Božje Srce začne nanovo • utripati za ljudi. Takoj v za= četku tega novega'življenja, že prvi dan, začne razlivati zaklade, ki jih je. ljudem zaslužila Njegova smrt, Na velikonočno nedeljo prinaša apostolom in po apostolih vsem ljudem mir božji, Božja vse® odpuščajoča ljubezen je zdaj na široko odprta vsem ljudem« “Katerim boste grehe odpustili, jim bodo odpuščeni,” 2, Ki je v ne besa šel, “Grem, da vam prostor pripravim,” Božje Srce, iz ljubezni ' do nas do smrti ponižano, je povišano na desnico meči božje. Božjo • čast in božjo oblast ima,'pa spet f da* j o ^porabi za človekovo srečo. Nh zemlji bije za nas to poveličano božje "Srce v tabernaklju, v nebesih pa utripa za nas na desnici božji in za nas prčsi in nas zagovarja pri Očetu. . 3. Ki je Svetega Duha poslal. ne ovorilo 'Srce .našega lesedi tudi zvesto ostalo. Na uho in poslalo Svetega Duha 0 Dar ” Ne bom vas zapustil sira dobrega Gospoda. Ne samo govorilo, binkoštni praznik je Izpolnilo obl.j božje ljubezni je tretja božja .oseba sv.Duh^- ljubezen sama. S- sv o® jo srčno krvjo nam je umil dpi a in vanje poslal Sveteta Duha,' da jo lepša kot nevesto za svatbo večnega življenja. Po milosti Sv, Duha. pa sam z Očetom prihaja v naše duše in v njih prebiva. Ki je Tebe Devica v'nebesa vzel. Tisto, ki nam jo je dal a mater, vzame k sebi v nebesa. nam jih je pripravilo v neoes ih, če bomo to Srce častili, Mu zadosce= vali in Mu vračali ljubezen. 5. Ki je Tebe Devic a v nebesih kr onal. Svojo in našo mater okrona v nebesih za Kraljico nebes . in zemlje. Da bi svojo ljubezen nem _ljudem^še bolj približal j da vse milosti in darove-v roke naši Mat.cr-i Mariji, dar rih Dna deri. Da bi naši v zdihi in prošnj< pn la ego ve m 'da mu jih pošiljamo po rokah te • .dobre. Maj: Občudujmo tudi v tej skrivnosti, velicinp i Sr ca Jez us o v e ga . do .na s 1 j udi« c 'j. ime ii še ■ v e $ j o mo č,' ho ce , :e_ Matere in mogočne Kraljice, n iznajdljivost ljubezni Kraljica venca rožnega, beguncev Mati milostna, v bridkosti k Tebi kličemo, pomagaj nam, Te prosimo. Ti si od Svetega Duha, spočela Sina Jezusa$ . Gospoda si nosila Ti, ko šla k Elizabeti si» Na sveto noč, Brezmadežna, rodila si Zveličarja, ga darovala za ljudi in v templju svetem našla si. Tvoj Sin tako nas ljubil je', da šel jo v smrt za grešnike, za nas krvavi pot potil in bičan, s trnjem kronan bil. Za nas križ težki nesel je in nanj je dal pribiti sej za nas tvoj Sin je križan bil, ^ za vse človeštvo kri prelil. Kot je apostolom dejal, je tretji dan od mrtvih vstal, v nebesa poveličan šel, s seboj pravične- duše vzel. Po vnebohodu Kralj neba poslal je Svetega Duha, v nebesa vzel, Marija, Te in za Kraljico kronal je. Poslušaj rožnih vencev glas, begunstva, stiske reši nas, Marija, z milostno roko na poti varuj nas v nobo! novih potov, da Povsod zasledimo v dušnem pastirstvu iskanje Naša Carkev bi ne bila živa Cerkev, če ne bi razumela .tega,da je treba v ‘novih č&sili hoditi po novih potih in ne bila bi svetovna Cerkov, če ne bi bila zmožna^prilagoditi se v spremenjenih prilik kah med narodi in deželami« Če kr teličko mislimo,, nam pač ne sme biti tuja misel, da je vsak narod poklican, da doprinese, svoj delež k delu za Kristusovo kraljestvo v svetu« pri zdravljenju vsakega zla je najprej njegov vzrok. Prizadevanje spoznati resnično ver; treba sko ste na. jbistv ene j si h pote z dica tega prizadevanja v sodobnega dušnega pastirstva v Pranciji' je 'ta., da Francozi ugoto v iti ;h j e je ona Franciji. Posl e= stoje pred pretresljivim dejstvom? milijonske množice v krščanski deželi nic ve c Štev, 13., -Leto II, - 3 - 12. oktobra 194-7. ne slišijo evangelija, živijo izven Cerkve in krščanstva, ker niso nič več v zvezi s _Eriskuscvim-evangelijcm, še kanj pa s Kristusovo Cerkvijo«, So pokrajine v Franciji, kjer je 'samo - še 3 - 6 % v resnici krščanskih ljudi. * • .. Glede na odnos francoskega ljudstva do krščanstva bi ga mogli razdeliti na tri delo? prvi so tisti, ki krščanstvo' priznava« 0 ° bu m se s C sr trv i o o "zivigef arugi bo ui kr -oje zn bolj. m ro* iti kV IX J-j i poznajo samo še. neko krščansko izročalo brez žive vdrej| tretja plast pa so pogani v pomenu te besede, katerih življenje- in mišljenje poteka popolnoma zunaj krščanstva. ’Semkaj spada ogromna večina indus urijakega prebivalstva , ki pa v .Franciji tvori približno polovico vsega prebivalstva* Zanesljiva je torej ugotovitev s širno francoske pomr aj mn.e je tre za prave- misijonske pokrajine. To velja kna predele, mod tern ko• je tropa z zadoščenjem ugotoviti; v inteligenčnih plasteh resničen povratek h kršČenstVu >a v resnici smatrati . za velike podeželske v mo. na m v pr as ar.,no s s tav 1 j e n& o d. nav i. s t. ‘ »To r-o trs n do sedanj ega ■ d-.; snopa .P-'- •1 .',rpn :j ‘-o'-* -'-et rt f ■ * -y*! '1 — t - > -i. j.\. \ 1 zanika unpese a- lam j o-postala odprta -in repah -Krščanstva v Franciji je pc= ga m igra pred vso jaj/nostk se začenja z resno.kritiko Brez pomena- je, če bi hoteli mm delovanju žele močno h tega trudapolnega dela ni apno delovanja katoličanov, živa. in m o rol s. nič boljša/ Temu nasproti po« zahtevo8 mi nočemo nekega minimalnega kršcan« stva, negovanega po organisacijah, ki naj svoje člane takoiekca privežejo k nekomu kolu$ mi hočemo predreti med ljudske'množice. ■ - ' - — - - - • 1 v zadov. oljiv ? vera ni pos- ste.vi.ja n bolj •-•v a ar m fari p c v e z; To pa se ne da'doseči s starimi oblikami in je treba sečr po novih, ne.mreč po -tem, da nas vse prev zame vol jh delati v posebnih, spaoia® liziranih .organizacijah po poklicih in družabnih razredih kot je krščanske delavske mladine-, dijaške mladine itd. in način njenega’delovanja slo« ' «, storil Tako so se ustanovile , ih.velemest, v sredi industrij«' Kjihovi nosilci pa -so v resni« lice, ki nočejo- nekega površnega e jo utelešenje popolne ga krščah« nbi v teh krogih«. Krščanski ide« n, pr-* or gani zac 1 3 a Vsa organizacija je v ni na vodilni ideji; opazuj, v— " Ua. pi s sodi nas v popoi. s ki h ci kristj zunanjega s tv. 2 v svetu. poaroci3 nove jšpi', zkri. s t j anj srn s r e c. ;i krač anske o e- X-c kristjani do zadnje beseda se t .-v.; * •< r>. al mora biti resnično predstav i h--m Ali mora .zato .tudi duhovnik prevzeti nase novepoblike, Če. hoče postati vpliven in vodilen? Vugoj a - anhovskega naraščaja po starem semeniškem načinu zs. do.eego te nove naloge nič.več ne za¬ došča in tako je to novo gib sr. j c dejansko tudi ustvarilo nov tip_ semeniščnika, ustvarilo nov način vzgoje, duhovnikov za to novo mi« si jonsko delo« Bistveno za ta no p i fip nove ga® no-n ga' seme-hiš onika je, da bogoslovci po dveh letih noretio zapustiti zavod in. preživeti nekoliko let v nekem podle t ju kote čisto navadni delavci« Tako more« .j o pr it-3. v t ik 7 v a. med katerimi-'bodo: kasne je.delovali, morajo se naučiti svoznavati skrbi in težave ljudi in okolje, v katerem ti ljudje živo«. Poskus se je posrečil, semenišče je prenapolnjeno. Pa tudi neodvisno od te prevzgoje so mnogi duhovniki v Franciji šli naravnost med delavce, postali so_ navadni delavci in danes delajo kot pristaniški delavci, kot stav canski . delavci itd*y 'popolnoma razkristganjenih središčih deloma nepoučeni kot duhovniki*, deloma- kot poznani, ki -pa šo svoj misijon prev zen popo.thome _ prosto« vol j no n Pred očmi. imajo prte • zgled .trsofziske . pracbrkve. Spomnimo se ra svcParalac Od statev .je hodit na misijonsko, delo, da ja ne bi bil nikomur v breme, začel je s hišno cerkvijo. Prav tako delajo tudi f sedaj in prav tako se tudi-sedaj dogaja, da delavec.- duhovnik pri® - 4 13. oktobra-194-7 Štev, 19») Loto-II, de zvečer skupaj s- svojimi to v 3 riši v neko stanovanje na prijatelj« ski pomenek in večerjo. Po večerji pa pregrnejo isto mizo, na ka= teri so jedli in duhovnik na njej opravi daritev sv. maše. Če te duhovnike vprašujemo po njihovih uspehih,, ne govo« rijo radi o tem, kajti njihov cilj je, v-sedanjih razmerah utrditi krščanstvo v novih poganskih predelih, da ja Kristus tukaj zopet navzoč in da ljudje iz tega okolja-o Kristusu zopet nekaj slišijo. Kakor v prakršČanski dobi, tako sevtudi v tej mišijonski'delavnosti izkazal velik pomen katehumenata. Človek mora z občudovanjem obsta« ti pred temi delavskimi duhovniki, ki so resnično vse dali za to, da bi vsem postali vsej odpovedali so se položaju, primernemu nji« hovi izobrazbi, da ne govorimo o duhovnih in materielnih žrtvah, katerim so izpostavljeni, ko vso stisko in revščino delijo s svoji« mi delavskimi tovariši. Je pa še nek osnovni načrt novega katoliškega gibanja v Franciji, ta namreč, da so na duhovno prenovitvenem delu -v veliki meri udeleženi tudi laiki, To je gibanje delavcev za delavce' in med delavci in velja enako za stare in mlade. Imamo Aušnopastirska področja, na katerih laiki popolnoma samostojno in neodvisno de« lujejo, Imamo končno še poslednji načrt prenovitvenega gibanja, ob« novo župnij. Množice so pač pripravi j ehe — tako trdijo ljudje iz novega gibanja - postati krščanske, niso pa pripravljene postati katoliške. V cerkev, v župnijo jih ni mogoče pritegniti. Dosedanja' župnija je pač tako prikrojena,, da. obvaruje zveste kristjane. Ni pa celica misijonskega področja. Sodobna župnija pa mora postati celi« ca misijonskega dela. Če bi hoteli spraševati za predvidenimi uspehi teh novih poti v dušnem pastirstvu, je vse še tako v teku, da je neka izjava o vsem tem še nemogoča. Na vsak način pa. je treba to prizadevanje resno vzeti. Na delu niso kaki diletanti, temveč premišljeni pobudni ki, ki so prežeti z željo, da človeštvu zopet pridobe zaupanje v evangelij, da bodo ljudje poslušali in sprejeli evangeljske bvjsede. Vodilni možje v Franciji so prepričani, da iz krogov, tega gibanja nastaja tip novih svetnikov. Pred letošnjo misijonsko nedeljo bomo opravili devet« dnevnico za proglasitev našega misijonskega škofa Baraga bla« ženim. Začeli bomo devet dnevnico 9« oktobra zv e.čer pri rožnovenski pobožnosti, ^ ^ Z vso vnemo prosimo Boga, naj poveliča našega velikega misijonskega škofa s čudeži. B a r a g u pa, ki je .toliko, storil za širjenje vere in rešitev duš, priporočajmo sebe in svojo domovi« no, Naj bo največji čudež njegove priprošnje pri Bogu, da izprosi trdnost in zvestobo v veri nam in naši domovini in nas varno pri« pelje skozi te razburkane čase«,. Zato v tej devetdnevnici veliko molimo in veliko žrtvujmo v ta važni in veliki nemepu ,< Ml 1 Nedeljska m. a s a , Spomni se, da bos v* v. pismu«, - Ljudje 'radi pozab? id ima dobrih. vzgledov „ Spomni: edeljo, da je treba pnsvečev im .j :..uu, e , mo n-. Gospodov d. zlasti še, torej znova ?n , 5f je zapisano v če okrog sebe ne spomnimo se vsako i Gospodov dan. Spomnimo se, ko sli Štev,' 15., Leto TJ. - 5 - 13. oktobra 194-7* širno v nedeljo' v obiti zvon k maši, koko nas je vabil'doma - in šli smo. Ne opuščajmo lepih domačih navad, *ne dajmo se zapeljati slabim 'Zgledom, ko ljudje ostajajo doma in gredo v cerkev le sem in tja., kadar se jijn zljubi. Ljudje potrebujemo reda; pri jedi in pijači, pri delu in zabavi in zlasti v verskem -življenju. Kdor enkrat, dva« krat po nemarnosti opusti nedeljsko mašo, bo tretjič moral premaga« ti že veliko skušnjavo, če bo hotel iti. Seveda - živi se tudi brez - maše.- telesno* Opazova ti,.pa moramo pr J posameznih ljudeh in v družinah, ki se- za nedeljsko mašo ne menijo, da jim nečesa manjkaš duha. ni, sreča ih zadovoljstva ni, pa čeprav je bogastvo pri hiši, Zakaj ’ krščanska duša, 'ki -zanemarja mašo, hira in umre. Ne samo zaboj ker je smrtni greh biti’brez maše 'v.nedeljo, človek se z mašo oropa božje pomoči - milosti? potre« bujemo‘nauka. in spodbude "človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake božje besede," Sredi težkega življenja - tega utrudljiv« romanja — potrebujemo zvize z vedno znova obnavlja pri maši. I in čast po Jezusu. Kristusu našem d/ Bogom, da ne omagamo, m mi. Bogu dajemo kar G-osaodu - Tam nam On Ta zve mu gr- r? č> o, • hvalo pomoč, 'ki jo je Kristus križu tz: 7 ge sv®jo Kri iV - pri daritvi svete maše se Jezus na nekrvav način ponavlja 4 svojo c prosim te, prijatelj m<5 taj koroški ali štajerski zemlji, vprašanja; Hodim 'še Jr maši ali me da j p opuščam? Ali prihajam točno rikši v cerkvi prostor? Kaj delam med mašo; imam molitvenik, sp Zakaj -tole trpno verujmo? tus znova daruje " Bogu, Oče tup~ :tcv na križu. -- za -na-s.e odtešonge-i ki si tudi kot begunec .nekjena odgovori si 00 steno z g J., e a aar.es i na /a potegnil za seboj zberem primeren 1 mašnika .pri oltarju? Poslušam božjo besedo? Sodemu pet,ju, tudi na koru, ce mi je mogoče? v An bom nedeljo službi, kjer mi Aikoli ne puste iti \/ , L v k / Tir i r —\ r rt 4 CJi« to r V emu.jam z em pri - naprej os ma š i ? mrsulmr .ljudskem uax- v __Mak±_ živ l^i enj©' * * Božje življenje, ki smo "ga prejeli pri sv, krstu* in. ki ga Sv »Duh v — nas ohranja In množi, je Kristus "Zaslu« žil s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo /gj.na križu. Njegove zete luge so bile tako j obilne, da nam daje 'to življenje v naj« / ob i The j š 1 me r i, . z ak 'aj bile sp za s luge •> r*> 'n Ci 'Pt o'sc . . XV u -L 1-' V" j O. ■».' \ Toda njegova neskončna modrost, dobroteje hotela-, da" je Marija sodelovala pri odrešenju. Kakor- je žena sodelovala # pri naši ,d-uhcvnj a resnični smrti, tako je morala tudi žena sodelovati pri našem vstajenju. Poleg Kristusa, novega Adama, je .bila potrebna tudi Ma« rija, nova Eva s • N * Ko govorimo- o milosti božji se moramo ustaviti tudi ob Mariji, Cerkev imenuje Marijo "Mater življenja.”., božje 5 ’» Marija je bila Mati Jezusoma, zato jo nuje "Mater življenja." in'"Mater milosti božje", ker nam je, -z Jezu Ce:r:-kev s ti po/pravici .ime« "Mater milo som 'dala nadnaravno 'ivJ.jer.pfe-4-. Kri; ik združil odre io 'ael.o Hit Marija je združena s skrivnostjo Kristusovega učlovečenja* Angel ji je. prinesel .božjo “spo-ro-čilo-f---"Spočela.,in ..roclila boš Sina"* X Štev, 15* » Leto II« - 6 - 12« oktobra 1947« Ali bo.Marija hotela postati Jfeti božja? Vedela je, da je prerok napovedal, 'da bo_ Odrešenik "Človek, bolečin 58 in da ' bo zato' trpela tudi njegova Kati.»• Angel čaka' odgovora. Ih Marija je rekla svoj "Fiat" (‘zgodi se) iz ljubezni do Boga in.do nas'. Devica je popolno* m v d aha v bo z j 6 v o 1 j o. Ko nam 3® ZIV.!, e. a 1. a » . Jezusa, na^ je združila s r J W v V “ iJ en ja. V* tem trenutku, ko. .je rekla •'•zgodi s4’ { » je go stala. Mati Kristusova in tudi naša 'Mati, postala je vrelec na = šega novega življenja, zagotovilo našega zveličanja. Šen ju se je začelo že na ’g‘ ’ po' Meri čil" (Us - i J- Od učlovečenja je vedno tesno zdru= i za.one , fi 'se smejete tule pri okrnil Ali ste po= zabili, da vas iščejo Švedi?" Potem, pa vVs . zasopi j en' pripoveduje, kako je eden od.-oficirjev skočil skorsi. okno, 'obležal .nezavesten, 'pozneje pa se je spet osvestil in drugim pcvedtil, da je grajsko dekj.e šlo najbrž o v j e-zer o * Pod obar skl sabljač je potem zaupilpda. mu jo morajo prinesti živo ali mrtvo. Potem so mušketirji prinesli drogove in kavlje, da bedo gospodično poiskali v vodi. Zato je' v im« ker .je slutil, da 5 bo Lavretka najbrž e največji naglici pritekel s pri "zločincu". . , ,• . - . "M® j Bog, podvizajte se vendar, že prihajajo tamle s svo jirni drogovi IV Iz -gradu doli je bilo v resnici- videti teči vojake. Kam sedaj? Pez travnik ni mogoče božati, ne- da bi jo opazili, Krištof jo !e objel "Hitro, hitro na spl O ' » V/ t& nii Tako 5 to tam vaju gotovo ne prej." .ko" bodo C!f a -. n or-O -A«j pritri čez pas in jo skoro -nesel proti vratom? sem jaz tvoj varuhi" l-jo - Mirlioc 5} Med grmovje se zapeljita, našli«,, % Ko se znoči, bosta pa. zbežala na= (Dalje prihodnjič.) >tev. 15. * Leto II. - 7 - 12. oktobra 1947. UKV £>YE" (Nadaljevanje' Ki Ti 'K [j Cer kev in delavski .razred-. In bij XIo je nadaljeval? "Delavska masa potrebuje Ce r kev in Cerke v potrebuje delavsko maso!” Ali bi mogli ob tej "uri. svetovn :cs volne!je .dovolj misliti na to važno zgodovinsko dejstvo? Cerkev. brez delavskega razreda ni Kristusova Cerkev. "Poslal m evangelij Ubogim..« smili.», Oznanjate evangelij ubogim,.* Množica se mi o znanj at s tv a je: "Kai Najbolj neizpodbiten preizkusni kamen resničnega krscan= ste storili kateremu izmed-mojih najmanjših bratov, ste meni storili«" Ko je Kristus povedal te besede, ni naravnost mislil na‘duhovno bedo s 'ampak na fizično bedo, na časno bedo s na lakoto, .na žejo, na obleko, na stanovanje* Ni mogoče ločiti verskega In.moralnega nauka Cerkve od njenega socialnega nauka, kakor ni mogoče ločiti duše od te lesa,ne časa od večnosti, ne človeškega od božjega, ne naravnega od nadiha^ / ravnega«. - . ■ v . . ■ Dovolj je pogledati na božične jasli, da vidiš, kako daleč se je Kristus istovetil ž delavsko maso. * ' Delo, družina, vera, Cerkev m * « Ni'treba dolgo premišljati, da vidiš verski pomen dela delavčeve družine. . , • - . Brez dela ni hostije, ni ene kapljice vina, da bi^jo posve= tili. Ni enega oltarnega kamna, ni enega duhovniškega oblačila,ni cerkve, ni. duhovništva, ni vere, pa tudi ne človeštva in ne družbe. Brez družine ni otrok, ni novih duhovnikov % ni novih mi® sijonapjev, novih apostolov, ni Cerkve, kot ni človeštva« Ob tako odločilni uri moramo videti temeljno, bistveno. nsnadomestljivo .mesto dela, delavca, svetu«, delavčeve družine v Cerkvi .n- Eazproletarjen je«, V vprašanju razproletar jenja^delavskih mas sveta ni nič , muhastega, ,samovoljnega, ne j, z o gib na gospo d ar ska, najprej in predvsem postranskega* de je razproletarjenje danes i /s « t i .rt ”1 4 -1-4 -vrt r~> n -v', Ir. -1 1- 4-1 ..vi n on ri’o 4“ lO socialna, poli ti ona in ki l/r < turna -nujnost, je oroveška in prvenstveno krščanska zahteva« Delavski razred sveta ne more še naprej in nadalje trpe= ti od tega kompleksa “manjvrednosti, negotovosti, ^ J' J ; ^ " 1 J ’ " v ' ; '•/ delavčeve « Vsak delavec 0 ^,. _... ___ u .__, iicgv uu v-uo ui, zapuščehos oi in nemoči, od teg-a pomanjkanja, spoštovanja delavčeve osepp, družine« Vsak delavec in vsaka delavna sta osebi z nedotakljivimi pravicami,' kakor so nedotakljive pravice Boga samega, katerega po¬ dobi sta« . , _ Imata večno nalogo, ki se kaže^v njunem sedanjem poklicu, ki se začenja že s tem življenjem in ne šele po smrti, Nauk, ki bi ne priznll dostojanstva delavcev.in njihovih pravic v vseh pogledih njihovega zemeljskega ž.ij/1 jenj.a, življenja dela, družinskega življe® socialnega življenja, ki je vs-ndar odlično in ne obhodno potrebno ja ^ , i iJhčrbih božje ljubezni pri hjenera ustvarjanju ijenem o drese vanju, ta. nauk bi bil "opij" in Marks bi imel prav sodelov an j e m 5 ko svaril delavce ir e d n j ii To dostojanstvo. l poklic , ta od Boga, določena nalogi sakega delavca, vsake'delavčeve družine, zahtevajo razproletarjenje - «—> -- — — 7 osvoboditev, osamosvojitev me s e s To dostojanstvo zahteva krščanski Štev, 15* t Leto n, - 8 - 12. oktobrd 19 z l-7» način vladanja, .ki pomaga in gre tej edinstveni in bistveni nalogi na roko, Kaj pomaga *masr, če si ves svet pridobisvojo dušo' pa po«., ‘gubi I ' ' '• Ker masa' neopazna socialnega nauka Cerkve, jo-vleče ,sko^ raj usodno sili, da išče .-to noodol jivo razproletar j en. j e v- nasilju, materialni sili,, diktaturi in po mednarodni delavski ■•organizaciji, ki oznanja in poveličuje- ta sredstva doseganja uspehov, ’ - Reforme družabnega ustroja, ‘naj bodo š'e’ tako potrebfce - solastništvo, soupravljanje, socialno zavarovanje, pravilni gradnja mest, higijena itd,- ne zadoščaj c za uresničenje človeškega, "čjsebne* ga, družinskega., umskega, moralnega in: duhovnega ra žpr <5 le ta r j en,j a, Vsako zunanja .rasprolštar.-j en. je mora - ’privesti do karikatur -s. y do pr e« vare in do velimo nesreče, če joune'-spremlja notranje razproietar^ j ep je, ki- jo mere edino voditi, navdihovati in jo-napraviti, uspešno, biti v njej - kvas dviga in vstajenja, sicer bo le veriga suženjstva ali le orodje prop-ldfenja* Vprašanje delavske mladine, Da bomo razumeli pomen in važnost vprašanja delavske~mla= dine -in iskali njegovo edino, edinstveno in 'resnično rešitev, je treba gledati nanj z vidika in perspektive' svetovnega delavskega vprašanja« Kadar ločimo dvoje vprašanj - delavski problem- in pro« bi on aelavske mladine. - nas lahko zavede, da. gledamo na zadnji problem kot na samosvoje 'vprašanje kot na cilj sam zase ih tako: pridemo do samovoljne -in samosvoje rešitve« V Belgiji začenja na osem ..milijonov prebivalcev vsako • . leto sto tisoč mici/dih. štirinajst, petnajst, šestnajstletnih, svoja 'življenje dela, stopa ‘ i's šole v delavsko okolje ne le. z a. poskusno .abbbliellaj ■ mesecev ali nehaj let, ampak za vse življenje. Vseh od štirinajst do petindvajset let starih med. šolo in poroko pa je o.semsto tisoč., * Ves jutrišnji - delavski razred« •Na svetu redno kot ura vsako -leto dvajset milijonov mla=* dih štirinajst, petnajst, šestnajstletnih, zapušča'družino, šolo, župnijo, da “začne .delavsko življenje, stopa v.delavsko okolje,, ki je vedno bolj oddaljeno ih ločeno od‘družinskega življenja* Dvajset, milijonov na leto, dvesto milijonov, mladih od štirinajst do ps:tin= dvajset let.štabih.„, Ves jutrišnji delavski razred sveta« Vsi ti 'mladi fantje in dekleta stoje, z majhnimi razlikami pred istimi vprašanji življenja,' živi jenskega okolja, bodočnosti s comu. so-- na; zemlji? Kaj si? Živali? "Buro-ji? .Osebe*? Kaj to pomeni? Zakaj hoditi na'delo? Katero.delo izprati?.Katero,podjetje? Kako ■ se izučiti: v poklic*? Kaj s plačo?, Kako' je zaslužiti in'z-a kaj po= rabiti.? Kaj -z" dekletom? Kaj z ljubeznijo? Kako se seznaniti z de == klotom? Jo obiskovati? Se ‘zaročiti? Šb skupno pripraviti na poroko? Kaj s poroko? : Z-družino?'-Z družinskim življenjem? Z otroki? Z vzgo= jo otrok? . . u Vsa ta vprašanja in še druga o zdravju, zabavah, ^morali, veri, človeštvu se postavljajo pred vsa,^vsi jih morajo rešiti, za vse odločajo' o njihovi časni sreči in večni usodi« Starost -od štirinajst do petindvajset let' je prvenstveno ', čas-oblikovanja, vzgoje, priprave na življenja, na poklic, častno« tranjega ra zpr oietar j en j a za_ vse, in pc-v so d« Pred to do Do otroci ne morejo razumeti teh vprašanj zivTjenoa, Po tej dobi jo.- že prepozno, (Dalje sledi prihodnjič) = = = “=: = = = n: = =; =: = r. r: 5; = r: = r; - '.v = = = r: ~ - Izdaja pisarna narodnega delegata'papeške misije v Iris backu pri Lienzu«