GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ ŠTEVILKA 9 LETO XV IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozd IMP —Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9725 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska-Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Dajatve, zaloge in terjatve nam zmanjšujejo dohodek iMp je v letošnjem prvem polletju povečal celotni prihodek r*’9 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, dohodek pa za r 0c*stotka. Ce upoštevamo inflacijo, to nikakor ni dober rezultat. ® hidi precej pod republiškim povprečjem, saj se je po podatkih . celoten prihodek slovenskega gospodarstva v prvem polletju poli za 40 odstotkov, dohodek pa za 32,7 odstotka. »labši «... 1 rezultati nas niso prese-■f,1 *’ Saj vemo, kako ostre ome-L s° bije v naši državi sprejete Področju investicij, praktično dejavnost IMP-montaža in ' ezni del proizvodnje — pa je I esneje povezana z investici-letni obračun je torej le ™ ttaše temne slutnje. Po-j , n° je, kaj bomo zdaj nare-M ,a.Se težave ne bi zaostrile fiipdične meje. praneneJalni direktor sozda inž. i i, Kumše je orisal najpo-1.1' nejše naloge, ki jih je obli- 1 j:- ”a^zo poslovanja v letoš-ein,) prvem polletju je 9. scp- .ra obravnaval koordina-jyjp ®dbor sindikata sozd isk " .vCr smo morali zaradi A0 arn^lt*h rokov prej v tisk, #ih k ° u8°t°vitvah in skle-„ .°°rdinacijskega odbora v Prihodnji številki, Clik^u. P°r°čili o drugih sin-HoorH-h *diah’ )ih bo fced kdjski odbor trasiral, E; štetimi so: uresničevanim. eso*Ucije 3. kongresa sa-irin,PraVSakev Jugoslavije, |P ave na 3. konferenco «J**! s*ndikatov Slovenije o aalnem razlikovanju, zdru-'.Vanju sredstev za počitniška 2 : toova Vojsko in Lošinj. v(val strokovni kolegij in so jih, s,Jroma jih še bodo obravnavali 1(ji dopolnili samoupravni organi tužbenopolitične organizaci- 1® Vložiti je treba vse napore, bomo dobili delo. Pri tem ni Poti. kot da se prilagodimo kakršne tržišče priznava. rno_ rerešetati je potrebno vse •el^m ugotoviti, kaj po-imoJ,trz'Sce m kaj lahko nare-ala avporabimo zaloge mate-el^^^bbzdelkov in končnih iz- hna^fe.l° rigorozno se bo treba amoalpri,teriatvah’ saj opa" artnL 3 nekateri naši poslovni akn rp ne spoštujejo določil e|jazlas,iZaVar0vaniu PlačiL T° žPublik Zanaročn'ke iz drugih m0 PQSm°.nta™ih delih v tujini cjavnc precej. Da širimo ava v iraku, je že znano, je j;. te Pogodba za sodelova-ev v j gradnji treh tovarn čev-udis X/' N°silec tega posla je a bi 1 h?ndar Pa ni pričakovati, °Jniliatlko samo z izvozom za-3roščaiVSe kapacitete, ki se :ga dei°domadi manjšega ob" oje ^,0ramo tudi ustvarjati po- re3 pa potrebujemo : Posl ° T*azb°> ki bo izvrševala e- Učinkovito organizira- nje izvozne dejavnosti je tudi ena od nalog v okviru priprav na reorganizacijo sozda. V tem pogledu se je porodila tudi ideja, da bi to rešili z integracijo se pravi, da bi v IMP vključili delovno organizacijo, ki se s to dejavnostjo že ukvarja in nam torej ne bi bilo treba tega graditi na novo. # In slednjič — osebni dohodki, ki so tako zaostali, da niso več stimulativni, kar se precej nevarno kaže pri vodilnih delavcih. O tem, kaj nam kaže polletni obračun, smo se pogovarjali tudi z vodilnim planerjem — analitikom Urošem Koržetom. Glavna značilnost je, da materialni stroški bistveno hitreje rastejo od celotnega prihodka, pri uporabi dohodka pa je očiten premik od investicij in osebnih dohodkov k zalogam in družbenim dajatvam. Se pravi: akumulativnost smo zadržali, vendar na račun zaostajanja pri osebnih dohodkih. Toda ker se obenem zmanjšujejo naložbe v osnovna sredstva, uporabljajo tozdi vse več denarja za zaloge in vse več ga je vezanega v terjatvah. Skupno vrednost zalog v sozdu IMP se je povečala za 45 odstotkov glede na isto obdobje lani (medtem ko se je celotni prihodek povečal kot že rečeno za 18,9 odstotka), terjatve pa so se povečale za 73 odstotkov. K večji vrednosti zalog so svoje prispevale tudi občutne podražitve, ki smo jih doživeli konec lanskega leta in v prvi polovici letošnjega. Dejstvo pa je, da so se zaloge tudi fizično povečale. Ker so težave z nabavo re-promateriala, si tozdi pač delajo zaloge, po drugi strani pa skušajo zaradi podražitev materiala na ta način tudi loviti dohodek. Toda številke tudi kažejo, da nekateri kopičijo materiale, ki imajo majhen koeficient obračanja, kar je odraz slabe nabave — če nabavljajo tudi tiste materiale, ki niso kritični. Kljub v povprečju večjim zalogam pa je spet res, da imajo nekateri tozdi izredno hude težave zaradi pomanjkanja repro-materiala — in sicer nekaterih materialov črne metalurgije in plastičnih materialov. To skušamo reševati tako, da gremo z domačimi proizvajalci v skupne naložbe, materiale, ki jih doma ni, pa skušamo uvoziti. Nekontrolirano povečanje zalog je tudi posledica razvojnega pesimizma, ki ga je zadnje leto čutiti v IMP in ni toliko posledica zunanjih kot notranjih vzrokov in predvsem dejstva, da ne moremo čez noč nadoknaditi tega, da smo vrsto let zanemarjali razvoj. Tako imamo bolj malo perspektivnih programov, ki bi bili uvozno usmerjeni, bi bili lahko deležni širše družbene podpore)in bi pomenili pametno vlaganje lastne akumulacije. Pametno vlaganje so po mojem naložbe v razvoj v marketing, ne pa v stavbe, kar je v IMP še vedno težnja, ki se na srečo ne more realizirati, pravi Uroš Korže. Pri družbenih dajatvah se je uresničila napoved, ki smo jo imeli ob začetku leta, češ da pri novih samoupravnih sporazumih ni le nova tehnika obračunavanja, ampak da bomo morali več plačevati. Analiza vseh dajatev in prispevkov sicer še ni popolna, vendar je očitno, da plačujemo več. Pri novem načinu obračunavanja vlečejo krajši konec tisti, ki dohodek manj povečujejo — in IMP žal sodi med take. Če se obremenitve večajo tudi drugim, bodo v sisih nastali presežki, ki jih sisi ne bodo mogli porabiti, saj so njihovi izdatki omejeni, zato pričakujemo, da jih bodo v skladu s tolikokrat izrečeno zahtevo in obljubo po razbremenjevanju gospodarstva v takšni aii drugačni obliki vrnili tozdom. To je podoba, ki jo kažejo zbirni podatki. Toda poslovne številke niso vse, saj konec koncev ne morejo nikoli izraziti vseh okoliščin, v katerih delajo kolektivi, predvsem pa ne povedo, kaj delavci načrtujejo. To pa je bistveno. O tem sem se pogovarjal v tozdih Trata, TIO, Montaža Koper in Blisk. Kaj so povedali, objavljamo na 4. in 5. strani. LOJZE JAVORNIK IZ VSEBINE: Montaža Koper je v avtokampu Lucija montirala prve Klimatove sprejemnike sončne energije str. 5 _ . se dogaja na pragu usmerjenega izobraževanja str. 6 Mladinskih delovnih akcij se je letos udeležilo kar 48 delavcev IMP str. 6 Nadaljujemo prikaz problematike zaposlovanja v s,h tozdih na- str. 7 Seasi planinci so se tudi letos povzpeli na Triglav. Mi veda podrobno poročamo, kaj se je dogajalo na poti. a tudi Panonijini planinci so bili na našem očaku. GRADNJA ITAKOVE TOVARNE SE BLIŽA KONCU Na novi Itakovi tovarni, ki jo bodo kljub trimesečni kasnitvi z gradbenimi deli (huda zima) predvidoma odprli konec letošnjega novembra, so doslej opravili 80 odstotkov gradbenih del, medtem ko so z obrtniškimi in instalacijskimi deli šele na začetku. ... Financiranje gradbenih in montažnih del poteka trenutno nemoteno. Vendar pa pričakujejo dva težja problema in sicer v zvezi s pritokom finančnih sredstev na podlagi samoupravnih sporazumov v IMP (likvidnostna situacija) in v zvezi z dodatnim združevanjem sredstev v višini približno 16 milijonov dinarjev zaradi izpada združenih sredstev na osnovi lani sklenjenih samoupravnih sporazumov z združevale! izven IMP. Problem so tudi eventuelne podražitve iznad v elaboratu predvidenih 20 odstotkov podražitev del. Kljub zapletom okrog komunalne opremljenosti zemljišča upajo, da se bodo do zaključka gradnje priključili na odgovarjajoče komunalne vode. Otvoritev tovarne je nujno potrebna zaradi prenatrpanosti sedanjih prostorov, v katerih skoraj m mogoče povečati proizvodnje kljub temu, da imajo zaradi premajhnih zmogljivosti petmesečne dobavne roke. Proizvodni program v novi tovarni je začrtan v srednjeročnem programu s tem, da ga bodo prilagajali V prvem letu obratovanja tovarne (v letu 1982) bodo zaposlili 20 delavcev. V novozgrajeni tovarni bodo neprimerno boljši pogoji dela, kot so v sedanjih prostorih, kjer delajo v mejah dovoljenega glede tehnično varnostnih predpisov. Stroji in oprema za novo tovarno so že naročeni in prihajajo. Montirali jih bodo, ko bodo gradbeno obrtniška dela dopuščala. FOTO: MARIJA PRIMC Komunisti Emonda enotni v akcije Enotnost in dosledno izvrševanje sprejetih usmeritev sta pogoj tako za uspešno poslovanje in razvoj, kot za uresničitev nekaterih konkre* tnih nalog, ki so pred kolektivi delovne organizacije Emond. Člani osnovnih organizacij ZK v tej delovni organizaciji so zato sklicali problemsko konferenco, na kateri so sprejeli izhodišča za enotno aktivnost. Program je obsežen (nekoliko skrajšan povzetek objavljamo na 2. strani), osnovne organizacije pa so sprejele obveznost, da ga bodo še konkretizirale in določile roke in nosilce posameznih nalog, da bi lahko uveljavljali tudi osebno odgovornost za izpolnjevanje sklepov. Nekaj bistvenih poudarkov: — Sl. januarjem 1982 se bo tozd TEN razdelil na dva tozda — šibki tok in jaki tok. — Še pred delitvijo Tena mora biti konkretizirana delitev programa med tozdoma TEN in ISO na osnovi že sprejetega načelnega soglasja, da bo TEN delal visokonapetostne, ISO pa nizkonapetostne naprave. Obveznost komerciale je, da zagotovi obema dovolj dela. — Zahtevali so večjo odgovornost pri izvajanju sanacijskega programa v tozdu Dvigalo in sicer so opozorili, da morajo svoje naloge dosledneje izpolnjevati tako v tozdu kot v delovni organizaciji in sozdu. — Opredelili so naloge, s katerimi bodo zagotovili enotno in učinkovito delovanje komerciale in razvoja. — Posebej so poudarili zahtevo po povečanju izvoza. L. J. Delavski svet PMI Maribor je sprejel program samoupravne reorganizacije Delavski svet delovne organizacije PMI Maribor je na seji 3 1. avgusta sprejel program, kako bo potekala samoupravna reorganizacije te delovne organizacije. In sicer je določeno, da bodo s L januarjem 1982 prihodnje leto ustanovili tozd Projektivo, se pravi, da se bo tozd Inženirski biroji razdelil na dva tozda. Prihodnje leto, do 1. januarja 1983 pa bodo pripravljali še delitev tozdov Montaža Maribor in Elektrokovinar Ptuj, medtem ko naj bi se bili po tem predlogu izločili iz PMI. »Pobudo za ustanovitev tozda Projektiva so dali delavci projektivnega dela tozda Inženirski biroji že marca. Na osnovi njihove pobude je bil sklican zbor delavcev in razpisan referendum, na katerem je bil sprejet predlog za razdelitev na dva tozda. Zdaj že pripravljamo samoupravne akte, tako da bo tozd s 1. januarjem lahko zaživel,« je povedal sekretar OO ZK v tozdu Inženirski biroji Emilijan Kožar. Kaj bo pomenila ta reorganizacija? Projektanti si obetajo, da bodo imeli z ustanovitvijo tozda več možnosti za specializacijo in poglabljanje v zahtevnejše naloge, ob tem, da bodo za montažne tozde opravili vse naloge, ki so jih opravljali že doslej. V tozdu IB pa bo ostala komerciala in sektor za poslovno tehnične storitve — inženiring in Consulting. V letu 1982 pa bo kot že rečeno tekla razprava o razdelitvi tozdov Montaža Maribor in Elektrokovinar Ptuj. V predlogu, ki ga je prejel delavski svet,je naslednja shema: — Montaža Maribor se razdeli na dva tozda: Proizvodnja m Strojna montaža. — Elektrokovinar Ptuj se razdeli na dva tozda: Proizvodnja in Elektromontaža. L. J. str. 8 Na radgonskem sejmu smo prikazali precej novosti Skoraj 600 razstavljalcev se je udeležilo letošnjega kmetij-sko-živilskega sejma v Radgoni, ki je bil od 21. do 30. avgusta. Med njimi seveda niso manjkali naši tozdi, ki delujejo na tem področju. Kotli za žganjekuho (na levi) so v Panoniji klasika, ki še vedno vžiga na tržišču in je po njih ravno v jesenskih dneh največje povpraševanje. Na 3. strani pa predstavljamo nekatere novosti iz kmetijskega programa. Ob tem najbrž ni odveč spomniti, da je prav kmetijski program med tistimi našimi programi, ki dosegajo in'presegajo načrtovani obseg. STRAN 2 IMP GLASNIK SEPTEMBER T Sklepi problemske konference komunistov DO Emond Opredelili bodo enotne cilje poslovanja Komunisti Emonda so na problemski konferenci sprejeli precej sklepov, saj so obravnavali vsa najpomembnejša torišča svojega delovanja. Ko jih je delovno predsedstvo strnilo, jih je kar za dobrih šest tipkanih strani. Ker so tako obsežni, povzemamo iz njih samo nekaj najpomembnejših opredelitev. • Prva točka opredeljuje naloge za ■zagotavljanje enotne poslovne politike. Eden bistvenih pogojev za normalno delovanje, organiziranost in obstoj delovne organizacije je delovna celota, enotna povezanost s skupnimi interesi pri delu in ustvarjanju dohodka. To pravno povezanost morajo upoštevati vsi subjekti, ki so to delovno organizacijo oblikovali in v kateri sestavi delujejo. Brez te medsebojne povezanosti je vsaka delovna organizacija brezsmiselna. Ne glede na to, da imamo v samoupravnih aktih že opredeljene temeljne prvine medsebojnih odnosov, se pred nas postavlja zahteva, da te prvine ponovno preverimo in ugotovimo njih učinkovitost in zato si postavljamo naslednje naloge: »Zadolžiti je treba vse nosilce poslovodnih, vodilnih in strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij v DO Emond, da do konca leta 1981 preverijo, uskladijo in oblikujejo enotno poslovno politiko v DO Edmond ter uskladijo skupne interese vseh subjektov združenih v DO. Oblikovati morajo enotne pogoje za nastopanje na domačem in tujem trgu. Uskladiti cene ter druge osnove in merila za oblikovanje enotnih cen in drugih pogojev prodaje izdelkov in storitev. Opredeliti morajo skupen riziko, osnove in merila ter način njihovega prevzemanja in pokrivanja.« Ustvariti zares enotno komercialo • Druga točka govori o nalogah za boljše delovanje komerciale, kar je še posebej pomembno v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah: »Doseči je treba dokončno organiziranje komercialne službe v enotno komercialno službo Emond, na osnovi stališč, ki so bila izoblikovana ob organiziranju DO tako, da je komercialna dejavnost skupnega pomena za vse tozd, ki enotno nastopa na domačem in tujem tržišču kot posredovalka proizvodov in storitev DO Emond in ne posameznih tozdov. Doseči je treba enotne pogoje nastopa na tržišču in kompleksnosti ponudbe in prodaje v okviru celotne delovne organizacije in zagotoviti zadostno zasedenost z delom vseh tozd v skladu s planskimi nalogami. Organizirati je treba enotno kalkulacijo v skladu z enotnimi normativi in merili za oblikovanje cen proizvodov in storitev s sodelovanjem tozd v okviru katerih bo komerciala nastopala na trgu, pri tem pa je treba upoštevati konkurenčnost cene. Doseči je treba enoten sporazum med temeljnimi organizacijami, komercialo DO Emond in tozdom Inženiring, s katerim bodo razdelili komercialne letne in srednjeročne planske obveznosti. Doseči je treba tesno koordinacijo in akcijsko enotnost med interesi tozd, komercialo DO in tozd Inženiringom. Oblikovati je treba medsebojne obveznosti in odgovornosti. Dogovoriti obliko skupne koordinacije dela, dogovarjanja in reševanja nastalih problemov. V temeljnih organizacijah je treba doseči zboljšanje kvalitete izdelkov, storitev in servisnih storitev ter upoštevanja sprejetih rokov dobav in izvajanja storitev, doseči znižanje stroškov in s tem konkurenčnost na tržišču, kar vse vpliva na uspešen nastop komerciale na tržišču.« Razvoj naj kaže perspektivo dela • Tretja točka opredeljuje naloge za izboljšanje programsko-ra- zvojne dejavnosti. »Doseči je treba soglasje vseh subjektov, združenih v DO o obsegu in kvaliteti znanstveno-tehničnih in drugih tehnoloških pogojev za delo, ki so pogoj za doseganje dogovorjene družbene produktivnosti dela in temelj za program razvojnega dela. Razvoj je treba okrepiti s sposobnimi strokovnimi kadri in primerno opremo, ki bo omogočala razvojno POPRAVEK V članku »Smotrna delitev dela med tozdom ISO in TEN« je nerodna napaka. Delitev je v resnici taka, da bo tozd ISO delal naprave nizke, tozd TEN pa naprave visoke napetosti — medtem ko v članku piše ravno obratno. delo. Urediti je treba problem vodenja, koordiniranja in usmerjanja celotnega koncepta razvoja. Razvoj mora zasledovati vse novosti na tehnološkem in tehničnem področju, v svetu, ter te novosti prilagajati in prenašati v dejavnost tozd. Spodbujati mora inovacije in racionalizacijo ter druge oblike ustvarjalnosti pri delu. V zvezi z razvojem programa se postavlja pred tozd TEN in tozd ISO obveza, da v mejah že postavljenih komisij dosežejo soglasje v delitvi programa dejavnosti še pred reorganizacijo tozd TEN. Spodbuditi je treba razpravo in doseči sporazum o delitvi programov med temeljnimi organizacijami v okviru sozd IMP. Preprečiti je treba vsako razvijanje dejavnosti, ki jo opravlja DO Emond in s tem podvajanje kapacitet ter ustvarjanje konkurence med tozd v sozd, kar se zlasti čuti težnja v zadnjem času, ko je kritično stanje na tržišču.« • Četrta točka govori o medsebojnih odnosih, kjer je predvsem poudarjeno dosledno spoštovanje samoupravnih aktov, dogovorov in sklepov, ki jih je treba spremeniti ali dopolniti, če ne ustrezajo, ne pa da se jih enostavno ne izvaja. Nadalje je opredeljena naloga, »da se dosledno vzpostavijo dohodkovni odnosi, delitev po rezultatih dela in temeljih za svobodno menjavo dela med tozd, DO, sozd in širšo družbeno skupnostjo po načelih zakona o združenem delu; da se doseže osebno, disciplinsko in družbenopolitično odgovornost vseh nosilcev poslovodnih, strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij v združenem delu.« Takoj odpraviti anomalije pri osebnih dohodkih • »Uveljavljanje načela delitve po delu mora upoštevati vse sestavine, s katerimi se izkazuje delovni prispevek,« piše v točki, kjer so opredelili naloge komunistov pri razvijanju sistema delitve dohodka po delu. Zato bodo merila izpolnjevali v tem smislu, da bo osebni dohodek odvisen od osebnega delovnega prispevka v sorazmerju z rastjo produktivnosti, pripravili bodo takšne norme in normative, ki bodo delavce zares spodbujali k boljšemu delu in s tem k povečanju dohodka. To je dolgoročna naloga, do konca leta pa je treba popraviti nekatera kričeča nesorazmerja. Zavzeli so se tudi za enotno metodologijo v sozdu: »Doseči je treba enotnost in doslednost uporabe teh meril in s tem preprečiti anomalije, da je enako delo različno vrednoteno v različnih tozd in DS v sozd, ki povzroča nemalo problemov in nesoglasij.« V naslednji točki opredeljujejo stabilizacijske naloge, ki so pogoj nadaljnjega razvoja: »Znižanje materialnih in režijskih stroškov, povečanje produktivnosti dela, izboljšanje kvalitete naših izdelkov in storitev, doseči racionalno organizacijo vseh dejavnosti in vseh služb, zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza, zagotoviti primerno, kadrovsko strukturo odgovarjajoče delovnim nalogam, posodobitev proizvajalnih sredstev in povečanje proizvodnje in zboljšanje pogojev dela. Konkretno so opredelili tudi naloge komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, kjer so predvsem opozorili na obveznost, da pomagajo razvijati delo ZSMS in skrb za delovanje delegatskega sistema. Zelo so poudarili naloge na področju družbene samozaščite: »Preprečevati moramo vse oblike dezinformacije ali zlonamerne informacije ter samovolje interpretacije. Zboljšati moramo vzdušje sodelovanja zaupanja med vsemi subjekti v tozd in DO. Doseči moramo pravilno kadrovanje delavcev na dela, kjer so dostopni in kjer se oblikujejo informacije. Dosledno vztrajati na osebni, disciplinski in družbenopolitični odgovornosti in ukrepati proti vsakemu kršilcu delovnih obveznosti.« Izvoz je najpomembnejša naloga Med sklepi so posebej poudarili naloge za pospeševanje izvoza: »Izvozna usmerjenost mora biti eden osnovnih ciljev v tem obdobju s tem, da se montaža elek-troinstalacij, proizvodnja jakega toka in proizvodnja ter montaža dvigal angažirajo v izvrševanju nalog IMP pri delih v inozemstvu. Tu nas čakajo ogromne naloge glede na podpisane pogodbe obenem pa smo v IMP nosilci montaže elektroinstalacij in edini proizvajalci elektroopreme in dvigal. Področje dvigal bo potrebno nujno v tozd Inženiring obravnavati bolj resno ter v ta namen tudi angažirati strokovne ljudi s tega področja. Na področju ostalega blagovnega izvoza (predvsem šibki tok, pa tudi jaki tok in dvigala), pa bo treba okrepiti že obstoječe povezave s tujimi partnerji (Siemens, Vzh. Nemčija, Sachsenvverk, Haushahn) ter poiskati nove, kar je naloga nas vseh ter v tej smeri tudi krepiti čisti izvozni del tozd Inženiring.« Problematika tozd Dvigalo je tako pereča, da se morajo tako v tozd Dvigalo kot tudi v delovni skupnosti maksimalno angažirati za izpolnjevanje programa za odpravo vzrokov za motnje v poslovanju. Ravno tako bodo morale ostale tozd v DO Emond ter tozd Inženiring sodelovati pri izboljšanju slabega položaja tozd Dvigalo. Samoupravna organiziranost tozd TEN bo s 1. 1. 1982 doživela spremembo, ki pa bo vplivala tudi na samo organiziranost delovne skupnosti, ki bo opravljala za novo oblikovano tozd več nalog kot do sedaj. Zato se moramo zavzeti, da to novo organiziranost čimprej pripravimo, se o njej odločimo in delamo tako, da bo čimprej dala pozitivne učinke. V tozdu IPKO Podpeč so dobili prvi večji stroj V podpeškem tozdu IPKO so v začetku letošnjega avgusta dobili prvi večji stroj za rezanje in krivlj6' pločevine, ki so ga kupili po nabavni ceni 1.360.000 dinarjev. Ta sredstva so ustvarili sami, odkar so or nizirani kot tozd. Stroj so nujno potrebovali, saj so morali do njegove nabave vse usluge v.proizvodi pripravi dela v zvezi s krivljenjem in z rezanjem pločevine iskati zunaj tozda. Ker niso mogli kupiti materiala z ustreznimi profili, bodo lahko sedaj s tem strojem sami oblikov htevane profile kovinske proizvodnje za plastiko in kmetijsko opremo. Stroj je že od začetka polno den. Z njim lahko režejo pločevino debeline 12 milimetrov in dolžine 2 metra. Z njim lahko krivijo metra in pol dolge in do 8 milimetrov debele kose pločevine. Za tozd je ta stroj velik prihranek, saj odpadejo dragi prevozi materialov na izrez in krivljenje ter usluge razrezov in krivljenj. Pri delu s stri sta potrebna dva delavca, pri težjih pločevinah pa je potrebno več delavcev. Stroj so delavci tozd sami postavili in spravili v obratovanje. Foto: im ki Fakturna realizacija za julij 1981 Realiz. Plan (v 103din) Izvršitev Indeks izvršitve ! 1981 7 me s julij julij 7 mes. let.pl.pl.7 m pl.jul- (5:1) (5:2) (4:3) TOZD, DO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 OV - SFRJ 600.000 367.930 58.400 41.128.150 339.906.296 286.687.548 57 92 70 d - inoz. 60.000 - - 15.974.859 16.837.821 27 i KM *** faJb KJ 329.000 189.300 28.700 9.049.466 198.786.460 162.960.911 60 105 32 - inoz. 65.000 - ~ - 14.332.790 9.714.487 22 it MK - SFRJ 393.500 225.350 34,200 35.434.811 193.953.501 183.142.105 49 49 104 i» - inoz. 42.000 - - - 10.002.495 144.472 24 69 PB Kp. 12.829 7.240 1.200 462.274 3.710.383 8.761.667 29 51 39 SD ' 3.696 2.120 320 319.117 2.191.061 1.704.659 59 103 100 PFCMONT- SFRJ 1.383.625 791.940 122.880 86.393.818 738.547.701 642.356.890 53 93 70 PRGMCNT SKUPAJ 1.550.625 - 86.393.818 778.857.845 669.053.670 50 J MM - SFRJ 690.000 394.900 54.000 49.213.596 415.567.164 348.637.251 60 j 105 91 \ - inoz. 85.530 ~ - - 39.729.064 18.481.227 46 IB 72.600 41.700 5.700 4.252.264 33.039.210 31.444.454 46 79 75 BLISK - SFRJ 252.000 144.100 19.700 14.878.989 123.376.623 115.067.717 49 86 76 - inoz. 13.570 - - - EKO - SFRJ 313.000 189.400 26.000 24.140.159 155.047.239 150.500.653 50 82 93 - inoz. 6.780 - - - _ PMI - SFRJ 1.345.600 770.100 105.400 92.485.008 727.030.236 645.650.075 54 94 88 PMI - skupaj 1.451.480 - - 92.485.008 766.759.300 664.131.302 53 EM - SFRj 597.000 341.896 52.320 89.090.765 478.543.206 339.575.183 80 140 170 - m.brez.bi.izv. 565.000 325.240 49.170 73.600.683 403.860.867 326.586.789 71 124 150 Sf - m.z.bi.izv. 582.000 335.090 50.640 88.765.165 473.097.180 330.364.455 81 141 175 - projekt 15.000 6.800 1.680 325.600 5.446.026 i 9.210.728 36 80 19 - EM brez.bi.izv. 580.000 332.040 50.850 73.926.283 409.306.893 335.794.517 71 127 145 4 - inoz. 116.000 - - 28.969.047 16.351.351 25 i\ DVG - SIRJ 210.000 111.400 18.960 14.132.111 106.572.585 89.862.485 51 96 75 1K - inoz. 2.000 - ~ - 1.831.858 92 TEN 600.000 336.703 53.935 29.225.933 297.121.197 235.164.511 50 88 54 - jaki tok 344.000 193.520 30.820 18.018.038 183.627.403 131.838.070 53 95 58 - šibki tok 256.000 143.183 23.115 11.207.895 113.493.794 103.326.441 44 79 48 ISO 175.000 100.021 15.355 17.121.109 101.996.610 71.107.703 58 102 112 l\ CK 24.200 14.047 2.082 1.622.985 14.649.883 11.929.255 61 104 78 EMOND -- SFRJ 1.606.200 907.921 142.652 151.192.903 998.883.481 747.639.137 61 110 106 EMOND - skupaj 1.724.200 151.192.903 1.029.684.386 763.990.488 59 -Spi Realiz. TOZD, DO KLIMAT TIO PANONIJA TRATA ITAK SKIP IPKO IKD I£NL HVA VIPO LBK LIVAR Plan (v 10 din) 1981 358.000 300.000 765.000 501.900 145.350 353.000 115.000 1.115.250 IP MP KLIMA KLIMA - SFRJ - inoz. - SFRJ - skupaj INŽ PB ZAST AICH IC IZIP - PD IMP IMP - SFRJ - skupaj 431.000 133.300 48.375 90.000 702.675 470.949 261.279 7 me s 185.500 170.700 496.000 269.000 85.100 201.900 50.200 606.200 245.914 76.200 28.086 49.620 399.820 262.700 144.759 732.246 744.746 92.056 67.000 165.000 117.558 15.297 456.911 11.140 8.776.647 9.180.027 407.459 53.400 38.260 94.880 59.722 8.582 254.844 5.000 julij 30.500 25.200 45.000 42.000 10.200 24.500 12.500 89.200 38.200 11.100 4.170 7.200 60.670 ,38.300 19.859 58.159 7.900 4.624 14.024 7.664 392 34.604 4.991.624 3.000 717.265 Izvršitev julij 1 29.856.790 17.645.186 46.817.347 29.197.333 11.371.547 24.540.048 13.077.913 78.186.841 42.100.125 11.994.312 .4.389.592 7.694.643 66.178.672 38.413.800 21.329.138 7 me s. S 182.297.348 153.154.895 456.486.326 251.395.350 84.632.084 200.458.293 51.051.102 587.536.829 266.856.299 77.430.543 28.101.764 ' 56.609.829 428.998.435 264.113.317 154.066.684 59.742.938 59.742.938 3.281.285 2.954.170 14.725.200 6.758.700 827.724 28.547.079 2.819.520 659.866.102 659.866.102 418.180.001 418.180.001 48.673.012 32.983.314 97.896.041 62.638.604 9.811.126 252.002.097 7 mes.1980 153.497.749 135.489.788 284.689.071 320.231.322 77.223.875 227.362.911 624.818.108 199.792.147 87.116.346 38.459.712 325.368.205 209.852.825 122.897.519 332.750.344 332.750.344 5.195.840 4.948.313.189 5.059.153.302 48.561.466 35.427.446 87.694.203 45.666.567 7.637.429 224.987.111 Indeks let.pl (5:1) 51 51 60 50 58 57 44 53 62 58 58 63 61 56 59 57 56 3.440.277 4.115.328.113 4.182.216.113 53 49 59 53 64 55 pl.7 m. (5:2) izvršitve J 98 90 92 93 99 99 102 97 109 102 100 114 107 101 106 pl.jul (4:3) 96 70 104 70 111 100 105 88 110 108 105 107 109 100 107 103 56 55 91 86 103 105 114 99 104 M 103 42 64 105 88 211 83 a 1 »ei K 1?J LV: STRAN 3 ^PTEMBER 1981 ______________________________________IMP GLASNIK ■■■■■■MM • ....................................................................................... ‘'T—-t It ■ M s foi/osti v našem kmetijskem programu • Novosti v našem kmetijskem progra . ^21. do 30. avgusta je bil v Radgoni tradicionalni kmetijsko živil-' p^e,n,— letošnji je bil že devetnajsti — ki so se ga udeležili tudi f D toz® — Panonija, Blisk in Zastopstva. " an®®ija je v Radgoni stalen razstavljalec in že po tradiciji v tein 0 $Uicuje tudi zbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o po--d v®e® sodelovanju, kjer se s trgovskimi organizacijami dogovorijo o | . ,za prihodnje leto. Ta sestanek Panoniji jasno pokaže, kakšno s* lahko obeta. Direktor delovne organizacije Emil Zelko pravi, „7 °^et' dovolj dobri. 1 a®*Wanje za naš proizvodni program je še dokaj močno. Veliko je JP^vanje po sejalniški tehniki, kotlih za žganjekuho in tran-i an- 'Je*?n'hi. Pri kotlih za krmo pa je že več izdelkov kot povpraše- 1 Ja'je posledica dejstva, ker je tak način krmljenja že zastarel in p’ j®r je začel proizvajati aluminijaste kotle INDE Vransko.« osledica takšnega zanimanja so sklenjene pogodbe. »Količine iz-’„j0v’ jih bomo prodali, se bodo povečale, razen brzoparilnikov, 1 ar ,v globah: bomo prodali več,« pravi Emil Zelko. . °.rej prodaja ni problem — več je problemov, kako zagotoviti ma- .^a i*0 Panonija lahko tudi izdelala toliko izdelkov, kot jih bodo »pCI Popravljeni vzeti. .. a®onija ima slabo devizno bilanco. Premalo izvažamo na konver-_.®a Področja, zato nimamo dovolj deviznih pravic. Sistem združe-Ja deviz v okviru sozda pa še ni dovolj izdelan, da bi lahko zanes-°'*u«a.i na rešitev tega vprašanja, kajti časa, da sklenemo po-Sk e ?1 dobavitelji imamo le mesec ali dva.« t Li a m°žnosti za realizacijo programa so odvisne od tega, kako eklo združevanje deviznih in dinarskih sredstev, kjer je očitno, da Vl661® zaradi zamrznjenih marž vse bolj zmanjkuje dinarjev, ki naj združevali. .v!*®1 je tudi pokazal, da se pojavlja vse več novih, predvsem IMh proizvajalcev, ni pa dogovorov o delitvi proizvodnih progra-jš '"specializaciji,« pravi tovariš Zelko. »Skratka, prizadevanja j “riave, da bi pridelali več hrane, dajejo marsikomu velike apeti- 2 k: ™ ^deloval kmetijsko opremo, toda morali bi se dogovarjati, da pre POdyaia,i zmogljivosti, sicer bomo tudi pri kmetijskih strojih in 6,1 Pfišli do podobnih nesmislov, kot so se zgodili pri proizvajalcih obuH°bilov"To Pa nc bo nikomur v korist. Zato je Panonija sprožila 0 za dogovarjanje o delitvi programov.« Tekst in slike: /1)£' LOJZE JAVORNIK li^tlčn*? Pr®daja pnevmatičnega sadilca je bila za Panonijo spodbuda, da so kot rezultat lastnega razvoja pripravili za proizvodnjo se med-j! 1 *®ltivator. Prototip se je dobro obnesel in tako so ta stroj že začeli izdelovati. Motorna nahrbtna škropilnica (na sliki) je tipični Panojinin izdelek. Začeli so ga izdelovati lani izključno iz domačih sestavnih delov in materialov. Letos pa so na sejmu predstavili še nahrbtni zaprašilec. - u®eležii tudi h- onf, em selmu» ** J® ®il v torek 25. avgusta se je Blisk je svoj kmetijski program pokazal na razstavnem prostoru Potrošnika, ki je njihov ekskluzivni prodajalec. Njihov najpomembnejši s°*da Stanko 1c eWor . Metalla in prejšnji generalni direktor izdelek je drobilec zrnja (na desnijC O uspehu tega kmetijskega stroja smo že poročali. Letos jih bodo naredili 500, prihodnje leto pa 1500. nimpak. Na sliki v pogovoru s predstavniki Panonije. Njihov drugi novi izdelek je mešalec gnojnice, kjer zdaj izdelujejo nulto serijo. Začetek je skromen, saj je prvo naročilo 10 kosov. Boljše delo, razvoj novih izdelkov, večji napori v prodaji so med zdravili za težave Gospodarske razmere so za našo dejavnost res težke, a to ne pomeni, da sami ne moremo ničesar narediti Poslovni rezultati, ki smo jih dosegli v prvem letu niso ravno bleščeči, pogoji za našo dejavnost so pa slabi in ne obetajo dobrih časov. Zato smo se v nekaterih tozdih pogovarjali kako se načrtujejo spopasti s trdimi časi. Izkazalo seje, da precej različno. Ponekod imajo obsežne programe, ponekod se pa kar tolažijo, da bo rezultat boljši. Da se razumemo: Priznamo, da polletna bilanca ni dokončna stika in nihče nima nič proti temu, da se upošteva tudi tista dejstva, ki jh polletne številke ne pokažejo, vendar vplivajo na poslovni rezultat. Toda nekateri pravijo: Bolje je sprejemati izredne ukrepe dokler ni izgube in jo preprečiti kot pa potem, ko izgubo že imaš. Zdrava kmečka pamet, bi rekli. Ob sedanjih pogojih gospodarjenja se zdi tako razmišljanje še bolj na mestu kot sicer. Trata: Pospešeno uvajajo nove izdelke Od vseh temeljnih organizacij v okviru IMP je Trata najbolj zaostala za svojim letnim planom in je edini tozd, ki je v prvih šestih mesecih celo krepko — za dobrih 15 odstotkov—zaostal za prihodkom, ki ga je ustvaril v istem času lani. Če ob petnajstodstotnem zaostanku pri celotnem prihodku upoštevamo, da smo v tem času doživeli skoraj petdesetodstotno inflacijo dinarja, potem je jasno, kako porazen je ta rezultat. Da ne bi bilo nesporazumov — Trata je polletni obračun končala nad vodo, čeprav je bil njen dohodek za 30 odstotkov manjši kot lani'v istem času. Toda kaj pomeni, da niso dosegli načrtovanega prihodka? To pomeni, da za izdelke, kakršne je imela Trata doslej, ni več kupcev. Skratka pred tozdom je dramatično vprašanje, kaj delati, da bodo lahko preživeli, medtem ko še pred dvema letoma ali tremi skoraj niso mogli narediti toliko izdelkov, kot jih je tržišče potrebovalo. »To dejstvo je vplivalo, da se morda nismo znali dovolj hitro prilagoditi obratu, ki je nastal zaradi omejevanja investicij in je nas tudi močno prizadel,« pravi direktor tozda Boris Gazvoda. Trata ima jasne usmeritve za reševanje problemov Čeprav na Trati niso bili dovolj hitri, da bi se izognili hudim šokom, pa spet ne moremo reči, da so držali roke križem. Že precej pred polletnim obračunom, čim se je pokazalo, da prodaja ne gre več, so začeli iskati rešitve in tako imajo zdaj dokaj podrobno izdelan program, pokažejo pa lahko tudi že prve rezultate, ki utemeljujejo pričakovanja, da bo tozd previharil težke čase. Svoje akcije usmerjajo na Trati v štiri smeri: • Razvoj novih izdelkov. • Povečanje izvoza in nadomeščanje uvoza. • Večja skrb prodaje. •Ugotovitev optimalnega obsega proizvodnje. Kaj lahko rečemo o novih izdelkih? »Že lani smo si zastavili program novih izdelkov, s katerimi naj bi razširili in posodobili našo ponudbo,« pravi Boris Gazvoda. »Na tem seznamu je zdaj 23 izdelkov, od katerih smo jih več kot polovico že začeli proizvajati, druga polovica pa bo tudi prišla v proizvodnjo do konca leta. Seveda to ni zaključen spisek možnih izdelkov, ampak ga bomo še dopolnjevali.« Več kot deset novih izdelkov je že v proizvodnji Ž novimi izdelki dosegajo različne namene. Nekateri pomenijo posodobitev, kar je zelo pomembno, saj prav regulacija in še zlasti z začetkom energetske krize doživlja izredno hiter razvoj. Drugi izdelki pomenijo na-lomeščanje izvoza — bodisi da Trata začenja izdelovati posa-nezne sklope, ki so jih doslej jvažali, ali pa razvijajo naprave, ki jih ni na našem tržišču. Dej- stvo je tudi, da je mogoče mnoge njihove artikle z določenimi adaptacijami ponuditi za uporabo procesni tehniki in industriji- Zamislili so se tudi nad dejstvom, da je 90 % opreme, ki jo izdelujejo, prilagojene za investicijsko izgradnjo in je le malo izdelkov, ki spadajo v široko potrošnjo. Zato so začeli razvijati cenejše regulacijske elemente, na primer za ogrevanje v individualnih hišah, ki jih bomo kmalu videli v naših trgovinah. Obenem pa bodo v vzgojno propagandnem filmu »Ogrevanje, regulacija in prihranki energije« prikazali, kako lahko vsak varčuje z energijo pri ogrevanju in kakšne naprave potrebuje za to. Sliši se lepo, toda kako so na Trati uspeli v tako kratkem času spraviti v proizvodnjo toliko novih izdelkov? Teamsko delo pri razvoju novih izdelkov »Osvajanja teh novih izdelkov nismo prepustili razvojnemu sektorju našega todza, pač pa gledamo razvoj širše,« pravi Boris Gazvoda. »Zato smo ustanovili delovne ekipe, v katerih rešujejo določeno nalogo enako odgovorno razvijalec, tehnolog, nabavni referent in operativec. Ugotoviti smo, da pri tako organiziranem delu porabimo dosti manj časa za razvoj določenega izdelka in za to, da ga uvedemo v proizvodnjo. Zato bomo ta pristop ohranili še naprej in te razvojne skupine še razširili; vključili bomo tudi orodjarja in še vse druge, ki lahko prispevajo k hitrejšemu razvoju novih izdelkov.« Kar se tiče usmerjanja v izvoz in zmanjševanja uvoza, ta usmeritev ni nova. Najbrž ni nobene potrebe, da bi jo načelno utemeljevali. Naj navedemo dva primera: Nekatere izdelke, ki so jih še včeraj uvažali, danes izvažajo Trata v mnoge svoje izdelke vgrajuje asinhronske motorje, ki so jih še pred letom dni morali uvažati. Uvoz teh motorjev pa je znesel kar 30 do 40 odstotkov vsega Tratinega uvoza. Letos so začeli sami proizvajati reduktorje asinhornska gonila in zmanjšali ta delež uvoza na polovico. Se v tem mesecu pa bodo poslali prve reduktorje svoje izdelave firmi Berger, od katere so jih še lani uvažali. Torej: lani so te sestavne dele izključno uvažali, v kratkem bodo dosegli, da bodo uvoz na tem področju pokrili z izvozom. Druga velika postavka v Tra-tinem uvozu so bili sestavni deli za črpalke V A 25 in 32 — okrog 25 odstotkov vsega uvoza. Ta mesec izdelujejo prvo serijo lastnih sestavnih delov. Že prihodnje leto nameravajo te dele ponuditi zahodnonemškemu kooperantu Specku. »To sta le dva primera, smo pa imeli v zadnjem času celo vrsto razgovorov in obiskov, ki naj bi pripeljali do tega, da bomo začeli vedno izvažati kompletne agregate« je povedal Boris Gazvoda. Nobeno naključje ni, da imajo tuje firme v njihovi branži zaposlenih kar okrog polovico delavcev v prodaji in razvoju, ugotavljajo na Trati. Kot že rečeno se avtomatika in regulacija v zadnjem času izredno hitro razvijata, saj jima tudi zaradi energetske krize posvečajo vse več pozornosti. Ob razvoju pa je seveda pomembna tudi prodaja. Propagandno vzgojni film, s katerim hočejo prodreti do individualnih kupcev, smo že omenili. Zamislili pa so se tudi nad tem, da so doslej precej zanemarjali pro-spektni material. Ni mogoče pričakovati, da se bodo projektanti odločali za njihove izdelke, če pa jih ne poznajo. Zato so letos že izdelali kataloge za črpalke in regulacijo, v katerih so tudi podatki o Tratinih najnovejših izdelkih. gredo v promet, pa čeprav bi biti stroji slabše zasedeni. Kajti finančni rezultati so v takem primeru vendarle boljši, saj denar ni vezan v zalogah materiala in izdelkov. Toda to je lahko le trenutna rešitev, v daljšem času pa najbrž ne more biti dobro, če stroji stojijo. »Bistveno vprašanje je ugotoviti tisti obseg proizvodnje, ki bo prinesel najugodnejše finančne rezultate.« pravi Boris Gazvoda. Kljub težavam je kolektiv enoten Kljub vsemu so morali plan znižati Ob analizi šestmesečnega obračuna so na Trati sprejeli tudi rebalans plana in ga znižali s 580 na 501 milijon. »Imamo pa nekak interni dogovor, da bomo kljub rebalansu napeli vse sile, da bi se čimbolj približali prvotnemu cilju.« Po drugi strani pa ima tozd težave z likvidnostjo, dejstvo je, da v začetku leta niso pristrigli vseh nabav, da bi jih tako uskladili z manjšo proizvodnjo. To so zelo pomembna vprašanja za tekoče poslovanje in, kot pravi Boris Gazvoda, so tudi razmišljati, ali ne bi bilo pametneje skrčiti proizvodnjo tistih izdelkov, ki ne TI0: Ustanovili so krizni štab V petek, 28. avgusta se je sestal na izredni seji delavski svet Tovarne instalacijske opreme Idrija in po obravnavi najnovejših podatkov o gospodarskem položaju sprejel sklepe, ki naj bi omogočiti tozdu, da bo splaval iz težav. Vsebina teh sklepov je naslednja: možnosti izvoza, kakor tudi možnosti kooperacije z drugimi delovnimi organizacijami, da bi čimbolj zasedli svoje proizvodne zmogljivosti. • V TIO Idrija so ustanoviti krizni štab, ki ga bo vodil direktor tozda Maijan Groff. Sestava kriznega štaba ni strogo določena, pač pa bodo na sestanke poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij vabili vse, ki lahko prispevajo k reševanju problemov, ki bodo na dnevnem redu določene seje. Delavski svet je tudi sklical zbore delavcev, na katerih so obravnavali vso problematiko gospodarjenja in dali soglasje k sklepom, kot jih je predlagal delavski svet. Pot na kateri so zdaj, vodi naravnost v izgubo • Delavski svet je pooblastil krizni štab, da lahko začasno prerazporeja delavce na opravljanje drugih del in nalog, pri čemer pa se nobenemu delavcu zaradi začasne prerazporeditve ne sme znižati osebni dohodek. • Prva naloga, ki jo ima krizni štab je, da sistematično obdela tržišče, pri čemer je mišljeno, da bodo skušali čimbolj pospešiti prodajo izdelkov, ki jih ima TIO v sedanjem proizvodnem programu, obenem pa tudi ugotavljati katere nove izdelke bi lahko uspešno prodajali. TIO Idrija je prvo polletje zaključil sicer brez izgub, toda razlika med prihodkom in stroški tako naglo kopni, prodaja šepa in tozd bi ob koncu leta zanesljivo zaplaval v rdeče številke, če ne bi korenito ukrepal. Torej so naredili logičen sklep: z izrednimi ukrepi za sanacijo ne kaže odlašati niti dneva več, kajti če bi zabredli v izgubo, bi jih morali tako ali tako sprejeti, zdaj pa se s pretehtanim ravnanjem in složno akcijo lahko rešijo najhujšega. • Krizni štab mora pripraviti predlog za reorganizacijo nekaterih služb v tozdu: Tehničnega sektorja, nabave, prodaje in skupnih služb. Rok je 30. september. In v čem je pravzaprav vzrok težav te delovne organizacije? Prvi vzrok je, da so njihovi izdelki vezani na investicijsko izgradnjo in tako je padlo zanimanje zanje. Vodja prodaje Igor Bončina je na seji delavskega sveta povedal, da so plan prodaje v avgustu izpolnili 98-odstotno, za vseh osem mesecev pa 92,9 odstotno. • Pripraviti bodo rebalans plana za letošnje leto, ker tozd ne more doseči ciljev, ki si jih je zastavil v prvotnem planu. • Bolj bodo stimulirati ključne delavce — predvsem najboljše delavce v neposredni proizvodnji in strokovnjake. Najslabše kaže s prodajo klima-tehnike, kjer so bili še maja nad planom, zdaj pa vse bolj drsijo navzdol. Pri instalacijski Tehniki so pod planom, vendar povpraševanje po teh izdelkih raste. Pri industrijskih posodah so tudi pod planom, a bi te zmogljivosti lahko zaposlili s kooperacijo. • Iskali bodo možnosti dodatne prodaje svojih izdelkov in zmogljivosti tako v okviru sozda, Vodja računovodstva Alojz Rejc je opozoril, da se je celotni prihodek v letošnjem prvem polletju povečal za 12 odstotkov, porabljena sredstva pa za 38. »Situacija na tržišču je takšna, da dobavitelji zahtevajo 'kvalitetno plačilo — se pravi gotovino in avanse, naročniki pa pritiskajo na nas, naj jim popuščamo.« Zraven pa so udarile delovne organizacijo še anuitete za novi go-doviški obrat in potem ni čudno, da je TIO zabredel v nelikvidnost. Reševali so se z menicami, vendar te ravno zdaj zapadajo v plačilo. Težko je organizirati proizvodnjo, če ni dovolj dela Ob zaključku informacije s Trate lahko zapišemo, da so odločno zastavili svojo pot iz težav. Vendar pa bi bil vtis, da so že na konju, prenagljen kljub množici novih izdelkov in kljub nekaterim uspehom pri nadomeščanju uvoza. »Novi izdelki ne dajejo takoj tudi dobička,« pravi pomočnik direktorja Jože Kolarič. »Potrebovali bomo določen čas, da bomo odpravili vse težave v proizvodnji, ki se pojavljajo ob vsakem novem izdelku, pa tudi za prodor na tržišče in s tem za doseganje optimalnih serij je potreben čas. Toda vsem je jasno, da je to edina pot.« Zato, pravita oba z direktorjem, da je vzdušje v kolektivu dobro in da so vsi delavci pripravljeni trdo poprijeti, da bi tozd spet prišel na zeleno vejo. »Kolektiv je enoten. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi redno spremljajo sklepe in ukrepe, da bi čimprej rešili težave,« je končal Boris Gazvoda, Tehnični direktor Miloš Poljanšek je na delavskem svetu poročal o organizaciji proizvodnje, ki zaradi pomanjkanja dela tudi šepa. Ker ni dovolj dela, je treba razbijati delovne skupine, s čemer pada učinkovitost. V drugi polovici avgusta so nastale dodatne težave zaradi dopustov, ker so v začetku avgusta, ko je dela zelo manjkalo, pustili na dopust preveč delavcev naenkrat. Miloš Poljanšen je govoril tudi o adaptaciji proizvodnih prostorov v Idriji. To delo je nujno, da bodo lahko organizirali proizvodnjo v prostorih, ki so jih izpraznili, ko se je klima preselila v Godovič. Iz prvotnega načrta so sčrtali vse, kar ni zares nujno in tako zmanjšali vrednost del s sedmih milijonov in pol na tri in pol. Izvajalec Zidgrad naj bi začel delati v začetku septembra. Prejšnji direktor Pavle Troha, ki mu je bila to zadnja seja delavskega sveta v TIO, je v primopredajnem zapisniku opozoril na izrazito nazadovanje gospodarskih rezultatov, na nelikvidnost in na dejstvo, da bo TIO zanesljivo zabredel v izgube, če se bodo trendi zadnjih mesecev nadaljevali. Prihodnje leto bo še težje, ker bodo morati plačevati še več anuitet Skratka, soglasno ocena vsen je, da ni mogoče čakati križem-rok. Dejstvo je, da bo prihodnje leto še težje, kot je letošnje. Letos mora TIO plačati 15 milijonov dinarjev anuitet za Godovič, prihodnje leto pa 25 milijonov. Ko so družbenopolitične organizacije obravnavale polletni obračun, so torej podprli predlog, da sprejmejo izredne ukrepe, kar so potem uresničili na izredni seji delavskega sveta. Najpomembnejši izredni ukrep je ustanovitev kriznega štaba, ki bo imel tudi pristojnost, da bo začasno premeščal delavce. Direktor Marjan Groff je povedal, da bodo najprej vrgli vse sile in tudi precej ljudi v prodajo. Kajti očitno je, da morajo pridobiti več dela. Tako bo kritični štab nekatere delavce iz razvoja začasno preusmeril v prodajo. »Administratorke ne morejo ponujati naših izdelkov, novih komericialistov pa ne moremo nastavljati,« je dejal Marjan Groff. Vse sile v obdelavo tržišča Ideja je, da je treba v prodaji nastopiti z ljudmi, ki bodo znali povedati— kakšne so odlike TIO-vega proizvodnega programa, pa tudi znali ugotoviti, zakaj je prodaja zašepala, oziroma kaj bi TIO lahko novega ponudil kupcem. In to bodo najbolje znali razvojni delavci. »Ko bomo vedeti, kaj tržišče potrebuje, bomo lahko ustrezno organizirali proizvodnjo,« je dejal Marjan Groff, ki je obenem poudaril, da z vso ihto iščejo dela, ki bi jih lahko kot kooperanti opravljali za druge. Povedal je, da se o tem dogovarjajo v okviru IMP-ja pa tudi z vsemi de- lovnimi organizacijami n»l jem koncu od Gostola do V« katerimi so se že nekaj dog«1 ti. Nadalje je Marjan Groff5 govoril tudi o osebnih doh toda šestmesečni obračun , Ze boljši in po devetih mesecih ■ 0c*o naši poslovni rezultati še v.°'jši tako, da bomo leto zaklju-1 'dokaj ugodno.« .T0 fakturirani realizaciji je Montaža Koper ob polletju zao- ■ ta*a za 16 odstotkov za planom J je približno na lanski ravni. elotnega prihodka je imela le j. odstotka več kot lani, porab-lena sredstva so se povečala za A7 odstotka. V poslovni sklad v*°žili komaj dobrih deset od-°Jkov načrtovanega denarja. Nljub temu, kot že rečeno, sla so doslej sprejeli v učno ra-mer)e premalo učencev v gospodarstvu. Z letošnjim letom pa glede na usmerjeno izobraže-anje sprejeli nekaj več učencev ‘Pendistov, ki niso v učnem razmerju. Občina med letom io »Prestavlja mejo "^poslovanja si i' Kar zadeva omejitve števila sitPf zaposlovanju se v obeh tozdih "^ajo, da morajo upoštevati °’ ? °čbe občinske resolucije o (ne*)°s'ov'anju. Problemi nasta-r’ sl J0 2ato, ker se odstotek zapo-v °.'!anJa v bežigrajski občini se i tQC^.rat v letu spreminja. V obeh C'š slPastanejo težave pri zapo-■ ■ °Vanju tudi zato, ker razporedu'JaJo delavce v tujino in so jih po ep1 ončanem delu v tujini dolžni evi> ^onovno zaposliti. Zato sedaj , (]p^0rejajo dela na že zaposlene 0 ri avce in jih za ta dela primerno ker imata tozda premalo °stih zmogljivosti v samskih letm°v'h IMF. Oba tozda v pet-g nern planu načrtujeta nakup ^ tsonjer za samske delavce, ker pr .!J°> da so samski domovi 2lvela oblika reševanja sta- novanjskih problemov. Tozd Klima montaža ima že sklenjeno pogodbo za nakup 9 garsonjer, ki bodo vseljiva koncem letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. V petletnem planu imajo v obeh tozdih in v delovni skupnosti DO Promont planirana stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za gradnjo manjših enosobnih stanovanj ali garsonjer in sicer tozd OV za 45 stanovanjskih enot, Klima montaža za 23 (za 9 stanovanjskih enot je tozd Klima montaža že sklenil pogodbe) in delovna skupnost Do Promont za 2 enoti. V tozdu Izobraževalni center nimajo problemov v zvezi z zaposlovanjem. Pri pozaposlova-nju upoštevajo predpis o omejitvi števila zaposlenih. Tozd izpolnjuje naloge, ki jih ima na osnovi dogovora o zagotavljanju minimalnih standardov. V Idrijski enoviti delovni organizaciji TI O nimajo težav pri zaposlovanju. Kar zadeva omejevanja števila zaposlenih se ravnajo po resolucijskih določbah. Ker nimajo delavcev iz drugih republik, nimajo težav pri zagotavljanju minimalnih standardov. Ko se vajenec izuči, želi domov V tozdu TEN stalno manjka kvalificiranih delavcev. Vajenci, ki so se v tozdu izučili, po končanem šolanju iščejo zaposlitev v domačem kraju. Težko pridobijo vajenca za nekatere deficitarne poklice, za nekaj teh poklicev jih pa sploh ne morejo dobiti. Precej mladih iz drugih republik se zanima za deficitarne poklice, vendar pa ne izpolnjujejo osnovnih pogojev iz družbenega dogovora (predvsem stanovanjskega pogoja), zato jih ne morejo zaposliti. V zadnjem času tozd rešuje probleme okoli stanovanj z najemanjem sob v Plinarni in v drugih OZD. Z dograditvijo nove proizvodne hale so narasle potrebe po zaposlovanju novih delavcev, in so tako te večje, kot dovoljuje predpis družbenega dogovora. Število delavcev so povečali predvsem v proizvodnji. Naloge iz resolucije v zvezi z zagotavljanjem minimalnih standardov tozd delno izpolnjuje. Stanovanj ne kupuje, ker za te namene nima dovolj denarja. Zato delavce usmerja v stanovanjsko varčevanje in jim pomaga s stanovanjskimi krediti. Toplo malico imajo delavci v centralni menzi v Vojkovi ulici. Panoniji manjka inženirjev V enoviti delovni organizaciji Panonija v Murski Soboti že nekaj let zaposlijo vse svoje štipendiste in učence v gospodarstvu, ki uspešno zaključijo šolanje. Primanjkuje jim delavcev z visoko in višjo izobrazbo (inženir) ter kvalificiranih strugarjev in drugih. Pri zaposlovanju se zatakne v primerih, ko nekateri delavci prinesejo zdravniška spričevala z opozorilom zdravnika, da delavec ne sme delati v ropotu, ali da ima napako od rojstva. Pregledi pred sklenitvijo učne pogodbe pa omenjenih napak še niso pokazali in tako delavca odslovijo. Planiranega števila zaposlenih v. letošnjem prvem polletju še niso dosegli, za kar je vzrok v nestalni dobavi reproma-teriala. Tako zaposlenim delavcem niso mogli vedno zagotoviti dela in so morali na prisilni dopust. Nalog iz resolucije o zagotavljanju minimalnih standardov ne uresničujejo v celoti, saj nimajo postelj v samskih domovih ali drugih stanovanj, ki bi jih nudili delavcem ob sklenitvi delovnega razmerja. Večina delavcev stanuje doma, drugi pa si poiščejo stanovanje sami. Tekmovanje varilcev severnoprimorske regije Za naše tokrat ni bilo prvih mest TI O je tudi letos sodeloval pri organizaciji tekmovanja kovinarjev severnoprimorske in sicer so v Idriji in Godoviču organizirali tekmovanje varilcev. Žal pa letos mnogo prijavljenih tekmovalcev sploh ni prišlo na tekmovanje in so morali v Idriji celo odpovedati tekmovanje v postopku TIG, ker ni prišel niti eden od prijavljenih tekmovalcev. Tako so v Idriji izvedli le tekmovanje v postopku MAG (12 tekmovalcev), medtem ko so v Godoviču nastopili plamenski (9 tekmovalcev) in obločni varilci (14 tekmovalcev) V kategoriji ročno elektroobločno varjenje je zmagal Milan Zaletel iz goriških Vozil, le tri točke za njim pa je bil Janez Murovec iz TIO Idrija. Preostala dva predstavnika TIO v tej konkurenci sta bila: Albin Peternel na šestem in Anton Bajec na osmem mestu. V plamenskem varjenju je zmagal Darko Likar iz Zidgra-dova tozda Monter. Naslednja mesta so zasedli naši iz TIO: Ciril Rupnik je bil drugi, Miroslav Mohorič tretji in Srečko Gnezda četrti, medtem, ko je bil Zvonimir Vidmar osmi. V postopku MAG pa je zmagal Marjan Černigoj iz goriških Vozil z ogromno prednostjo. Predstavnika TIO sta bila na četrtem Silvi Lapajne in sedmem mestu Pavel Gnezda. Prav je, da naštejemo tudi delovne organizacije, ki so organizirale tekmovanje v drugih panogah: Strugarji so tekmovali v Gostolovi Tovarni strojev Tol-min-Čignij, Orodjarji in brusilci v Tovarni igel in kovinskih izdelkov Kobarid, rezkalci v Etini Tovarni elektrotermičnih aparatov, Cerkno, strojni ključavničarji v Iskrinem tozdu AET, Tolmin, Livarji v Livarni Gostol Nova Gorica, Kovači v Batujah, avtomehaniki pa v tolminskem Avtoprevozu. Tekmovanja kovinarjev severnoprimorske regije so se zunaj konkurence udeležili tudi delavci iz Italije in ZRN, predstavniki sindikata FLM iz Monfalconeja in IGM iz Singena. V plamenskem varjenju se je pomeril Paolo Linda, ki je tokrat že drugič nastopil na tem tekmovanju. Pri delu je imel težave, preklinjal je, da se je kar kadilo, vendar je delal po vseh pravilih, z materialom je varčeval bolj kot katerikoli naših mojstrov varilcev in zato seveda tudi njegov rezultat ni bil slab. Zbral je 298 točk, kar bi bilo dovolj za drugo mesto v praktičnem delu tekmovanja. V postopku MAG pa je zunaj konkurence nastopil Aleks Bar iz ZRN, ki se je slabše odrezal — zasedel bi enajsto, to je predzadnje mesto. Na sliki: Paolo Linda. kultura • kultura • kultura • kultura e kultura e kultura • kultura • kultura • kultura • kultura Eni slikajo, drugi pojejo, nekateri ne delajo nič . v 9 Podro^SteV-^° Glasnika 80 ° tem’ kakšna je dejavnost na kulturnem lavcern^U’ 3*' 'mai° kakšno društvo, ali sodelujejo z društvom, ali de-Za kat °mogočajo udeležbo na kulturnih prireditvah z nakupom kart, za k ,ero zvrst kulture se delavci najbolj navdušujejo in ali menijo, da ljatla' taro dovolj naredijo v tozdih TEN, OV, Klima montaža Ljub-lpv4 ^'ima proizvodnja Ljubljana, Izobraževalni center Domžale, ter enoviti delovni organizaciji Panonija Murska Sobota >)y ^ Idrija in v DS DO Promont povedali tole: kupu niurskosoboški enoviti delovni organizaciji Panonija skrbita za ZveZe n° .hran° delavcev kulturni animator in osnovna organizacija nih p Socialistične mladine, ki organizira proslave ob veseh pomemb-stave vhu'*4-*1' ^etos Je mladina organizirala ogled gledališke pred-jeVan • 7*afiboru. Enkrat tedensko imajo odprto knjižnico za izposo-Pr°storov '8‘ or8anizacii° razstav Pa v Panoniji nimajo primernih sPornin0lv-U Izobraževalni center Domžale organizirajo proslave ob jeticj er ' dnevih in kulturnih praznikih, pri katerih sodelujejo go-k°mis 'JaSke8a doma- V domu imajo v okviru interesnih dejavnosti nostj v° Za kulturo, ki skrbi za proslave in vse druge kulturne dejav-v km’t ' S° namenjene učencem. Delavci tega tozda pa se vključujejo tivno ,ra° dejavnost na območju občine Domžale, kjer nekateri ak-i vst0r)n- eluJej0 na področju kulture. Včasih jim sindikat preskrbi V,01Ce za udeležbo na kulturni prireditvi. ' da se TENimajo referenta za kulturo. Tozd omogoča delavcem, Pri redit elezujej° gledaliških predstav, koncertov, poletnih kulturnih lem p| '. ukviru Festivala, predstav v tržaškem slovenskem narod- slikar v- aušču, z nakupom kart. Eden od delavcev, Viktor Ribič je V e’n ' svoJa dela razstavlja v okviru občine. n.ega odbVltl del°Vni organizacij' TIO Idrija je eden od članov izvrš-S'ndikat'i°rrvS'nd*kata zad°lžen za kulturno dejavnost. Izvršni odbor (predvse °hcasno kupuje karte za udeležbo na kulturnih prireditvah V idrijsit >m 8*edaiiške prestave) in za razstave. Pri prireditvi proslav P^an^ TIO sodelujejo s pevskimi društvi in s šolo s prilagojenim ^ekaj dp|m T>e*avci TIO so vključeni v Planinsko društvo IMP. iedilnici avcev sodeluje pri idrijski rudarski godbi. Občasno imajo v skih ro; Ko prideva s Stevardeso stresi pa j na Komni in ji povem kje sCj. bil, mi očita zakaj je nisem P gr klical. Saj je spala v sosedje (( sobi. »Tista, ki je najbolj srnčje ( la«, pravi, sem bila jaz.« ar s Jaz osebno pa sem bil le en djfob svoboden v naših prelepih Juli'0 cih. pen Stevardesa ne zameri, saj *°lo: bila pridna punčka! Posebno je bilo všeč ko te je pri Savici P”1' f čakal mož in si meni pokari Idrija pobratena z Labinom hrbet ter odšla v lep pri je1*'111 spomin. BORIS ČEBULAMI h Rio kzi 8 ni Rezultat dolgoletnega sodelovanja 0i Jaz sem jo najprej ozmerjal, zakaj hodi po takih poteh, kjer ni zmožna. »Eden ti nosi nahrbtnik jaz te že drugi dan vlečem, sedaj pa naj dobim nosila kot za princa v Aziji, da te bomo nosili.« Klel sem kot Tolminc, obenem pa smejal saj časa je bilo dovolj. Končno me je potrpljenje minilo in jo pustim v skalah tik pred vrhom sedla in grem naprej. Na svečani seji idrijske občinske skupščine, ki bo prvega oktobra praznovanju občinskega praznika občine Idrija bodo svečano Pr0lL,P sili pobratenje med občinama Labin in Idrijo. O tem so vsi trije idri). 'I občinski skupščinski zbori na seji 15. julija sprejeli sklep o pobraten"1 med tema dvema občinama. Predlog o pobratenju je podala občini lz konferenca SZDL Idrija. Prav tako so sklep o pobratenju sprejeli d- c za tem tudi vsi trije zbori labinske občinske skupščine. S pobratenj^ obeh občin bodo med občinama postavljeni temelji za nadaljnje so lovanje na področju negovanja revolucionarnih tradicij, na podri gospodarstva, kulture, vzgoje, športa in turizma itd. Mladinski organizaciji obeh občin sta pobrateni že deset let-1 nekaj let tesno sodelujejo idrijske in labinske taborniške organ izaC) odvijajo se bogata športna srečanja mladih iz obeh občin. Razviti tudi sodelovanje na gospodarskem področju in to med idrijsko 1 varno Kolektor in raško tovarno Prvomajska, med obratom Iskril spodnje Idrije in obratom Rade Končar iz Labina. Pobrateni sta| vasi Črni vrh nad Idrijo in Nederščina iz labinske občine. Korenine sodelovanja Idrijčanov in Labincev, oziroma Istra segajo daleč nazaj na začetek tega stoletja, ko sta se idrijski in lahri rudar dušila v brezpravju tuje oblasti. Vezi so se še posebno okrejp^ pred drugo svetovno vojno, ko je na Idrijskem vladala velika breZM selnost. Veliko mož se je takrat s svojimi družinami preselilo v bj in v Labinu je nastalo pravo idrijsko naselje, katerega sledovi so gp danes živi. Nekateri so se po vojni vrnili, mnogi pa so v vojni žrtve1' %% svoja življenja med njimi narodni heroj Jože Mihevc-Rudar. j CIRIL HLADK j POČITNIŠKI UTRINKI • POČITNIŠKI UTRINKI • POČITNIŠKI UTRINKI • POČITNIC Škorpjon se zdaj namaka v alkoholu Prek počitniške skupnosti sozda IMP Ljubljana je v letošnji sezoni letovalo 40 Panonijinih delavcev s svojimi družinskimi člani. Letovali so v vseh obmorskih letoviščih. Vsem, ki so prosili za letovanje v omenjenih letoviščih je bilo letovanje odobreno. Vsi, ki so se odločili za letovanje v domovih, ki jih ponuja Počitniška skupnost, pravijo, da so bili zadovoljni z oskrbo, prav tako tudi s hrano. Tu in tam je sicer prihajalo do težav, vendar so bile le te v primerjavi s prijetnim majhne. Nekatere smo povprašali po vtisih in povedali so naslednje: Jože Vogrinc — je že trikrat letoval v domovih Počitniške skupnosti IMP in to vedno na Velem Lošinju. Pravi, da se tam najboljše počuti, s oskrbo in hrano je izredno zadovoljen. Tudi v bodoče želi letovati na Velem Lošinju, v kolikor bo mu letovanje odobreno. Težava s katero se srečuje je prevoz na Lošinj, saj je potrebno običajno čakati na trajekt po več ur. Roman Gomiunik je letos letoval prvič in to v Verudeli. K hrani in ostalemu nima pripomb. Le s plažo ni bil zadovoljen, saj je za otroke precej nevarna in jih moraš spremljati pri igranju. V stanovanju je doživel tudi neprijeten obisk dveh škorpijonov, od katerih enega še vedno hrani doma v alkoholu za spomin. Povedal je tudi, da je zabavnega življenja in družabnosti v Verudeli dovolj in se lahko letujoči zabavajo po želji. Tudi cene pijači niso bile pretirane. V Verudeli bi še letoval, če bi bila boljša plaža. Franc Šeruga pravi, da je z letovanjem na Rabu zadovoljen. Lansko leto je letoval na Velem Lošinju, letos se je odločil za Rab. Motila ga je le, kot večino ostalih letujočih na Rabu, slaba postrežba v restavraciji Grand, kjer se hranijo gostje naše Počitniške skupnosti. Kosilo je mno- gokrat trajalo tudi uro, uro in pol, kar ni čudno, če moraš po juhi čakati več kot pol ure na glavno jed in nato prav toliko na pecivo. Nekajkrat tudi hrana ni bila najboljša in ne sveža. Zgodilo se je tudi, da je eden od me-nujev zmanjkal že 10 minut po začetku kosila. Tudi pijače so bile precej zasoljene. Z Rabom kot mestom je zadovoljen. Možnosti za prijeten dopust je polno. Lepo je urejen park nad samim mestom, s prijetnim pogledom v zaliv. Za kopanje »brez« je urejena plaža, do katere je organiziran stalen prevoz s čolni. Ljubitelji peska se lahko s čolnom prepeljejo v Ba-njole. Vsem, ki imajo radi najkrajšo pot do vode in iz vode radi stopijo v senco, oz. na sprehod po parku, je na razpolago več kot kilometer dolga plaža na jugozahodu mesta Raba. Stari del mesta je prometno urejen tako, da ni možen promet po mestu in tako je možen brezskrben sprehod po starih prijetnih ulicah, ki so polne raznovrstnih trgovin, slaščičarn in podobnega. Tudi večerne zabave ne manjka, saj je glasba v vsakem lokalu. Vsi gostitelji (domačini pri katerih se stanuje) so zelo gostoljubni in ustrežljivi. Malo manj so zadovoljni, tisti, ki so dobili sobe ob glavni trgovski ulici in je budila jutranja dostava v tr| vine. Izmena od 1. 8. do 11. 8-imela precejšnje težave s prej zom na otok Rab, saj je treba na trajekt čakati tudi kot 6 ur. Šeruga pravi, da še bo lete’ na Rabu, saj je z letovanjem dovoljen. V Ankaranu bi bilo potre! urediti plažo, pravi Erika A* ham. Drugače je letovanje jetno in poceni. Postrežba je dobra, prav tako hrana. Z 1' vanjem je bila tokrat bolj z-voljna, kot lansko leto na Vel Lošinju. Dom IMP v Fijesi ni verj< nobenega od gostujočih v 11 domu do sedaj razočaral, p1 Janez Mihelič. Že tretjič je 1' val v tem domu. K hrani n imel pripomb. Kuharica zna praviti okusno in domačo brki gre v slast vsakemu g1" Moti ga le nekoliko visoka pijači, saj je dom namenjen lavcem sozd in ne tujim gost' Misli, da bi morala biti cena f Oi jači mnogo nižja. Tudi ostali letujoči v ostalih t loviščih, so bili z letovanjem ;„v°ji dovoljni, tako v Vodicah, v liju in Rabcu. T a sl ANDREJ ZADRA V**1- I