STROKOVNA SREČANJA GDK: 161 :48(047) o fiziologiji drevja in propadanju gozdov Utrinki z XIX. IUFRO kongresa, Montreal, 5.-11. avgust 1990 v dneh od 5. do 11. avgusta sem se udeležil svetovnega IUFRO kongresa v Montrealu v Kanadi. Zaradi izredne obsež- nosti kongresa se bom v svojem poročilu omejil le na vsebino tistega dela, pri kate- rem sem bil navzoč. Poleg plenarnih preda- vanj, ki so bila skupna za vse udeležence kongresa, sem spremljal predavanja in po- sterske sekcije iz dela IUFRO sekcije 1 in 2, ki so se nanašala na področje propada- nja gozdov in v okviru njih na fiziologije rastlin. Organizacija kongresa je bila tak- šna, da je bilo časovno in prostorsko nemo- goče uskladiti interese. Predavanja iz pod- ročja, ki so posameznike zanimala, so po- tekala ob istem času v različnih prostorih, tako da je bilo nemogoče biti pri predava- njih, ki bi bila ob drugačni organizaciji v isti sekciji. To še posebej velja za problematiko širšega področja propadanja gozdov, ki je bila razbita med sekcije 1, 2 in 5 in še v ožje skupine v okviru teh. Skupini za fizio- logije celih rastlin so poleg tega dodali še premajhne prostore, tako da smo se dva- krat komajda priborili do sedeža v dvorani. Sicer lahko rečem, da je bila predstavljena problematika zanimiva, nova in poučna, pa naj je šlo za povzetke že delno poznanih stvari ali pa za posamezne nove raziskave. S področja širšega pregleda propadanja gozdov na zemeljski obli sem lahko priso- stvoval le plenarnim predavanjem, ki so prikazala stanje v Kanadi, Združenih drža- vah Amerike, v Mehiki, Sovjetski zvezi in na Kitajskem. V vseh primerih obstaja zveza med človekovimi posegi v okolje in propadanjem gozdov, vendar so stopnje propadanja, obseg, načini in prizadete vrste tako različni, kot so različne naravne dano- sti dežel in njihove ekonomije. Tako je v Kanadi spričo obsežnosti dežele in gozdnih površin ter relativno majhne človeške popu- lacije propadanje gozdov še relativno manjši problem, ki je omejen na posame- zna lokalna emisijska središča (Alberta, Ontario) oziroma na ožji pas ob Združenih državah (Ontario, Quebec); kljub temu so mnenja, da je treba proces evidentirati, najti vzroke, ga sanirati in v zvezi s tem zmanjšati onesnaženje zraka. Največ doka- zov o škodljivem vplivu onesnaženega zraka na gozdne ekosisteme je gotovo zbranih v Evropi, kjer je ta vpliv najstarejši in zato tudi najbolj raziskan. Ce so v Evropi vsaj do nedavna videli povzročitelje propa- danja gozdov v direktnem in indirektnem vplivu kislih polutantov iz zraka (suhi in mokri depoziti), so v Združenih državah Amerike med dokazano najnevarnejšimi povzročitelji propadanja gozdov fotooksi- danti v zraku {ozon, PAN itd.), na kar kaže stanje gozdov v predelih Južne Kalifornije in JV predela atlantskih dražav (Apalači). Na primeru Mehike je predavateljica pred- stavila vso bedo, ki jo propadanje gozdov zaradi onesnaženega zraka prinaša nera- zvitemu tretjemu svetu, kjer so socialni in gospodarski problemi, povezani s sanacijo stanja, še hujši. Zelo jasno in nedvoumno je bilo tudi poročilo o velikopovršinskem propadanju gozdov v Sovjetski zvezi, kjer sta glavna vzroka za to neracionalna in pretirana sečnja in onesnaženje ozračja. Ob poročanjih o stanju gozdov so na ple- narnih predavanjih ponovno poudarili po- trebo po interdisciplinarni obravnavi pro- blema propadanja gozdov. Ker proces pri- zadene Zemljo kot planet, mora biti pristop celosten, s tem da se po segmentih glede na problematiko vključujejo vse prizadete znanstvene panoge. Takšen holističen, ekosistemski pristop pa nikakor ne sme izključevati zelo parcialnih, konkretnih raz- iskovanj, v katerih morajo delati primerno G. V. 1/91 51 izobraženi in opremljeni raziskovalci, · na kar se pri nas večkrat rado pozablja. Glede na to, da bodo o splošnih predavanjih in vtisih nanje verjetno poročali še drugi, bi se v nadaljevanju omejil le na fiziologija rastlin. Prva skupina referentov je obravnavala delovanje zračnih polutantov na tla in kore- nine kot enega izmed vzrokov propadanja gozdov. Tu gre predvsem za že poznani vpliv kislih padavin (izpiranje Ca, Mg, K itd., mobilizacija Al itd.), ki zaradi izpiranja posa- meznih kationov in anionov iz tal povzro- čajo motnje v mineralni prehrani rastlin (pomanjkanje posameznih elementov za- radi izpiranja, npr. Mg, Ca, Mn; antagoni- stično delovanje posameznih elementov, npr. NH4 K, toksičnosti nekateri, npr. Al, H), če so v prebitku. Poročevalci s tega pod- ročja so bili v glavnem iz Evrope in delno iz Severne Amerike. Naslednje obsežno področje, ki je bilo predstavljeno na kongresu, je bila fiziologija stresa in v zvezi s tem ugotavljanje vzrokov poškodb oz. parametrov, ki bi bili verodo- stojen kazalec vitalnosti dreves. Predava- nje in posterji so bili prikaz laboratorijskih raziskav kot tudi meritev na terenu . Po eni strani so bile te raziskave, povezane s proučevanjem vzrokov propadanja gozdov, ki so se nanašale na proučevanje vpliva (direktnega ali indirektnega) posameznih zračnih polutantov ali polutantov v kombi- naciji na zgradbo rastlin (biokemična, mor- fološko-anatomska zgradba) in na potek fizioloških procesov. Podan je bil pregled relevantnih raziskav po področjih od mine- ralne prehrane, vodnega režima, fotosin- teze do transporta. Delno so bile predstav- ljene tudi nove metode. Glede na to, da je stres zelo raznolik, tudi naraven dejavnik (suša, mraz, veter itd .), je to potrebno upoštevati pri načrtova­ nju raziskav in interpretaciji dobljenih rezul- tatov. Pri proučevanju novodobnega propa- danja gozdov je še posebej pomembno, da vemo, kaj natančno hočemo raziskovati in zakaj je to potrebno. Poznati je treba ča­ sovno odvisnost merjenih parametrov glede na razvoj rastlin in glede na vegetacijsko dobo. Upoštevati moramo variabilnost, ki nastaja na fizioloških procesih zaradi krat- kotrajnih sprememb v okolju. Posebej je 52 G. V. 1/91 treba oceniti, kaj bomo raziskovali v labora- toriju in kaj v okolju . Prav tako je treba izbrati ustrezen nivo raziskave, ki se začne pri celici in konča pri sestoju . Meritve različnih fizioloških procesov so primerne za opredelitev stresa pri drevesih oz. za ugotavljanje njihove vitalnosti. Vsaka od njih ima svoje prednosti in slabosti. Zato za zdaj še ne poznamo enostavne fiziolo- ške metode, s katero bi popolnoma in v celoti zanesljivo ugotovili vitalnost na tere- nu. Niti meritve električne upornosti kambi- jeve cone v deblu niti meritve fotosinteze ali vodnega potenciala itd. se niso izkazale za zadostne. Raziskave v zvezi s stresom pa niso pomembne samo za proučevanje vpliva zračnega onesnaženja na rastline, ampak so pomembne tudi pri obnovi go- zdov, to je pri vzgoji sadik za pogozdovanje. Tudi temu področju je bilo posvečenih nekaj predavanj. Izmed novih metod za ugotavlja- nje stresa je bila morda najbolj zanimiva metoda ugotavljanja stresa celotnega ras- tišča. Ta je temeljila na meritvi električnega potenciala med tlemi in rastlino kot odraz mitohondrijske aktivnosti, tj. porabe kisika kot merila za ugotavljanje vitalnosti. Problemu globalnega segrevanja zemlje, tj. efektu tople grede, ki nastaja zaradi večanja koncentracije ogljikovega dioksida v zraku, je bila posvečena cela poldnevna sekcija. Raziskave so se nanašale pred- vsem na odziv rastlin na povečano koncen- tracijo C02 . Gre predvsem za začetne raz- iskave, zato je spoznanj še malo. Ugotov- ljen je bil ugoden vpliv povečane koncentra- cije co2 na potek fotosinteze in mikorizacije korenin na rast korenin in na rast celih rastlin nasploh. Vendar je tudi tu treba biti previden, kajti večina raziskav je bila nare- jena na majhnih sadikah v krajšem časov­ nem obdobju. Vprašljivo je, če je odziv isti pri večjih in odraslih rastlinah v daljšem časovnem obdobju. Poskus francoskih raz- iskovalcev, ki so delali s pravim kostanjem dalj časa v tunelnih komorah, je dal dru- gačne rezultate, tj. znatno manjšo rast in spremenjeno rastno strategijo rastlin (zgod- nje cvetenje, drugačen izgled, pritlikavost itd.). Na tem kongresu se je zaključil tudi IUFRO projekt o uspešnosti pretvarjanja sončne energije v biomaso pri lesnatih rastlinah. V obliki plakata in predavanja smo predstavili tudi naše rezultate poskusa s sadikami smreke. V splošnem je bil po- trjen predlagan model, po katerem naj bi bila pretvorbena učinkovitost lesnatih rastlin v največji meri odvisna od sposobnosti absorbiranje sončne radiacije ob sicer ugodnih pogojih. Od velikega števlla prijav- ljenih na začetku projekta je na kongresu predstavilo svoje rezultate le 12 skupin, ki so delali na različnih drevesnih vrstah (vrbe, topoli, hrasti, evkalipti, bori in smreke). Konverzijski koeficient, ki so ga določili, je znašal od 0,2 do 1 pri iglavcih, do 2,8 (3,6) pri listavcih (vrbe in jablane), kar kaže, da veljajo za lesnate rastline podobne zakoni- tosti kot za zelišča. Ob zaključku sekcije za fiziologije celih rastlin se je razvila živahna debata o pomenu gozdov pri sanaciji efekta tople grede. Gozdovi so namreč na kopnem največji ponor co2 in izračuni kažejo, da bi lahko vezali emitiran C02, kar bi ublažiJo že napovedane klimatske spremembe. Zato bi bilo potrebno povečati gozdne po- GDK: 172.8:907:283.9 vršine, kar je po mnenju nekaterih izvedlji- vo, drugi pa vidijo v tem nerešljive proble- me. Na koncu sem se udeležil še sestanka o nadaljnji strategiji IUFRO v zvezi s propa- danjem gozdov. Glede na to, da so gozdovi zaradi onesnaženja zraka nedvomno priza- deti, je bilo sprejeto, da je treba nadaljevati z že začetimi inventurami stanja in z raz- iskovanjem vzročnosti. Spet je bil poudar- jen interdisciplinaren ekosistemski pristop. Povečati je treba delež fundamentalnih raz- iskav in vse raziskave postaviti na primeren nivo. Poudarjeno je bilo, da je za IUFRO problem globalnih klimatskih sprememb (efekt tople grede) neločljivo povezan s problemom onesnaževanja okolja in da se mora narediti vse, da se onesnaževanje zmanjša in stalno kontrolira. Dogovorjen je bil tudi terminski plan srečanj (kongresov, simpozijev, delovnih sestankov), ki se bodo organizirali v okviru IUFRO do naslednjega svetovnega kongresa; ta bo l. 1994 v Tam- pereju na Finskem. dr. Franc Batič Ugotovitve in priporočila seminarja »Izkoriščanje in varstvo gozdne mikoflore« V seriji vsakoletnih seminarjev o splošno koristnih funkcijah gozda je gozdarski odde- lek Biotehniške fakultete v Ljubljani, tokrat v sodelovanju s Triglavskim narodnim par- kom, pripravil posvetovanje o rabi in varo- vanju našega gobjega bogastva. Posvetovanje je potekalo 26. in 27. sep- tembra 1990 na Inštitutu za gozdno gospo- darstvo v Ljubljani. Udeležilo se ga je 92 strokovnjakov s številnih področij, npr. go- zdarstva, biologije, varstva naravne dediš- čine, srednjega in visokega šolstva, uprav- nih služb, zdravstva, izvoznikov in predele- valcev gob. organiziranih gobarjev in ljubi- teljskih mikologov. V sedemnajstih referatih so avtorji z zelo različnimi strokovnimi ozadji predstavili pro- blem gob in našega odnosa do njih z zgodovinsko-etnološkega, biološkega, zdravstvenega, ekonomskega, zakonodaj- nega in upravnega vidika. Iz referatov in razprav (skupaj preko 160 diskusijskih izmenjav in 20 pisanih prispev- kov) povzemamo naslednje ugotovitve in priporočila: 1. Za človeka goba ni preprost dar nara- ve. Ob njeni lepoti, nepredvidljivosti, nevar- nosti, ogroženosti, uporabnosti in ekonom- ski vrednosti itn. se je izoblikoval odnos~ ki G. V. 1/91 53