarstvo, kleparstvo, podjetje kovaštvo, popravilo tehtnic, mehanika, galvanizacija Č r n o m @ 1 j Novo mesto Kadilci, lične in kvalitetne izdefke vam nudi Tobačna tovarna v Lfublfanft Pravo zadovoljstvo )e ljubljanska cigareta. Odličen okus in aroma vam nudita prijeten užitek pri kajenju. Izdeluje: CIGARETE - CIGARE - TOBAKI SPLOŠNO TRGOVINSKO PODJETJE ČRNOMELJ Trgovsko podjetje »PLANIK A« SLOV. BISTRICA Hotel »METROPOL« Novo mesto KOLEKTIV HOTELA JELEN se toplo priporoča s svojimi penzionskitnl nsltigaml. Cena penziona je 650 din dnevno. V vseh šobah je topla in mrzla tekoča voda. Izdatna domača hrana in pristne Štajerske pijače. Po sezoni izdajamo skupinam nad 10 ljudi poseben popust. OBIŠČITE LOVRENC NA POHORJU, prelep turistični kraj v osrčju Pohorjal Obrtno podjetje Borci! »S* L 0 G A« Za vaš praznik vam iskreno čestita ŠENTILJ v Slov. goricah OBČINSKI LJUDSKI ODBOR gradbeni, MURSKA SOBOTA lesno predelovalni, mlinski jn dimnikarski obrati S - . .. Občinski ljudski odbor GRMEL] OBČINSKI KOMITE ZKS, Črnomelj OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE, Črnomelj OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV, Črnomelj OBČINSKI SINDIKALNI SVET, Črnomelj OBČINSKI ODBOR RK, Črnomelj OBČINSKI ODBOR ZVVI, Črnomelj OBČINSKI ODBOR LMS, Črnomelj OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV, Črnomelj *BELT«, tovarna in livarna, Črnomelj »ZORA«, lesna industrija In valjčni mlin, Črnomelj »SLO VENI JA-VINO — obrat Črnomelj »BELOKRANJKA«, Črnomelj Belokranjsko gradbeno podjetje, Črnomelj »TOBAK«, trgovsko podjetje, Črnomelj Gostinsko podjetje, Črnomelj »PLANINA«, čevljarsko podjetje, Črnomelj Knjigarna in papirnica, Črnomelj Gostišče »Lovski rog«, Črnomelj Bufet »Viniška klet«, Vinica Parna pekarna, Črnomelj Mesnica, Črnomelj Brivsko frizersko podjetje, Črnomelj Slikarsko-pleskarsko podjetje, Crnomel.i Mizarsko podjetje, Vinica Mizarska zadruga, Črnomelj »MIZAR«, Črnomelj »KOVINAR«, Črnomelj Splošno kleparstvo, Črnomelj Komunalna banka, Črnomelj Opekarna, Kanižarica Splošno čevljarstvo, Dragatuš Kmetijska zadruga, Črnomelj Kmetijsko posestvo »Okljuk-Mavrlen«, Črnomelj Kmetijska zadruga, Adlešiči Kmetijska zadruga, Dragatuš Kmetijska zadruga, Vinica Kmetijska zadruga, Stari trg (goreti Sladkogorska tovarna kartona in papirja \7am čestita k prazniku in vas iskreno pozdravlja! 4. julij — noš prazniki ♦♦SVILA" MARIBOR K »DNEVU BORCA« ČESTITA Zlatorog MARIBOR ★ IB, »ORCI, SVOJCI PADLIH, OTROCI PADLIH BORCEV IN VSI OSTALI, KI STE BILI ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA — ZA »DAN BORCA« VAS VSE SKUPAJ PRAV LEPO POZDRAVLJAMOI OKRAJNI ODBOR »ZVEZE BORCEV« v Mariboru »MARIBORSKA TISKARNA« Maribor ČESTITA K »DNEVU BORCA« ★ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR v Slovenski B>strici SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM! ☆ Občinski ljudski odbor ŠENTILJ V SLOV. GORICAH čestita vsem borcem! v. * loitn-piitiii! 4 / OBČINSKI SINDIKALNI SVET Šentilj v Slov. Goricah BORCI I STROJNE DELAVNICE 00Z Ptuj VAM ČESTITAJO! »SPLOŠNO KLEPARSTVO« KOČEVJE K »Dnevu borca« in »Dnevu vstaje« 6 e s t 1 t a KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE Novo mesto »KMETIJSKA ZADRUGA« RUŠE pozdravlja vse borce! INTEREliRDPA filiala MARIBOR »GRADBENO PODJETJE VRHNIKA« VRHNIKA Rudarjem za praznik 3. julij — SREČNO! Borcem za praznik 4. julij — POZDRAV! • »Posavski rudniEri svinca, cinka in borita«, Ljubljana — Rudnik Remont MAKOLE ^Cemlčna tovarna DOMŽALE Obrtno podjetje »EMBALAŽA« v Mariboru Meljska cesta 86 izdeluje vse vrste tekstilnih cevk za tekstilno industrijo kakor tudi vso okroglo in ploskovno embalažo. Za potrebe pisarne nudimo vse vrste map in registratorjev kakor tudi ostale potrebščine. S svojimi izdelki se priporoča delovni kolektiv OBRTNEGA PODJETJA »EMBALAŽA«, MARIBOR Občinski sindikalni svet Ljutomer OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Rače Z ODBORI ZB, SZDL in LMS ter komitejem ZKS »PEKMM ŠENTILJ« Šentilj pri Slov. Goricah ČESTITAMO VSEM BORCEM NOV ZA PRAZNIK »BORCA« 4. JULIJA IN RUDARJEM ZA RUDARSKI PRAZNIK 3. JULIJA! PREHRANA Kočevje s posl. Mozelj TEKSTIL — Kočevje Železnina — Kočevje PRESKRBA Kočevje s posl. Livold GALANTERIJA — Kočevje KNJIGARNA IN PAPIRNICA — Kočevje HRANA — Kočevje OSKRBA Kočevje s posl. Stari Lo* MANUFAKTURA — Kočevje OBUTEV — Kočevje PRESKRBA RUDARJEV — Rudnik, Salka vae Trg. z meS. blagom STARA CERKEV ŠPECERIJA Kočevje, posl. Zeljne in Koprivnik POTROŠNIK — Kočevje . Trgovsko podjetje TOBAK — Kočevje / STEKLARSTVO — Kočevje SADJE ZELENJAVA — Kočevje RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU — Kočevje TRGOPROMET — Kočevje KNJIGOVODSKI CENTER KOČEVJE PRIPOROČAMO TSA NAVEDENA PODJETJA ZA NAKUPE IN POSLOVNE ZVEZE Z DOBAViTEUll ZA PRAZNIK »DAN BORCA« ČESTITA VSEM BORCEM SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA » G R A » I T « V SLOVENSKI BISTRICI Obrtno podjetje Dravinfa Lovrenc na Dravskem polju »ELEKTRO NOVO MESTO« NOVO MESTO Tovarna kos in srpov Lovrenc na Pohorju SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM! BORCI — POZDRAV! GROSUPLJE ZADRUŽNO podjetje »AGROTEHNIKA« SERVIS LJUTOMER E VSE BORCE NOV pozdravlja lektrarna Medvode Ruška tekstilna industrija SE PRIDRUŽUJE K PRAZNOVANJU »DNEVA RORCA« IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI! ! f«**! INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV SLOVENSKA BISTRICA J)an Gotca - pia§mk nas v sefi! ) Za 3. iulii - praznik rudariev pozdravlja vse rudane I šuom po naši domovihi ' Hudnik rjavega premoga J Trbovlje Hrastnik H ie&titiam $a (pta$ni& tudatjev in d)an ttotca pridtu§uje kvtektiv TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA KIDRIČEVO