Natisov 15.000.j-*^!! iStajerc" izhaja vsaki jetek, datiran z dnevom [ naslednje nedelje. [aročnina velja za Av-Jrijo: za celo leto f krone, za Ogrsko K 50 vin. za celo 0; za Nemčijo stane Icelo leto 6 kron, za ^erikc pa 8 kron; Idrugo inozemstvo se yuni naročnino z ozi-Jn na visokost pošt-jne. Naročnino je plaid naprej. Posamezne iv.se prodajajo po 8 v. [rednišlvo in uprav-jjlvo se nahajata v !uju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40 — za Vi strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za Vs» strani K 250 za Ve» strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 1 Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani dloge; vsled tega obsega skupaj 12 strani. nt ka i>-. Za naše železnice. [(Govor deželnega poslanca Jos. Ornig v štajerskem deželnem zboru.) Visoka zbornica! Dolžnost mi je, da nte- iim od mene in mojih tovarišev stavljeni »lede uvrstitve železniške linije nj-Rogatec v predlogo lokalnih železnic. Ta projektirana železniška linija ima okroglo t 30 kilometrov. Pred leti se je izdelal generelni projekt, po katerem bi stala ko- 8 milijonov kron. Po detajlnem projektu pa, vsebuje bistveno izboljšano varijanto, bode železnica za 2 kilometra krajša; stala bode za okoli 2 milijona ved in bo prišla torej okroglo 9 do 3 0 milijonov kron. V prvi vrsti bi si dovolil, govoriti o p o - e'b i te lokalne železnice, h katere skupnim ikom v znesku 10 milijonov prispeva dežela beleženjem temeljnih akcij 1 milijon kron. projektirana lokalna železnica bi šla skozi Stični okraj, ki je po številu svojih prebival- i iv eden največjih na Štajerskem. Politični okraj tujski, skozi katerega bode ta železnica veči- oma vozila, ima okroglo 90.000 prebivalcev. •rebivalstvo je izredno revno. Ze iz tega stoka se mora opravičeno to železnico in njeno ivršitev zahtevati. Nadalje pa tudi zaradi tega, Br je v zadnjih letih izseljevanje iz tega "ll kraja v Ameriko izredno močno naraslo. To ;a. »eljevanje je že zaradi tega vtemeljeno, ker se -----kridelki zemlje po gotovo prid- ------ emu prebivalstvu ne morejo z a - ostno izkoristiti in v denar spra-i t i. Predaleč bi peljalo, govoriti o cenah go- ' "aJ"|ovib življenjskih sredstev, o katerih visokosti :e v Gradcu in drugih večjih mestih vedno toži. J našem okraju imajo ta življenjska sredstva £ečinoma tako nizko ceno, da je to naravnost everjetno. Povdarjati se mora, da se izseljevanje tudi a tem pospešuje, ker se dobi še da-ičke delavce za 30 do 60 krajcarjev ]ig ilače; to je pač dokaz, kako revni in pohlevni 0 ti ljudje in kako so vkljub temu prisiljeni, | 8a si poiščejo drugod kruha. Tudi iz tega vzroka . sil- e ta železnica velepotrebna. kji Opomnim nadalje še iz lokalnega stališča, * K< la ima le okraj Rogatec 20.000oralov ernu 5 ° z ^ a za podirati; ta les bi se izkoristil, roV] iko bi se železnico zgradilo in bil bi važen čira v nitelj za rentabiliteto te železnice. Imam tukaj Ijo, e veliko množino materijala, pa nočem visoko bornico s tem utruditi. Rečem le še, da imamo — tem okraju tudi velikansko množino v i n a, da se je nadalje otvorilo nov rudnik ) j Trboveljske rudokrpne družbe, ki leži nepo- iredno na novi železniški progi in ki se je že tvori.. Kdo pa bi ne razumel veliki dobiček, ga napravilo z novo železnico naše dravilišče Rogaška-Slatina? Ka- yo lej> razvitek bi vzelo to zdravilišče, ako bi se zamoglo iz Ogrskega napraviti direktno zvezo -Kaniša-Ptuj-Rogatec in bi tamošnji obiskovalci ne bili prisiljeni, napraviti dolgo pot ' čez Grobelno! Iz lokalnega stališča sem torej seje, 9—, :usne 3 20. | Ko- 80 doprinesel dokaz, da bi se ta zaželjena železnica izplačala. Dovolite mi, da novo železnico zdaj tudi iz splošnega stališča pojasnim. V deželnem zboru smo mnogokrat rezolu-cije sprejemali in čez južno železnico psovali, obenem pa smo na desni in levi vedno postranske proge k južni železnici gradili. X doneski, ki jih bode sklenil deželni zbor glede železniških zgradb Gleisdorf-IIartberg, Feldbach-Gleichenberg-Radgona in Ljutomer-Ormož se je napravil prvi korak, ki bode zlasti v popolnoma zanemarjeno jugo-vzhodno Štajersko novo življenje in promet donesel. Tistih par milijonev, ki se jih bode za te železnice porabilo, se bode gotovo krasno obrestovalo, ker bode to prva železniška linija na Avstrijskem, ki vodi od centrale Dunaj v naše tako težko pridobljene dežele Bozno in Hercegovino. Zahvaliti se moram pri tej priložnosti fiuauuoemu referentu dm. plem. Kaan, ki se je aa železnico Ptnj-Roga-tec močno zavzemal. Izpregovoril bi še par besed o svoti en milijon kron, ki se jo zahteva za to železnico. Obresti te svote znašajo okroglo '/, procenta deželnih doklad. Ako dajemo od 50 milijonev doklad večino za dobrodelne zavode, šolstvo in uradništvo, imamo pač prokleto dolžnost, da izdamo tudi vsaj nekaj denarja za železnice. Kajti ta denar izdal se bode zopet v korist trgovine', obrtnije, industrije in kmetijstva. Zdaj pridem še na strategično polje. Godno je, da smo morali v srbskem nemiru 1. 1908 na stotine milijonev za mobilizacijo plačati. Isto smo opazili zopet lansko leto. Ako se je tedaj začudeno kakega visokega oficirja vprašalo, zakaj »mo skoraj pol leta na stotiaoče vojakov tam doli zbirali, ko še ni bilo nobene ideje o vojni, odgovoril nam je dobesedno: „Mi nimamo tja doli železnic, poslati moramo vsled tega vojake preje doli, kajti mi nimamo železniških zvez, da bi zamogli armadni kor hitro prevoziti (Medklici: Res je, ker bi drugače prepozno prišli!). Ko bi imeli takrat železniške zveze, poslali bi lahko s t o-tisoče vojakov zadnje tedne d o*-li, ne pa mesece preje, ne pol leta preje, kar nas je koštalo na stotine milijonev. Brez ozira na denar bilo je toliko ljudi od svojega poklica zadržanih. Jako obžalovati je._ da vlada sama te železnice ne pospešuje. Mi Štajerci smo dobri ljudje. Napravili smo projekte in dali sami mnogo tisoč kron, tako h. pr. revni Rogaški okraj 30.000 kron, Ptujski okraj 50.000 K, okraj sv. Lenart 15.000 K, čeprav je zdaj v detajlnem projektu zaostal, kar je jako obžalovati. Prihajam h koncu in apeliram na držav- j ne poslance brez ozira stranke. Gospodje! Pred- ! loga o lokalnih železnicah, ki zahteva 2V* sto- I tin milijonev kron, prinesla je vse mogoče ne- J verjetne železnice; ali ravno tistih 30 do 70 kilometrov ni v nje, s katerimi bi se vendar enkrat že železniško zvezo Dunaja s Splitom uresničilo. Pač pa imamo v predlogi celo kopico projektov za železnice v Bozni. Tega pa se ni premislilo, jo li imajo te bosanske železnice tudi zvezo z avstrijskimi železnicami, je li imajo tudi vrednost za nas Avstrijce. Prosim torej gospode državne poslance, da naj pod nobenim pogojem ne dopustijo, da bi se bosanske železnice zidale, prodno se zgradijo zvezne proge Avstrija-Dalmacija-Bosna. S tem pa je važnost in pomen železnice Ptuj-Rogatec dovolj označena. (Toplo odo-brovanje). Politični pregled. Grozovita vojaška nesreča. 3 oficirji in 11 vojakov mrtvih. Iz Tirolskega prišla je koncem preteklega tedna grozovita vest o nesreči, ki je pahnila celo vrsto mladih vojaških življenj v prerani grob. Stvar je ta le; Neka vojaška patrulja, obstoječa iz 5 oficirjev in 15 mož, odšla je iz Trafoi na ekierjih k tako zvani „Payerhutte", ki leži 3020 metrov visoko na gorovju Tacareta. Kar nakrat je prišla velikanska snežna plaz, ki je pokopala vso patruljo. Le 5 mož se je zamoglo rešiti; ostalih 14 mož (4 oficirjev in 11 mož) bilo j © šele pozneje mrtvih iz snega izkopanih. Ta grozovita nesreča je največja katastrofa na polju vojaških vaj v visokem gorovju. Gotovo je, da se od vojaštva preveč zahteva. Nevarnost lavin v visokem gorovju je ravno zdaj največja. Pohodi čez nevarni teren so zdaj naravnost igra z življenjem. Javnost mora tedaj energično p r o t e s t i r a t i, da se od gotovih vodilnih mest teke nevarne stvari dopusti 1 Ako se vojaška častilakomnost tudi v mirovnem času ne boji, korakati čez mrliče, ko pravzaprav ni potrebno, potem je izgubila svojo opravičenost. — Pogreb teh nesrečnih žrtev se je vršil na slavnostni način in ob navzočnosti najvišjih odličnjakov. Stvar bode pa imela gotovo še v državnem zboru svoje posledice. * * * Davčna moč Nemcev. Prvaški hujskači, ki bi Nemce najraje povsod kar žive požrli in govorijo o njih, kakor da bi bili Nemci le sami beraški pritepljenci, ki ne pustijo ničesar v deželi. Zato navedemo sledeče zanimive številke. Število Nemcev v Avstriji (brez Ogrske) znaša 10 milijonov, med 28 miljoni prebivalcev torej okroglo 36 procentov. Na obrtnem davku, ki znaša okoli 90 milijonev, bili so Nemci s 78 milijoni udeleženi, torej z več kot 86 procentov. Podobno ležijo stvari pri dohodninskem davku, plačilnem davku, rentnem davku, vžitninskem davku, pri dohodkih pošte itd. Skupni izdatki avstrijske države znašali so 1. 1911 okroglo 1.648 milijonev kron. Od tega so plačali Nemci 1.158 milijonev kron. Torej več kot 98 procentov. Ako bi se torej vse avstrijske narode z ednako mero merilo, bi se lahko reklo: Nemci v Avstriji p I a čuj ej o za p o -trebščine države za 544 milijo- Straschill'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja v in najbolj uspešnih korenin. Straschill'ova grenfiioa U selenji^; * vsled tega priznano najboljši ielodeo okrepčujoči prebavni liker. ,- nov kron več, nego bi moral njih prispevek pravzaprav znašati, ako bi se vpoštevalo edino število njih prebivalstva. Povemo to edino zaradi tega, ker predstavljajo prvaki Nemce kot ljudi, ki sploh od dragih narodov živijo. Naša armada šteje zdaj že pol milijona vojakov. Leta 1914 znašalo je namreč skupno mirovno stanje naše armade, mornarice, obeh deželnih bramb ter bosanskega vojaštva okoli 492.000 mož. Zdaj pa je gotovo že pol mili-lijona vojakov pod orožjem! Srbske sanje. Bivši srbski minister Voko-vič izjavil je na nekem shodu v Niša: Srbija bode v 5 letih svojo vojaško organizacijo v novo pridobljenih pokrajinah izdelala. Potem bode navse dragi način z Avstrijo govorila in bode morala s to državo enkrat odločno obračunati . . . Smo radovedni na ta srbski »obračun". Vprašanje je le, ali ne bodejo preje Bulgari s Srbijo „ obračunali" . . . Prvi albanski ministrski predsednik. Za mesto ministrskega predsednika v Albaniji je določen Turkan paša. To je star diplomat. Bil je že turški veliki vozir in turški poslanik v Atenah, v Petrogradu in v Rima. Turkan paša je star 69 let in je po roda iz Albanije, in sicer iz Janine. Služboval je pri turškem poslaništva od leta 1895 do 1898 pa je bil turški minister zunanjih del in nekaj časa tudi veliki vezir. Turkan paša je pač nekoliko zmožen albanskega jezika, a z albanskimi razmerami ni nič bolj znan, kakor novi albanski vladar. Na Dunaja ga ne bodo prav nič veseli, že ker je Mohame-danec. Že zopet veleizdajalci. Komaj je bil končan proces Rajh, se je že začel nov vohunski proces in sicer1 to pot v Lvovu. Obtoženi so 37 letni časnikar Bendasjuk, 23 letni pravoslavni duhovnik Sandvič, 32 letni pravoslavni duhovnik Hudyma in 23 letni pravnik Koldra. Obdolženi so, da so od leta 1909 do 1912 z vohunstvom in s hujskanjem delali na odpad Gališke od Avstrije. Dopisi. Trbovlje-Hrastnik. Volitve v drugi največji industrijski občini na Štajerskem, ki bo tedne dolgo udeležene stranke razburjale, so zdaj po izredno hudem volilnem boju končane. Združenim industrijam, ki se jih je doslej od občinskih gospodarjev popolnoma preziralo, se je posrečilo, da zmagajo krasno v 1. razredu. Vsled tega pride 10 industrijskih zastopnikov v občinsko sobo. Poleg tega se je izvolilo v 2. volilnem razredu 5 industriji prijaznih mož. V 3. razreda pa so zmagali z vsemi 10 mandati socialni de- mokratje. Prvaških hujskačev zagrizene vrste, katerih je bilo doslej v občinskem zastopa 18, bo le še 5. Vsi dragi so zleteli iz občinske sobe. V 1. razreda so bili izvoljeni sledeči gospodje: Fritz Burger, direktor kemične fabrike v Hrastniku, Fritz Drolz, obratni vodja v Hrastnika, August Heinrich, rudniški ravnatelj v Trbovljah, Jon. Killer, obratni vodja kemične fabrike v Hrastniku, Kari Kitzer, obermarkscheider v Ttbovljah, Franz Leiler, rudniški direktor v Hrastniku, Hans Mar-tiny, nadinžeuir v Trbovljah, August Riickl, tovarnar z apnom v Hrastniku, Franz Wiltschnigg, direktor tovarne za steklo v Hrastnika. — Te volitve so skoraj popolnoma prvaške zagrižence porazile. Zadnji ostanki Roševega gospodarstva bodejo kmalu izginili. Za občino in njene prebivalce je to največja sreča. Kajti v taki industrijski občini ne smejo vladati ljudje, ki so politično bankerotni in hladijo svojo zdaj že smešno jezico v srbofilskih ljubljanskih lističih, čestitamo prav iz srca napredno mislečim trboveljskim vo-lilcem, ki so do te lepe zmage pripomogli. Gluckauf! Iz Maribora. („S 1 o v e n s k i Gospodar" zagovornik babjeverstva.) Celo prav ima „Stajerc", da neumno zapravljivo popotovanje v daljni francoski Lurd k „čudežni vodi" „babjeverstvo" imenuje. Prvič naj „S1. G." naznani v resnici in ne v zvijači in domišljiji vse tiste ljudi, ki so v imenovani vodi čudežno zdravje zadobili, namreč, da so slepci sprevidli, gluhi slišali, hromi hodili itd., kakor se trdi. Drugič zoper češčenje Device Marije vendar nihče ne nasprotuje, tudi lurdska Mati božja naj se v naših cerkvah kinča, pa naj se ista v — domači cerkvi moli in časti, ne pa, da se po nepotrebnem v daljne kraje potuje, čas in denar zapravlja, doma pa potem pomanjkanje trpijo, ker se od sleparskih duhovnikov pustijo zapeljati. Znane so tudi babjeverske kmetice, ki so se pred nekimi leti s „8vetimi" duhovniki v Sveto deželo in potem na Dunaj peljale, doma pa vse vnemar pustile in ubogi njih možje so morali male otroke, živino, kuhinjo vse sami oskrbeti. Ni-li to neumnost!? V spominu je še, ko je g. dr. Gregorec svoj čas urednik „Slov. G." bil, je ta list enkrat prinesel: »Nespametno je, da ljudje v Marijino Celje celo v severni Štajer romajo in denar potratijo itd., ko je vendar ravno tista Mati božja tudi v vseh naših domačih cerkvah." — Ta gospod je imel prav, pa s tem je dokazano, da si duhovniki sami med seboj nasprotujejo. — „S1. G.", razjasni nam še tvojo modrost in ne molči (!!) v zadevi B svete Johance", ki je sveto kri švicala, za kojo so se ,,babjeverci" pipali ter se ž njo čudežno zdravili. Kedo tedaj spada po izreku „Slov. G.": „na smetišče", ali „Sl. G.", ali „Štajerc", ki piše le o „kšeftih"!? Stranice pri Konjicah. Že dolgo smo molčali, a vendar smo prisiljeni, se zopet enkrat oglasiti. Bilo je dne 14. februarja, ko je naš fajmošter povabil nas fante, da naj pridemo po listke za velikonočno spoved. Ko pridemo v sobo, katera nam je bila povedana, pravi župnik: mrzlo je in peč pa nič topla ni. In eden izmed nas nato odgovori in reče: Ker v njej nič na gori, tedaj ne more biti topla. Ko župnik to opazi in vidi, da je resnica, se tako razjezi, da namesto ko bi nas bil krščanskega nauka podučil, nas je pa prav nesramno ozmerjal. Imenoval nas je za „butelje" in „smrkovce". Sam se pa povzdiguje, ker pravi, da je več ko pri vojaštvu oficir. To pa ne ve, da so pri vojaštva oficirji različne vrste, da so še več ko je Strauiški župnik. Ali se to spodobi za župnika? Vsak, kateri bo to čital, bo rekel, da ne. Naj si prej premisli, predno kaj takega reče. Ali ne živi on od nas, pa ne mi od njega?! Ker nas ni izgojeval, pa nas tudi za „smrkovce" ne bo imel, čeprav je on župnik, mi smo pa kmečki sinovi. Kristus pa uči in pravi: bodite krotki in v srca ponižni, kakor sem jaz! In ko je kot Sin Božji prišel na svet, je tudi ljudstvo učil in še čudeže delal, pa se ni povzdigoval in zmerjal nobenega. Ako je torej naš župnik tudi Kristusov namestnik, naj bo v resnici, pa naj ne dela v pohujšanje. Ker pa sv. cerkev ni dala duhovnikom te oblasti, da bi smeli zmerjati, se imamo pravico mi pritožiti. Za sedaj mu prizanesemo, ako pa še enkrat kaj takega reče, se bodemo pa kje drugje zmenili! Cenjeni prijatelji! iki ijc re am )je e Politični in gospodarski boji za kme8^ obrtnike in delavce postajajo vedno hnjši. I '' vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled te pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, jjic mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljir ' ske pravice. ivil „Š t a j e r c" ti" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogume^ Vsak pravi prijatelj ljudstva loš 101 bode torej: 1. »Štajercev* naročnik ist 2. Zahteval v gostilnah, tob° karnah, kavarnah in b r i v n i c a°° .Štajerca." rš 3. Agitiral za »Štajerca." j Vsi na delo za naš list! "> DSl r >.a.-> Novice. Dva zrakoletca sta se ponesrečila. Na ^ jaškem letališču pri Aspernu bliža Dunaja i. se pred nekaj dnevi ponesrečila nadporo&L pešpolka št. 7 Evgen Eisner in četovodja iste?" polka Filip Srna. Nadporočnik Eisner in čel vodja Srna sta vozila v visočini kakih 300 metri] Naenkrat se je videlo, da se leva perot letalne stroja nenavadno hitro premika, a trenoU-pozneje je stroj hitro kakor blisk zletel na IV in treščil ob zemljo tako, da se je ves razlet Nadporočnik Eisner in četovodja Srna sta br ^ mrtva. Reke, noge in rebra so bila polomljen'__ glavi pa razbiti. Nesreča je nastala, ker seB" leva perot letalnega stroja zlomila. Ponesreče nadporočnik Eisner je bil 27 let star in aH najodličnejših oficirjev-zrakoletalcev avstrijski Lani v oktobru je poletel od Danaja čez I* bljano v Gorico; vso to dolgo pot je prevozil treh urah. Nadporočnik Eisner je enajsta strijska žrtev zrakoletanja. Ponesrečeni Četoi Srna je bil doma iz Št. Vida pri Velik na Koroškem. Po poklicu je bil strojnik in je bil jako inteligenten, so ga oddelili najj avtomobilskemu zboru, potem pa zrakoplov Grozen božični večer v Calumetu. „Slob Rieč" je dobila, kakor posnamemo iz „Rie Novega Lista" dopis iz Amerike o stavki lumeta, v bakrenem rudniku, kjer dela 6000 Slovencev in 5000 Hrvatov in 3 nJatJ in draginja sta prisilile delavce k ivii. V petdeset rudnikih bo ustavili delo. iti stavkajočim pa je podjetje poslalo celo , ki so jo uradniki dan na dan napajali, o da so ti zakrivili mnogo izgredov zlasti ženam in dekletom. Lastnik rudnika je jel seveda tudi agente provokaterje in prišlo na ta način celo do pobojev. Tako je bil okno ustreljen delavec Pntrič, ko je sedel večerji v krogu svojih. Enako je bil ustreljen en delavec in taki odnošaji trajajo sedaj že mesecev. Ko pa vse to ni nič pomagalo in je bilo vse preganjanje zaman ter je videla la mora odnehati, si je izmislila najbolj o sredstvo, kar si ga je sploh mogoče iti, Na božični večer je bilo zbranih v tako-li italijanski dvorani nad 400 revnih otrok .ujočih, da se razdele med nje darila, ki so i razni prijatelji in razne organizacije. ajbolj svečanem trenotku, ko so prekipevala dece veselja, se je prikazal pri vratih de-tiv, ki je zaklical v dvorano: „Gori!" Za Bnotek je bilo vse okamenelo, potem pa je a grozna zmešnjava. Vse je drlo k izhoda si reši življenje. Drag preko drugega jBrveli proti vratom. Strašno je bilo vpitje, ta se niso dala odpreti. Vse je besnelo, kakor Simno. V tej goječi je bilo ubitih, zadavljenih, Ušenih ali pohojenih 40 deklic, 21 dečkov, in 7 moških. Alarm pa je bil lažnjiv. lav krralu so nesrečniki to zapazili, toda bilo že prepozno. Ko so na Božič pokopavali žrtve nesreče, so se odigravali strašni prizori. Ta ikanska nesreča je vzbudila tudi bostonske ijonarje, da so ponudili 25 000 dolarjev za te dece. Organizacija rudarjev pa je to nudbo zavrnila ter dala pokopati žrtve na oje stroške. Ko so polagali te nesrečne otro-ie z zdrobljenimi rokami, polomljenimi nogami, krnel ^"jenin" očmi ali na drug način ponesrečene vozove, drugega poleg drugega, je bil to zor, ki je trgal srce celo najtršemu človeku. Statistika umorov je dognala, da se je iz-ilo izmed vseh evropskih držav največ umo-i IjaoV v Italiji. V letih 1901 do 1910 je doseglo »vilo umorov na 100.000 prebivalcev 3.9. Še ■* - j neugodno statistiko pa izkažejo ameriške iave. V Zedinjenih državah znaša število ameiiorovna 100.000 prebivalcev 64 umorov. V lošnem izkazujejo južne države veliko več lorov kot severne. Nositelj morale. Sodišče v Ferrari na Itali- lekem je katoliškega župnika Belacchija obso- o b a ° na sedem mesecev v ječo, in sicer zaradi dodeletva proti nravnosti. To dejanje je župnik ršil na javnem prostoru ! Strašen požar. Poslopje atletskega kluba v Louisu v Ameriki je do tal pogorelo. Ob ara je bilo več sto oseb v klubovih štorih. Našli so doslej sedem mrtvih in kakih ranjenih, mnogo jih pa še pogrešajo in se je , da so zgoreli. Ko je nastal požar, so se v iba zbrani ljudje tako prestrašili, da je več ib skočilo iz višjih nadstropij na cesto. Seveda aležali mrtvi na tlaku. Tudi cerkev dela reklamo. V Schkeuditzu jipskem so kupili na poziv župnika kine- ^tografeki aparat za svojo farno cerkev. Pri :em cerkvenem opravilu predstavlja kinema- af razne nabožne slike. Ta ideja ima jako ber uspeh, vsaj začasen, ker gredo ljudje ze- radi gledat zastonj cerkvene kinematografske fedstave. Miljonar — berač. V New Yorku je neki '?, iljonar živel čudno dvojno življenje : miljonara berača, o čemer se nikomur niti sanjalo ni ši. ( I te; ist, ic a a zlete Ijona . | var je prišla še le po njegovi smrti na dan e dni je namreč v neki newyorski bolnici umrl borač znan pod imenom William Smith. Ko so natančnejše preiskali njegovo obleko, so našli med drugimi listinami oporoko, podpisano od Duddly Jardina, gori omenjenega znanega mil-jonarja, v kateri razpolaga s premoženjem enega miljona dolarjev. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da sta bila berač Smith in miljonar Jardine ena in ista oseba. Kaj je nagnilo moža do takega dvojnega življenja, ni znano. Najbolj čudno pa je, da se je miljonar tudi oženil kot berač in živel z ženo in dvema otrokoma v be-raški, zapuščeni sobi, za katero je plačeval po en dolar na teden. Družini ae niti sanjalo ni, da je njen poglavar miljonar. Kako je čudak napravil oporoko, viri molče. Polet Okolu sveta. Newyorski aeroklup je sklenil, da priredi polet okolu sveta ob svetovni razstavi v San Franciscu in se morajo tekom 90 dni vrniti. Zmagovalec dobi 100.000 dolarjev. Za polet se določi ruta: San Francisco, New York, Bslleisle, Gronland, Island, He-bridi, Eddinburg, London, Pariz, Beroliu, Peter-burg, Moskva, Mandžurija, Koreja, Japonska, Kamčatka, Beringova ožina, San Francisko. Kitajke — morske roparice. Na kitajskih vodah se večkrat zgodi, da pridejo na kak par-nik v potnike preoblečeni pirati, ki se potem ob ugodnem nočnem trenutku navale na moštvo, se polaste parnika in ga oplenijo. To bi se bilu kmalu zgodilu tudi nekemu angleškemu parniku na West West-Riwerju; vendar se je pa kapitan, ki se mu je nenavadno veliko število potnikov čudno zdelo, še o pravem času začel natančneje zanimati za ljudi na ladji. Kmalu je dognal, da ima na krovu 60 preoblečenih kitajskih roparic, ki so bile vse oborožene in so imele pri sebi bodala in revolverje. Parnik je nato pristal v prvem najbližjem pristajališču in oddal nevarne potnice oblastem; piratinje so zvezali in jih odpeljali v Hongkong. Na Kitajskem je za morsko roparstvo določena smrtna kazen. Novodobni Babilon je vsekakor New York, ki prvači glede na izhajanje listov v najrazličnejših jezikih sveta. V New Yorku izhaja 39 angleških, 10 italijanskih, 7 nemških, 7 hebrejskih, 3 ogrski, 2 francoska, 2 češka in po en španski, srbski, sirski in en kitajski dnevnik. Se več je pa tednikov in mesečnikov, ki izhajajo v različnejših jezikih. Iz Spodnje-Štajerskega. „Bauernschreck.'' Neumornemu delu posameznih lovcev se je zdaj vendar posrečilo, da so vsaj eno zverino zasačili in ustrelili; pokončana zverina je navadni volk. Prepeljali so ga v Gradec in ga tam proti vstopnini razstavili. Več kot 30.000 oseb si je zver ogledalo. Medtem pa prihajajo že zopetne novice, češ da se je „Bauernschreck" zopet pojavil in da je zopet nekaj ovc raztrgal. Bržkone torej ustreljeni volk ni bil edina zverina, marveč se jih še nekaj okoli klati, katere bode treba tudi šele pokončati, da bode kmetskemu straha konec. Umrl je v Ptuju v 79. letu svoje starosti g. Franz Sar ni t z. Pokojnik bil je imeniten značaj, poštenjak stare korenine, katerega pač nikdo ni mogel sovražiti. Vse ga je spoštovalo in ljubilo. Pokojnik je bil star vojak, ki je tudi več let v vojnem času služil v Italiji. Ko je prišel zopet v civilno stanje, se ni mogel odreči delovanju za blagor bližnjega. Več kot 45 let bil je kot ustanovnik član prostovoljnega gasilnega društva v Ptuju, istotako član tukajšnjega veteranskega društva. Njegov pogreb je bil na- ravnost krasen dokaz splošne njegove priljubljenosti. Na grobu izpregovoril je zadnje besede slovesa načelnik gasilnega društva g. podžupan Steudte. Vrlemu našemu prijatelju pokojniku Sarnitzu ohranili bodemo vsi lep spomin. Kajti bil je mož, kakor postajajo v današnjem času vedno bolj redki. Cast mu in lahka mu žemljica! Podučni tečaj za sadjerejo. Okrajni zastop ptujski priredi dne 16. marca 1914 popoldne in dne 17. marca 1914 celi dan v veliki dvorani ptujske mestne hiše zanimivi podučni tečaj. Predaval bode g. deželni potovalni učitelj P i r -s t i n g e r o potrebnih zimskih in pomladnih delih pri sadnem drevju. Temu tečaju sledil bode aprila meseca še drugi. Udeležiti se sme tega tečaja vsakdo iz ptujskega okraja in je za udeležence obisk popolnoma brezplačen. Sestanek dne 16. tm. ob 2. uri popoldne na rotovžu. (Opozarjamo tudi na inserat v današnji številki.) Pozor, kmetovalci v ptujskem okraju! Splošno znano je, da postaja zelje v našem okraju (kakor tudi drugod) vedno slabši. To je posledica dejstva, da se rabi vedno eno in isto seme, da se torej ne ponovi seme. Kakor pri živinoreji škoduje to tudi pri rastlinah. Okrajni odbor stoji vsled tega na stališču, da je treba na vsak način seme izboljšati, odnosno ponoviti. Vsled tega je naročil zeljnato seme posebno dobrih vrst. To seme se bode oddajalo te dni v p e -kariji g. Orniga in sicer stane zavojček samo 2 0 vinarjev. Ta zavojček je vreden okoli 1 krone. Kmetovalci! Poskusite na vsak način to seme in dosegli bodete gotovo lepe uspehe. Seme ni enako, marveč različno in bode treba natanko opazovati, katero seme se bode najbolje obneslo! Opozarjamo torej še enkrat cenjene kmetovalce, da naj se poslužujejo tega semena. S tem se bode izvršilo zopet koristno gospodarsko delo. Spoved na cesti. Iz Teharja pri Celju se nam piše: Neki gospod iz tukajšnje pokrajine napravil si je posebno nalogo, da povprašuje po cesti vsakega šolskega otroka, vsako kmetico z mlekom, sploh vsakega posla, koliko mleka, jajc itd. se oddaja v mesto, nadalje koliko krav ima dotični posestnik, celo kako stojijo družinske razmere in druzega več. Svetujemo temu gospodu, da naj to poulično spoved opusti. Ako bi to svarilo nič ne pomagalo, objavili bodemo njegovo ime in naznanili tudi vzrok, zakaj se ta poulična spoved vrši. Odstop Župana. Dolgoletni župan g. K a u t z -hammer v Ormožu je zaradi trajne bolezni odstopil. Poslovanje župana vodi zdaj njegov namestnik g. dr. Delpin. Odstopivšega župana g. Kautzhammer imenoval je občinski zastop z ozirom na njegove zasluge enoglasno za častnega občana. Bilje vedno izboren in pravičen zastopnik javnih interesov in je svoje najboljše moči v prid prebivalstva žrtvoval. Ni čuda, da obžaluje vsa javnost njegov odstop! V Šoštanju je bil za župana g. komercialni svetnik Franc Woschnagg enoglasno zopet izvoljen. Za občinske svetovalce so bili istotako enoglasno izvoljeni gg. Ph. Gaude, Adolf Orel, dr. H. Lichtenegger in Viktor Hauke. G. Gaude je podžupan, g. Orel pa blagajnik, čestitamo! Iz ljubosumnosti. V Zavodni pri Celju sta se stepla rudarja Sorko in Žohar zaradi nekega dekleta. Žohar vzel je sekiro in je Sorkota z ojstrino v obraz udaril, tako da ga je smrt-nonevarno ranil. -Enega so odpeljali v bolnišnico, druzega pa v ječo. Strelne vaje pijonirjev v Ptuju. Od 15. marca pa do srede septembra 1914 vršijo se deloma na levem, deloma na desnem bregu dra-ve pri Ptuju, nad in pod cestnim ptujskim mostom velike vaje c. in kr. pijonirskega bataj- ajpre vcem oodna čkeg« SlROMN^S? Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po inf luenci. Kdo naj jemlje Sirolin ? 3. Vadušljivi.kaferim Sirolin znatno olehča naduho- 4. Skrofuzni of roci,pri katerih učinkujeSirolin i ugodnim vspehom na splošni počufek. Snrfnb?w» rse/i/e/tarnoh I Vsak, ki trpi na trajnem kašlju. Lažje je obvarovati se bolezni.nego jo zdravili. .2. Osebe s kroničnim katfarom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave. Iona št. 3. Te vaje vršijo se vsak delavnik dopoldne in popoldne. Med strelnim vajam razvilo se bode okoli 3 kilometre nad ptujskim cestnim mo3tom rdečo zastavo. Navzdol vozeči čolni in flosi morajo se pri tej zastavi vstaviti in počakati, dokler ne dobijo dovoljenje za na-čaljno voždjo. Nesrečni denar. Neki kmetski fant iz brežiške okolice napravil je p. k. dedščino za 2300 kron. Z denarjem odpeljal se je v Ameriko. Na morju pa je zaželel velike svoje bankovce pogledati. Ko jih je tako gledal, zapihal je nakrat tudi veter in bankovci so sfrčeli iz barke v morje, ki je imelo jako visoke valove. Ko je nesrečni fant videl, da je vse njegovo premoženje izgubljeno, zgrudil se je nazavesten na tla. Šele v neki bolnišnici v Nowem Yorku prišel je k sebi, ali kazal je znake blaznosti. Dva tedna pozneje je nesrečni fant umrl. Velik požar. V Varislovcih pri Ptuju nastal je ogenj, ki je vpepelil poslopja treh posestnikov i. b. Kranjc Martina, Sitar Tomaža in Murko Franca. Škoda je precej velika. Zaprli 80 v Slovenski Bistrici nekega Johana Korber, ki je leta 1912 iz Brežic pobegnil in katerega zasleduje sodnija zaradi goljufije. Korber je že 30krat predkaznovan. Veliki vlom se je izvršil pri zlatninarju Ilger v Mariboru. Tatovi so vlomili in pokradli za okoli 20.000 kron zlatega in srebrnega blaga, biserov itd. V Gradcu so zaprli nekega železničarja Adolfa Mussek; na podstrešju njegove hiše so našli tudi skoraj vso ukradeno blago, tako da je gotovo, da je Mussek tat. Vlom je napravil v mariborski javnosti mnogo razburjenosti. Nevarni surovež. „Pettauer Zeitung" piše: Lepo sporazumljenje ptujskega pijonirskega batajlona je znano. Tembolj je obžalovati, ako posamezni vojaki s surovim nastopom celemu batajlona delajo sramoto, kakor se je zgodilo v sledečem slučaju: Na pustni torek so popivali razni kmetje v Kleinšekovi gostilni. K njim je prišel tudi na Kranjsko pristojni pijonir Lipaj, ki je bil ravno na straži na strelišču. Lipaj je pričel brez vzroka razgrajati, potegnil je svoj bajonet in ga zasadil v mizo. Posestnik Malek iztrgal je bajonet iz mize in ga dal vojaku nazaj z besedami: „Daj bajonet tja, kamor spada!" Tudi z zakonskima Pišak imel je pijonir prepir. Šel je potem z grožnjami proč, vzel puško in 22 ojstrih patronov in prišel nazaj. Nekega kmeta je s puško prisilil, da ga je peljal k Pišaku. Grozil je, da ga takoj ustreli, ako ne uboga. Istotako je prisilil posestnika Kureša, da je moral v srajci in spodnjih hlačah z njim iti. Končno je šel še k občinskemu predstojniku in ga vzel seboj. Vsem je s puško grozil. Pri Pišaku je predrl vrata z bajonetom. Naposled pa so možje vendar nanj skočili, ga razorožili, zvezali in na vozu peljali v mesto, kjer bode gotovo dobil ostro kazen. Tatica. Pri zadružni mlekarni v Mariboru nastavljena Tereza Spindler kradla je surovo maslo, katerega je potem prodajala. To tatvino izvrševala je že skozi 2 V« let in napravila za več kot 600 kron škode. PoŽar je nastal v prodajalni Blaža Rogina v Mariboru. Gasilci so nevarni ogenj hitro premagali. Škoda ki jo je ogenj napravil, znaša okoli 3000 kron. Roparski napad. Učiteljica Schett v Mariboru je bila na cesti od neznanega lopova napadena. Zločinec, ji je iztrgal iz roke torbico, v kateri pa je bilo le par gledaliških predmetov. Obkradeni stražnik. Mariborskemu stražniku Jožefu Perko ukradel je nekdo pred kratkim 4 zajce v vrednosti 20 kron. Zdaj so zaprli postopača Antona Potočnik, ki je ukradene zajce deloma že Bnedel. Mlad zločinec. V Spodnji Polskavi so zaprli orožniki hlapčevega sina Štefana Faleš; dolži se ga nravnostnega zločina po § 127 k p. in ropa. Komaj 15 letnega fantalina so oddali sodniji. Pazite na deco! V Dobrini pri Rogatcu pustila sta zakon 3ka Prane in Jožefa Drobnec svojo 21etno hčerko brez nadzorstva na dvorišču igrati, kjer so bili tudi prašiči. En prašič je napadel otroka, ga obgrizel na licu in roki in mu iztrgal cele ko3e mesa, tako da so se pokazale kosti. Ko so prišli stariši domov, našli so otroka v krvi z groznimi ranami ležati. Vkljub temu, da je bil otrok takoj v celjsko bolnico odpeljan, moral je vendar čez par dni v groznih bolečinah umreti. Neprevidni stariši se bodejo morali pred sodnijo zagovarjati. Nervozni lovec. V Ferličnem pri Rogatcu je pazil posestnik Martin Artič na sove. V tem hipu je prišel fant Štefan Bele. Artič se ga je tako vstrašil, da je ustrelil. Zadel je Beleta in ga jako težko ranil. Iz Koroškega. Nov dištriktni živinozdravnik. Deželni odbor imenoval je dipl. živinozdravnika g. Joh. H u 11 e r za deželnega dištriktnega živinozdravnika s sedežen; v Pliberku. Čez 6 tednov mrtvo našli so v bližini Kel-lerjeve fabrike v Celovcu v tamošnjem potoku kuharico Apolouijo Janeschitz. Nesrečnica jo pred 6 tedni iz straha pred neko operacijo v vodo skočila; zavpila je pač na pomoč, ali ker je prišla takoj pod led, je ni bilo mogoSe rešiti. zdaj so mrliča iz vode potegnili. Zaprli so v Trbiža nekega Mullerja, ki trdi, da je od francoske tujske legije v Maroka pobegnil in se v velikem trpljenju do avstrijske meje priklatil. Požar. V Manwitratenu so pogorela poslopja posestnika Trattemorirta z mnogo gospodarskim orožjem itd. Škode je za 33.000 K, medtem ko znaša zavarovalirna samo 28.000 K. Ogenj je opazil najprve hlapec, ki je hitro skozi okno skočil in domače zbudil. Neumna igra z orožjem. V Celovcu sta ogledovala učenca Viljem Kamer in Emil Kamnig nabasani revolver. Kar nakrat se je revolver sprožil in Kamnig, ki je stal pred svojim neprevidnim tovarišem, zgrudil se je na tla. Kro-glja mu je šla nad levim očesom v glavo, smrt-nonevarno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Smrtna nesreča. V rudniku mangana v Kellersbergu prišel je delovodja Adam Merfels v transmisijo. Nesrečnež pridobil je grozovite rane. Ko so ga iz jermen spravili, bil je že mrtev. Pazite na Otroke! V sv. Petru pri Pliberku padel je otrok dekle Marija Schauer v gnojnico. Vkljub temu, da so otroka kmalu iz gnojnice potegnili, bil je vendar že mrtev. Mlada tatova. Dva učenca v Celovcu ukradla sta več oljnatih slik in lepo uro. Prodala sta uro pri nekem etarinarju. Slike pa sta skrila za vratam neke hiše. Pokvarjena dečka sta že pod ključem. Tatvina. Neka Justi Schrocker bila je v Celovcu v bolnišnici. Pri tej priložnosti ukradla je neki drugi bolnici pod glavno blazino skrito denarnico, v kateri se je nahajalo 50 kron denarja. Prazno denarnico je vrgla v stranišče. Denar je večinoma v laseh skrila. Oddali so jo sodniji. V Borovljah se vrši letni sejem (Josefimarkt) na pondelek, dne 16. marca. Vlom. V trgovini z mešanim blagom krč-marja Martina Mosslacher v Starem trgu so tatovi skozi okno vlomili in ukradli denarnico z okroglo 500 kron gotovine. Tatvine sumljiv je neki bivši hlapec. Zaprli so v neki gostilni v St. Veitu hlapca Hugo Irocha; dolžijo ga, da je svojemu tovariša Ackerla v Gattaringu 290 kron ukradel. Predrzni vlomi. V poštni urad v Millstattu vlomili so tatovi in ukradli 50 kron denarja. Tat je vlomil tndi v gostilno Kahlhofer in je tam razbil neko nabiralno pušico ter ukradel vsebino. Izpred sodišča. Mariborska porota. Maribor, 9. marca. (Ropar). Danes pričelo je porotniško zasedanje. Tožen je bil 19 letni Jakob Korošec, viničarski sin iz Stadtberga pri Ptuju, zaradi ropa. Kakor smo svoj čas poročali, pil je Korošec dne l£S___- vembra v neki žganjariji s 60 letnim viniif Jožefom Mere. Hotel je, da bi ee Mere t pa to se mu ni posrečilo. Ko sta šla d« Konj temi, zapustil je Korošec Merca pri mostiodo v Graj t no; tekel je naprej in je počakal siai ime: bližini Annenhofa" na starčka. Pobil tam na tla in mu oropal 7 kron denarji' usnja za 15 kron. Govori se, da je Mer i kladivom pobil; ranil ga je tako hudo, dj' vež še zdaj ni zdrav in je postal tudi pri-" pravi nezavesten. Korošec je vkljub svojiL dosti že zaradi pretepa predkaznovan. In" več lumparij na vesti, pa ljudje so se bali p govega maščevanja; zato ga niso naznaniliMatqi sojen je bil na 4 letajoče, katerim a preiskovalni zapor odračuna. — (Dvakra M detomorilka). Zaradi detomora sta ^ pred porotniki 1. 1881 v sv. Jurju si. g. n>arceu, dekla Marija Zaff. Dne 2 9. januarja zi q;,j prišla je k posestniku Vrečar v Krčovini Ptuju. Ti so jo prijazno sprejeli, ji dali ve! , in prenočišče. Zaff je ponoči v gospodars,ca „ poslopju porodila. Kmala ko je zutraj ci pop. našli so mrliča novorojenčka v listnici. Orol do so prišli s policijskim psom in zasledovali dta v.! Našli so jo tudi kmalu pri posestnici ^'t^J" v Karčovini ter jo aretirali. Najprve je tajiiiteija pozneje se je ndala in je priznala, da je ot> bi i umorila. Imenovala se je pa Neža Vogrinec.stob; se je dognalo, da se piše Zaff, se je kmala ^eč'h izvedelo, da je bila tudi že 1. 1905 zaradi^ tomora na 3 leta težke ječe obsojena. Ta ki-ic0til jo pa ni nič izboljšala. Zdaj pa je bila obsokor s na 6 let težke ječe. — (Poskušfotelji umor.) 28 letni posestnikov sin Jakob krap v Rakovcih imel se je zagovarjati posknšenega umora in javnega nasilja. Stv; sledeča: Obtoženec je pred 4 leti Jozefo v Lahoncih oženil. Ravnal je pa z njo taki bo, da ga je pred enim letom zapustila %Bt£ v Ameriko podala. Markrap pričel je peti ljubavno razmerje z vdovo kočarico Ritonj Žavcih. Z novim letom 1913 dal mu je nji oče svojo gostilno v Rakovcih na račun. Ali' je tako slabo gospodaril in se tudi pijači J da je oče gostilno zopet nazaj vzel. Od 1 tembra 1913 bil je Markrap brez dela. čeval je okoli in zapravil večji del svojega moženja v znesku 3000 K. Zato ga Ritonj hotela več, kar ga je pa grozno jezilo ji je groziti in tudi s svojim očetom je v večnem prepiru. Dne 28. decembra bila sta oče in sin sa ma v sobi. Sin je od očeta zahteval, da m ta posodi žepno uro, ker je sam svojo p: Oče pa je odgovoril: „Babe in ure se ni sojuje!" Vsled tega je pričel sin divjati hotel z revolverjem očeta ustreliti. Kom očeta drugi gosti rešili. Potem je hotel sa: be ustreliti, pa tudi to so drugi gostje prej čili. Ob neki drugi priložnosti hotel je svil očeta z velikim nožem nmoriti. Oče je C r k soseda pobegniti in tam prenočiti. Dne _ ^ decembra pa je ustrelil Makrap na svojo i j danjo ljubico Ritonjo. Zadel jo je v trebol* ^ sreči bila je Ritonja tako debelo oblečena, ja. jo je kroglja le lahko ranila. Potem je hotc_ v sobo vdreti in jo popolnoma ustreliti, pat" mu brata Sever zabranila. Makrap je bil z■ mp, rom na razne milostne okoliščine samo ni»ia leti težke ječe obsojen, v katera st — tudi preiskovalni zapor vračuni. Porota v Celovcu. k« •tr. Pri Celovec, 9. marca. (Nevaren t a t.) 11" 21. septembra 1. 1. je prišel zidarski moji P* Jakob Rencher k Žagarju Gottfriedu M; Wollingu. Pijančeval je z njim v raznih in ga zapustil končno pijanega v Preblu. 0n> je tekel še ponoči v stanovanje Mattla in'_. ukradel hranilno knjižico z vlogo 5.321 ki? čez par dni poslal je svojo deklo v WolfsbJ? da bi tam denar dvignila. Vsled tega je pi jJ1 sum nanj. Najprvo je tajil, a pozneje je la priznal, da je knjižico ukradel. Rekel je pa, n je vzel ta denar „le iz ljubezni do svojega] n jatelja" k sebi, češ da se je bal, da bi nj«, P prijatelj denar zapravil. No, porotniki pa i P? na to čudno „ljubezen" verjeli. Zato je z Rencher na tri leta težke ječe obsoji ' Za izvršitev prostovoljne sod-nijske razprodaje Amaliji Glaser spadajočih posestev e. št. 505 in 521 k. o. Spodnja Polskava določa se dan 17. marca 1914 pri tej sodniji dopoldne ob 10. uri v sobi št. 7. Razprodaja se vrši po parcelah. Razprodajalne pogoje zamore se vpogledati pri tej sodniji ali pa pri c. kr. dr. Hermanu Wiesthaler med navadnimi uradnimi urami. t A dne 28. februarja 1914. 182 (Podpis.) OO0O0O00OOOG08OOOOOO Okrajni zastop ptujski oddaja pod lastno ceno v svrho izboljšanja naših želj-natih kultur izborno, izbrano in sicer se oddaja to zelj- nato seme v pekariji gosp. 0 r n i g v Ptuju. En zavojček stane 10 yinarjeY. Kmetovalci! Ne zamudite te izborne priložnosti! Gozdarski pomočnik za Pohorje, zmožen slovenskega jezika, ki se vsaj nekaj razume na lov in gozdarstvo, se sprejme. Oženjeni v starosti od 30 do 40 let imajo prednost. Ponudbe sprejema upravništvo tega lista. i»» Priložnos Mala hiša z dobro idočo jedilnico in iztočom mošta ter s sobami za tujce, poleg fabrike in vojašnice, se dobi poceni zaradi bolezni. Naslov: Gradec, Bruckengasse 29. ^9 Okrajni odbor ptujski priredi dne 16. m a r c a popoldne ob 2. uri in dne 17. marca 1914 celi dan v veliki dvorani mestne hiše v Ptuju podučni tečaj, na katerem bode predaval g. deželni potovalni učitelj Pirš tin ger o Udeležiti se sme vsakdo iz okraja in je poduk popolnoma brezplačen. Aprila meseca sledilo bode temu tečaju nadaljevanje. Okrajni zastop Načelnik: Jos. Ornig1 1. r. Prav lepo posestvo se proda z dobro idočo pekarijo ter z mlinom in žago. Posestvo obseže 4 orale najlepše zemlje v enem kosu ter v polni ravnini. Tik okrajne ceste in 5 minut od farne cerkve. Proda se po prav nizki ceni ter lahkimi plačilnimi pogoji. Vse dtugo se izve pismeno ali ustmeno pri Joliani Korošec v Biserjaneh, Sv. Juri ob Scavnici. Proda se tudi samo mlin in žaga na močni vodi. is6 Važno za poljedelce! c^j Kdor letos potrebuje fri.ško, zanesljivo 3 letno in 7 letno deteljno seme, travno seme za dobro, mokro in suho zemljo, roneno seme dolge sorte, vrtno seme, naj se zaupno obrne na semensko trgovino J. Riegelbauer-jevo v Ptuji. i« Vsak, kateri jedo zdajtam kupil, je bil zelo zadovoljen Lepo posestvo obstoječe iz lepe, jako prostorne stanovalne hiše s popolnoma urejeno prodajalno za trgovino z mešanim blagom, zvezano s prodajo vina, pive in žganja, ki se zamore izvrševati brez zmožnostnega izkaza na ime lastnika. Veliko gospodarsko poslopje, dva lepa vrta za zelenjavo s 5 orali prvorazredaih travnikov, da se z zadnjimi ali brez njih v najem, oziroma se proda. Več pove lastnik G. Kaiser v Poličanah. 126 Dobičkanosno, lepo posestvo je iz proste roke zavoljo smrti za prodati. Posestro meri okoli 11 joh vse v enem kosu. Na sredi posestva stoji hiša s gospodarskim poslopjem vse z opeko krito. Posestvo je od farne cerkve, od kolodvora in državne ceste lo minut, od mesta Maribor eno uro odaljeno. Okoli 2 johi je sadonosnika s samimi žlahtnimi drevesi. Drugo so lepe njive in travniki. Redi se lahko osem glav ?»vcje živine. Mleko se lahko dobro v bližno mlekarno proda. knjiženo lahko ostane 3000 K. Ostanek se mora po dogovoru izplačati. Vse drugo se izve pri posestnici Jalte Pfais na Pesnici pri Mariboru, pošta Peaoica. 79 Fant zanesljiv in priden za vsa domača dela, ki mora v prodajalni pomagati, se sprejme v prodajalni žganja Joh. Stra8chill v Ptuju. m Le enkrat v življenju! ili a K 184 določenih za ekapnrt na Balkan, I držanih zaradi obstale vojne nemi pristne brnske Himalaja voljne, cal dolge in 130 cm širone, v krasnih] in meledejsinib, s krasnimi barva: durami, se le čisto kratek Jas 'za polovico izdelovalne cene sami za en kos. Te zimske odeje s» |d™_ nar vredne in le dokler traja zalogi . se Jih dobi pri nas po sledečih seniacijskih cenah: ajvec 1 kos zimske spalde od>ji stane le..........jio sk 3 kosi zimskih spalnik odej . ,...........,'anps «k»81"' . . . . ..............;eseč Edina razprodaja po povzetju: itern M. SVVOBODA, Dunaj, III 2, HieRgass št. 13 .BK I Po vojni I i presenetljivo ' 700 kosov za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlafi. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. iepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz krasnega koljeria iz orient. biserov, mod. damski kini s patentzaktepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par ubanor b patent- kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, Ipar gumbov za manSete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux predmeti, velika veselost za mlade m stare, 1 jako praktični seznamek ljubav-nih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenemh predmetoT in še 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki biSi. Vse skupaj t uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo S K »0 h. Posije po povzetju centralna razpoft. hila 0. Ju«, Krakov HI. SB. Pri narocbi 2 paketov 1» doda zastonj 1 prima juijleflko britev. Zakar ne dopad«. denar nazaj. ' Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Nenmann, Prag. Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 181 Ko vsč ni ca na dobrem stališču se da v najem pri Ed. Sappanz, Pristeva-Poličane 206 Lep DOit v RoDwein-u pri Mariboru se ceno proda. Najboljše zemlje .80 oralov in sicer 8 oralov travnikov, 15 oralov njiv, 7 oralov gozdov. Poslopja v najboljšem stanu. Gospodarska poslopja cisto nova. Hlevi za 13 glav živine; šest svinjskih hlevov itd. Radi preselitve takoj in ceno na prodaj. Nadalje se vse poizve pri gosp. Kram- Pristani«, oštir v Unčah, (tik železniške Stacije Kotsch). Pridni, delavni konjski hlapec, prednost imajo starejši, in postiljon se sprejmeta pri trgovcu Franz Sehosteritsek St. Vid pri Ptiju. Iščem mesto 180 logarja ali kaj stičnega; že odsluženi vojak, vešč v poljedelstvu in učen tesar. Naslov: „M. K.", Orehovo 24. Sevnica ob Savi. Žslim kupiti dobro idočo gostilno s posestvom ali brez posestva. Naslov pove upravišlvo tega lisla. lltf Hiša na prod zidana, z opeko krita, ii 2 kuhinji, klet, pojata;f! in spredaj vrt, 10 m' :h kolodvora, slovensko in ške šole z raesta Sloj . Bistrice; cena 4.400 R.*ovl trebna svota 1000 K; a op Jakob Seiko, Se»; Xr. 196c bei Irfoba 2 posestv š] za prodati pri veliki st&nyjl paše za vsakega obrtm . večimi njivami pol m 10' mesta ir. farne cerkve, .^rn nut, v Zgornji Hajdini. . 3 goše; naj se kupci n'jjn6. pri Johani Zartl v Zajnje Hajdini; cena se izve tam, -. Majer! Mladi oženjenci se za nuj sprejmejo; več se izflfi Jok. Windisch, Breg pri H1 Oženjeni švajcerf eventuelno s pomožno 6 za molžo za živino v &j_ 20 krav in mlado živinj sprejme. Le taki IjudjeJ že v tej lastnosti služil znajo nemško, naj »Sehlossgut' na upravoj lista obrnejo. Oskrbništvo KrižovljanJ Ormoži ima lepa ravna drevel s krasno razvito kronol prodati in sicer jaboIjke,-| ške, slive, črešnje in kovce (Spaliere) vse najb vrst. Mesarski učeni1 krepki fant se sprejme m Joh. Bcnzik, mesarski moji Maribor, Viktringhofgass( Učenec se sprejme v trgovino nega blaga od poštenih Šev z dobrimi spričevalu Šifro J. K. 100 na uprav« tega lista Kateri se že ■ imajo prednost. Kovaški učenec ki ie krepak in zdrav, zgradbi vozov ter podkon dobro izuii, 3 leta učni j hi ana in stanovanje v\ se takoj sprejme pri | Pergler, fabrika vozov, 1 bor, Muhlgasse i i. Prav lepo posesty« ki leži na glavni cesti, novo in njive pri hrami,j orala, hiša je še 10 let di prosta; kdor hoče kupiti, t prav po ceni. Kupci naj oglasijo pri Thomas Zart! I llajilina 68 pri Ptuju. Pridni majerski ljut] se takoj sprejmejo Pctritschek, graščak, Leisberg. Rumene Orpington peteline enoletne, čirektno is Augkf1 kega importiranega ple večkrat premiirane, komad K 25- liti Neuklosler. St. Peter in tha'.e. 56 17. ičarj ■ 113 Joan ita Konjerejo! pozor! Daje se v obče zuanje, da -- i bodo v spuščalni dobi 1914 v postaji Ptuj spuščali 6 k tit odaj imenovani žrebci po sledečih cenah za prvi skok sicer : rja Ierc loga k „Štajercu" št, 5 z dne 15. marca 1914. 7 -' Gospodarske. I m e /j do 5. pop. Od aprila naprej pa od 8. do 11. dop. in od r do 5'/s ure popoldne. Vsaki konjerejec, kateri ka-;a v spuščalni postaji postavljenega državnega žrebca svojo kobilo spušča, ne prevzame s tem samo dolžnosti, dovršenem spuščanju kobile od dotičnege postaje-itelja zahtevati spuščalni list, ampak tudi dolžnost, OtroSo bi se to opustilo, vsako iz tega povoda skoz ne-iec. jestobo erarju nastalo škodo iz svojega povrniti. Pet lu tir1^''' sk°kov Je P,ot' izkazu spuščalnega lista brezni • Bitnih. Reditelju je prosto po nekih nerodovitnih skokih Jtbca menjati, za kar mora samo oni znesek doplačati, ' 'tawlolil flWbltehpfv.Brtslw. 3V0J® navadni brzojavni uradnik. 1881 postal je škof mof v Fnldi. Kardinal postal je 1. 1893. Bil je tudi 5 v dragem javnem življenju delaven. Tako je bil °™ tudi član avstrijske gosposke zbornice in deželnega zbora v Šleziji ter namestnik deželnega glavarja v Šleziji. boh. na, totel pa i z o na ;.) D nojst attl stilu )n sa in i kro fsber pat kma Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K proti kaBju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi > 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. ttrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1-60. — Izvrstni strup za podgane, mili, ščurke & K 1'—. Raz-poiiljatev L. HerbSt, apoteka, Bleiburg na Koroškem. — 500 kron I Vam plj&im, ako moje 99 VtS ,Ria=balzam' Vaia horja oitsa, bradavice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena t posodice z garancijskim pismom vred K l—; 3 posodice K 250. Stotero zahvalnih in joiznanjevalnih pisem. Kemeny Kaschau (Kassa) I. postni predal 18/721 Ogrsko. Najcenejše in najbolj vplivajoče odvajalno sredstvo PHILIPP NEUSTEIN "3SSBT kfOgljice. (Nemteinove Elizabeta« kroghice) Imajo prednost v vsakem oziru pred vsemi ednakimi preparati in so proste od vseh Škodljivih tvarin ter se jih rabi z največjim uspehom pri boleznih organov spodnjega trupla, one so lahko odvajalne, čistijo kri, nobeno zdravilno sredstvo, ni ugodnejše in pri temu povsem neškodljivo, da premaga 7aniranC m l n''m 8°'ov' v,r največih bolezni. Za-/ia[mtlHl> ralii posladkorjene oblike jih jemljejo celo otroci radi. 1 žkatlja, vsebuje 16 krogljic, slane 3« vinarjev; 1 zavoj, vsebuje 8 Skatclj, torej 120 krogljic, stane le K 2 —, pri naproj-vpošiljatvi K 2'45 franko. Svarilo! Pred ponaredbami se nujno svari! Zahteva naj se »Philipp Nenstein'ove odvajalne krogljiee." Samo pristne, ako ima vsaka skat-lja in navodilo našo postavno protokolirano varstveno znamko v črno-rdečem tisku „Sv. Leopold" in podpis, .Philipp Nenstein. apoteka." Našo trgovsko-sodnijske embalaže morajo biti z našo firmo beležene. Philipp Neustein apoteka „svcti Lcopdld" Dunaj, 1., Plankengasse 6, ter v vseh apotekah. 1120 Obleke za dečke v elegantni izpeljavi, vse velikosti od K 180 do K 14—. Obleke za gospode od K 9-— do K 45—. Površniki za gospode, moderna fagija od K 38-— do K 60 — Vremenski plašči za gospode iz za vodo nepro- dornega lodna K 12'—. | Strikane srajce za gospode, bele in barvaste od K 2 40 do 450. TuristovBke srajco od K 2'— do 4'—. ' Velika množina kravat preje K 2'—, zdaj 50 v. iz lodna za gospode in dečke globoko pod nakupno ceno. 2oo W* Čevlji za otroke in odžene po iako nizki ceni. Franz Hoinig, Ptuj. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje i ob delavnikih re do 2. ure popoldne (blagajna je 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. I 'KHT~kopelj l vročim (.rakom, paro ali I ^ej nBrausebad" z rjuho K —• 70 TrgoviM i oroijm, c. k. zaloga smodnika ■> LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pistole, precizno pristreljene t xi*temih »Browning8, »Steyer", „MauierB in wBayardu. ReToWri t najbogatejši izbiri že od K ooO naprej. Flobert-puske in karabinerji, dvocevne Lancaater-loTgke-puSke od 36 K naprej. Patrone, ovitke patronoT itd. Cenik zastonj in franko. __ 34 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnioe ta plinarske hiše postarljana je parna iagu vsakomur i, t porabo. ■ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj raeiaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, apahati i. t. j. Avstro-ogrska šolska statistika. Naša slika prinaša zanimive številke iz avstro-ogrske šolske statistike. Zaporedoma vidimo, koliko javnih in privatnih šol je na Adstrijskem ter Ogrskem, koliko učnih oseb, koliko šoli obvezanih otrok in koliko šolo obiskujočih otrok. Ta statistika (prva zgorajšna vrsta na naši sliki), se tiče ljudskih in meščanskih šol. Spodaj (na levi strani) zopet vidimo, koliko sn d-njih Šol imamo na Avstrijskem in Ogrskem, ko liko učencev ter učiteljev v njih. Nadalje vidimo na sliki (spodaj desna stran), koliko prebivalcev pride na eno ljudsko in na eno srednjo šolo v Avstriji in na Ogrskem. Vsa slika je vrlo zanimiva za kulturni položaj v naši domovini. m \26T S9ffi:535Z$106?'80016]%^tistem l/no~m_frfenŠt SchulEir ,Mrei* -Muler ^ 9551* 0aš neife,Wappen AlbaniensY rodnega junaka Skanderbega. Ta dvojni orel se nahaja v plašču iz hermelina. Navrh pa se nahaja novo sestavljena albanska krona z 10 oboki. Na plavem traku je napisano z zlatimi črkami geslo družine Wied: „Fidelitate, Veritate." Albanski dvojni orel nosi poleg tega v sredini še Wiedov grb (pfau na zlatem ozadju). Prvi avstro-ogrski poslanik v Albaniji. Cesar imenoval je legacijskega svetovalca prve kategorije dra. Heinrich viteza Lowenthal von Linan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na dvoru v Albaniji. Dr. von Dr.fieinr.ffiHerloewenfhafvonLinau, tislerr.-ungar.Gesandfer in Albanien. Linau, katerega sliko danes prinašamo, doslej v javnosti ni mnogo nastopil. Pravijo, da je izredno zmožni in energični diplomat in da bode vsled tega jako primeren na novo uresničenem albanskem dvoru. Kardinal dr. Katschthaler t. Knez in nadškof v Salzburgu, kardinal dr. Johan Katschthaler je umri. Rojen je bil 29. maja 1832 v Hippachu na Tirolskem. Študiral je na dunajski visoki šoli in postal 1. 1856 duhovnik. L. 1886 postal je ravnatelj duhovniške- Kardinal ^rskrzbi&thof v. Salzbura Dr.Job.natschrhaler 3 ter.h Thaler ga seminarja v Salzburgu, 1. 1889 in 1891 pa škof, 1. 1900 knezoškof in 1903 kardinal. Bil je eden najznamenitejših visokih duhovnikov na Avstrijskem. £■£** Cepljeno trsje in kluči. *"^BSI Vinogradnikom se naznanja, da je veliko množino ame-r.kanskih trt na prodaj : Seznam trt Mosler, Burgunder b., r., W. riesling, Rheinriesling Muška', Ranfol, Sil-vaner, Kavčina, Muškat-Silvaner, Rotgir_fler, Portugieser, Blaufrankisch, Gutedtl r. b., Ruliintier in Izabela. Te trte so cepljene na podlago Riparia (Rupestris Monti-cola, Riparia Rupostr s. Aramon Rupestris, GOthe Nr. 9, BerlandieriXRipariaXTeleki, Berlandieri, Rupestris, Teleki Nr. 10 a Ključi in korenjakov je tudi veliko množino. Cena po dogovoru. Janez Werbnjak, trs-ničar. Breg pri Ptuju. H Davek na špirit!! Vsled kolosalncga z«iJanja davka na špirit, ki je stopila že 1. februarja v viljavo, je nujno potrebno, da se vse spiritooze sam izdeluje. Oni reflektanti, ki si hočejo to izdelovanje po praktični mrtodi urediti in s tem mnogo prihraniti naj se takoj pod šifro „Grosse Erspar-nisse 4351" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf. A.-G-, Dunaj I/l., Wollzeile 9, oglasijo. J^^ Izkušeni strokovnjak se od dotične fabrike brez troškov daje na razpolago. 29 ^■^je s svojim jyelodcenT U in črcvom ■ nezadovoljen Mietnlie wi rCuflO nehai lna ] ■ U'medirauliaielcdtnipraSeh I Qastricin _ UcineK presenetelitv lOobue* vseh apotekah. | Velika sjiatljaslane 3 Kr- GLAVNAZALOGA, . I StemBpoleh8.0unaj.lV. / favoritenslrasse25.i |V J¥oi£tMi jrjfisin francoJ »74ram.fi dob* » A So dobi v Ptuju v lekarnah : Hais Mulitor, Ig, Belirbalk. Ilfiiar, Osfsee za strojne in elektro-inženerje, stavbene inž., geometry in arhitekte (železno betonsvo in kulturna tehnika). Novi laboratorij. Sprejema se absolvente višjih obrtnih Sol. 632 Veliko presenečenje I V življenju nikdar vet la priložnost! 700 koso* le 380 K. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura a verižico, gre natanko, za kar se B leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 2 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damgkcga kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient. biserov, mod. dam.-ki k'nč s patent-zaklepom, 2. eleg. damska arbanda, 1 par uhanov s pravim srebrnim kaveljem in simili-briljanti, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za mansete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, t veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-predmeti, velika veselost za mlade in stare, 20 ko-respondenčnih predmetov in Se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je samo ta denar vredna, stane samo 8 K 80 h. PoSlje po povzetju ali na-prej-plačilu dunajska centralna razpoš. hiša t. Lust, Ki-akova it. 446. Za kar ne dopade, denar nazaj. Riziko izključen. 68 Giht se Revmatizem trganje v udih, podagra, išias, heksenSus, revmatizem v členkih, so se uspešno odpravili z Renimeljovimi rastlinskimi kapljicami. Se jemlje notranje najčistejši rastlinski produkt, nobene Škodljive postranske posledice, nobenega naroajanja. Maianje, kakor znano, ne koristi. Cez 700 krasnih priznanj. 1 čaSa 6 Kr. Regina - Laboratorinnt Kari Remmel, Laudshut 700, Bavern. Učenec 95 zmožen nemScine in slovenščine, sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom pri Alois Kometter, Boru vije na KoruSkem. 95 Lovec za Pohorje sprejme se pri graščinskemu uradu »Burg Keistritz'1 v Slov. Bistrici. 137 Na obroke zlata verižica 89 Pr-sre- za gospode in dame 82 fO gramov težka K 140—, mesec 4 K. vorazredna bma ura s 3 srebrnimi pokrovi K 14*— Dobava vsepovsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj takoj piSe. R. Leehner, Ooldnarenhaus, Lundenburg, ■MM Nr. 661. tanov. AmerilHa od z 12.000 do 19.000. velikimi parniki z dvoj sravbami poroča Red Star Lin motor Prvorarrcdnl pamikteCT-k« Zmerne cene. Izbama eskrba Odi vanje vsa* teden v »i*-, • * T Novi Ycrk, vsakih U 1.1*11 v četrtek v Boston,^11*' Poizvedbe pri: j *; Red Star Llnle, Antwet| rirnžl Dnnaj IV., Wiedei.ergi-tpijj 20. Inline Popper, ijnxeijl bruck StldbahnstrasKp rej _ | Frano D.leao, Ljubijo kolodvorska ulica *1. I pold Franki, Grad« Joannrumrinf! 19 |l>n n|np POZOR! Na Spodnjem Bregu, 101 od mesta Ptuja, pri glavni in v zelo prijetnem kraji] ječa hiša, vse v najbk stanu s zelo dobrim vel vrtom za zelenjavo in » prav rodovitini sadnim drsi se proda. Z\ vsakega h jonista, rokodelca in kupol vsakovrstnih reči zelo spi no. Vse drugo se izve rn' sestnici Marija šireti Spodnjem Bregu Atev. pošla Ptuj. Strežaj se sprejme pri hiralnic Vojniku pri Celju. Kr službe 28. februarja t, Biti mora samski in ram nemški in slofenski jezikvj Golša žleze, debeli vrat, napiluj vrat, se hitro z naj™: uspehom odpravijo s,-' Georgs Kropfwlsam." (':> K. Krasna zahvalna p| Rfgina - Laboratorium I Remmel, Landslrnt Nr. Bajen. oslovski fraSelj in astma popolnoma ozdravi, nazal vsakomur zastonj. Po1 frankirano kuverto za odaj na gospo B. Kolenska, \Vi wit«. pri Pragi it*). Dobro idoča gostilna v Mariboru, K&rtnersl 56, 5 minut od Hauptpl se poceni proda. — V na gosp. Alois Hen. Burggasse 4. On in kolesi na obroke; deli najcenejl cenik zastonj, f. Duiek, nice puik, koles in Sin? •trojev, Opečne n. drl of niči St. 8052 (Čeiko). Gostina. Dobro idoča gostilna tik cerkve in okrajne steze, na račun oženjencam, ki slovenski in nemški, poštenega obnašanj mora dobra kuharica biti. I piši se sprejemajo do 1. srd t, 1. pod naslovom .Toll. Wi iliseh. Breg pri Pt»ji4 Majerski in viničarsl ljudje t se iščejo. Vprašali je ob » deljah v hotelu „Sl«dt Wi« v Mariboru. 2 šivalna stroja za čevljarje — ena volla; mašina, vse jak.i dobro, i takoj proda. Ceni za m) kron, Franc Ko»8i, krojta Ptnjn. _____I Ml Lepo posestros aaradi pri državni cesti, 6 orisi klliet cena 5610 kron, se prodi- _ - - Več se izve pri J.ikobn Siji KIODL Manernbach, 1'osl Fra«l«i ___ 9 — itanov. 1i Ustanov. 1886 fans Spruschina ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ Ptuj Farbergasse Nr. 3 Eproča svojo bogato zalogo Puch'ovih voznih FJnotorskih kolesov ter Rambler- in Styria-pir«mBteor-koles s Torpedo freilaufom od K 120 — naprej 1193 Mtzner'jevi šivalni stroji družinski Singerjevi od K 70'— naprej. — Jnteiji za kolesa od K 7 —, šlauhi od K 4.— prej Popravila in nadomestni deli hitro ter najceneje. '.aSal ia pisn im Kal Nr. «1 17. farne seda i znata zna in Žeoa ti. Do-aorila ■£- motorji za surovo olje -f primerni za vs»k obrat In kraj za postavljanje ednostavni, ceni, ekonomični, stoječi in ležeči, stabilni in vozni. Bolinder ,229 družba za zgradbo strojev Dunaj, IX., Porzsllangasse 18. Hitra dobava, ugodni plačilni p»no]l, najboljše roferancp. I Vsaka odjemalka Stampfuve dobre ržene kave dobi ■u. vsakem zavoju (6 kg K i-— franko) 2 darila, pri večkratnem odjcmanju tudi štofe za s kavo poslane. Vrečica se da porabiti kot posodim prt. 1126 Josef Stumpf, fabnfca ržene kave Šlotov na L, Češko). Poskusi in prospekti zastonj in franko. Prosimo le direktno pri zgorajSni firmi naročiti, ker je glasom ob. postave agentom pri kazni prepovedano, prodajati v zasebnih hišah rženo kavo. Vozne plachte in konjske odeje prodajat* v vsaki velikosti in kakovosti po orig. fabriČni ceni Slawitsch in Heller v Ptuju. PetBi Rostit-a naslednik 1 na glavnem trgu zraven apoteko priporoča avojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrat usnatega blaga kakor kofre, taške za iolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tndi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 d O K I "20. Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johanp Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). %u Nečistosti kože •■* kakor mozoli, mitesser, mastni svit, trgana laS-^^kc^l ii trda koza odpravi riUUSUl ki vsebuje najbolj zdravilne snovi teera izolirana in proste od dišečih, barvastih, ter lepljivih stori, ter je po preiskavah graSke dermatologične klinike vplivnejši, kakor oficinelne vrste teera. Raba se zgodi najbolje v obliki tekočega 1'inosol-mila (v steklenicah po K l-— in K 250 dolgo trajajoča zslosa). Kdor rabi vsled navade trda mila, naj vzame Pinosol-ooraksovo milo (80 vinarjev) ali Pinosol-žvepleno-mlečno-milo (90 vinarjev). Proti boleznim kože in izpuhom priporočajo zdravniki trdo 10»/, no Pinosol-milo in Piniwol žvepleso milo (tO vinarjev). Ve« pove milu dodani proSpckt Za umivanje glave proti upadanju hs, sspan itd. slaži tekoče Pinosol-lasno milo v steklenicah po K 1 ■— in K 2 50 dolgotrajna zaloga). V lekarnah, drožerijah in parfamerijah. 1217 Pinosol-tvornioe G. Hell & Comp., Troppau Duiaj, I., Delferstorferstrasse 11. Kwizda fluid (znamka kača) turistovski fluid Staroznano, aromatlono mazilo za okrepcanje in atvezenje kit ter muskeijnov. Se rabi uspešno od turistov, k(leoar](v, lovcev In jezdecev v okrtpčanje In zspetno okrepcanje po daljših tnrah. - Nadalje proti glhtu, revml, lilas, heksenSusu itd. Cona l steklenice 2 K, •/, steklenice KI-20K. Ewizda fluid se dobi pristen le s poleg stoječo varstveno znamko v lekarnah. Vsakodnevna poštna razposiljalev po glavni zalogi: FRANC JOH. KWIZDA c. in kr. avstr., kr. rumunski in bulg. dvomi liferant, okrožni lekarnar 317 KffltllgPMJM PBI BUNAJU. V uradno pliarmakopaejni — zaznamek laškega kraljestva sprejeto. prof. ERiiESTft PAgJJMO v HEAPOLI Cala.a Ban Maiko 4. All tekoč, all prahaat, ali v stlajenih krogljicah. Najboljšo zdravilo za snazenje krvi in za Osvezbo Najboljše za zdravilo v spomladi in v jeseni. Nagrajen: leKtrnična izatava 189i. — LaSka hgijenična izstava 19IK) z veliko zlato mrdslje. — Mednarodna lz»tava v Milanu 1906. -- Mednarodna izstava Iluenos-Aires 1910 » velikim častnim diplomom zlate medalje. — Mednarodna hygijenicna ustav.-i v Rimu 1912 veliki rastni tiplem Se dobi v vseh boljših lekaroih. Svarilo: Da nihče ne bode zapeljan od mnogih posnemanjih, kateri zdravju škodujpjo, prosimo zahtevajte zmiraj samo našo znamko: SYRUP PASLIANO prof. Ernesta Pagljaiio v NeapoU in ne drugo. Pri nas se izve, kako se z nagim syrupom zdravi in TM drugo natančneje. Slovstvo in pisarstvo v vseh jezikih. NuSi sfeoialitete se prodajo po celi avstrijski drtavi pri vseh naiik zalogih brez uvoznim • m Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. m m priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi nrami rado volj no in brezplačno vsaka *adeva pojasni in po vsem - vstreže. = $ Občenje & ! z avst. ogersko i SSi banko. 4k m Ravnateljstvo, m m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. *J* m ač v 176 veliko trgovino Mann Koss, Celje m zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se g samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufaktupno blago, gotovih oblak za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutaio, strlkane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-— = grobne veno« in trakove« % eno besedo vse. =----- 10 — ■ I ■ ■ ■ ■ II ■ I ■ I II ■ I II H. *. Straschill'ova grenčica iz zelenjave.'. tm m II (Straschill's Krauter-Bitter) SB: izj premiirane štajerske žgalnice finega domačega žganja in veledestilacije Max StraschUI v Ptuju. To je izdelek najvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu. ........ straschill'ova grenčica iz zelenjave ■■■..... je dvojna Želodčna grenčica iz zelenjave in korenin. Izdeluje se iz najboljših kot domača sredstva znanih dobro vpli-vajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najboljših temeljnih snovi. V Straschilfovi grenčici iz zelenjave vporabi se le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave in korenine najizbornejše vrste. Ekstrakcija t. j. dobava in izsesanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinu. S posameznimi zelenjavami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge) ono ekstrakcijsko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče. Straschill'ova grenčica iz zelenjave je čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najboljših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin. Straschill'ova grenčica iz zelenjave vpliva vsled svoje sestave milo na prebavljanje, okrepča želodec in traplo in je jako prijetna. >...... StraschiU'ova grenčica iz zelenjave ...... je domače in želodčno sredstvo, napravljeno z, ozirom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka ! »..... Straschill'ova grenčica iz zelenjave ■■■■■■ je neobhodno potrebna pri večjem telesnem napora in štrapacah. Posebno priporoča se Straschillovo grenčico iz zelenjave za tnriste, lovce, potnike na morju, vojaštvo, romarje itd. ........ straschill'ova grenčica iz zelenjave ........ je izvrstnadvojnaželodčnagrenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vseh esenc in ojstrih, zdravju škodljivih snovi) Mt» Zahteva naj se povsod izrecno **m HtfT StraschiU'ovo grenčico iz zelenjave **9% („Strascbill's Krauter-Bitter") in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago. MAX STRASCHILL v PTUJU ui6 premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija. Celje. Ivi se }dbo p v nje ■ o, v k ta inoma |>je pri. meni i ačilen jdnješ! asu. 'n pol H |e voh ■jasa i ~ Jitašeje ■ii je : Gradi Trat, 11 s produ™- ™jL Styria-kolesa Baivcčia fabrika na Avstrijskem in se priporoča »sledeči ceni 130, 140, 160, 180-200 K. ■ • .-, 5 Zanesljivim kupcen se proda po pogodbi ludi na • • " ' mesečne rate. Deli (Bestandteile), Pumpe, šlauhe, laterne, vse v veliki zalogi. Cenik se pošlje resnim kupcem brezplačno. — Zaloga : 151 BEATA SLAWITSCH v PTUJU. alogal lah: .K 131 rodaj ta, i c» jata; minut ke in Slov« [ari Kaspep »k™ print c maianim blagom In zaloga ■modnika «~ PTUJ -3m priporoča ■vojo bogato zalogo 867 špecerijskega blaga, ivifi polen za kurjavo, nadalje smodnika [lor in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter idmete mnnicije za Iot kakor patrone, kap-Ijne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah. bi stezi.| obrtnik o] ure| ve, ilini, in| •ci ogla vZS« s tam. pri ] ijcer,| ;no osel v štev. Živino, I Ijan avess rono jke. tiri a priti) :ajbo)|«l 16:1 enec ne pri | mojstei asse II m oddaja HeinriA Vnek centralna trgovina s semeni Praga „zur goldenen Gans" Slovenski ceniki zastonj na zahtevo. Kdor vpošlje najmanje 40 naslovov posestnikov, učiteljev in lastnikov vrtov z natančno označbo njih stanovalnega kraja in zadnje pošte, dobi franko zanesljivo vremensko kazalo zastonj. Izvoz češkega semenskega litja po ec .", SI LOvanji ni i'as v h i Ji Frani , Miri-19! O :i, vse ii, 2'/, davka i, dobi naj se ti, Sp. 106 judje >ri C.! Celje, 184 •na m | odaje Mhaft ] Sann- 193 1 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajerčeve" užigaiice. V velikem jih naroči naravnost pri „Landerbank", lunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. iooo kron plačila "°W$ za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Gara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan ;kot edini balzam, ki iamoic res laoe in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dob se vsled tega v jako kratkem Času krepko rast las. Za neškodljivost se garantiral Ako to ni res, plačamo __ 90T IOOO kron netto "^M vsem osebam, ki s« plešaste, brez brade ali redko obrašfene in ki so Čara talzaa brci uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Velecenjena firma! Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 8 tednov lepo rast brade dosegal, prosim, da mi pošljete en paket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-HauB, Kopenhagen. Josef Silhany, Erszebetfalva, Ogrska. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem ze mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahvaljujem m Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoCe bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajem Vaš 0. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. Obs. diskretni zavoj. (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Brzojavni naslov: Lanzeva podružnicaDunaj. TelefoniCna zveza z vsemi mesti. HEINRICH LANZ MANNHEIM LANZEV ventilni lokomobiT za vroči sopar naravnost pripetim dinamom. Podružnica: DUNAJ YIII, Laudongasse 9. LOKOMOBILI z ventilnim parovodom ..System L.entz" najbolj sposobni obratni stroj za vroči sopar. :: Prosta postrežba. :: Najvarčnejso ravnanje. Izpolni do 1000 PS. Letno izdelovanje 4rez 2000 lokomobilov. :: Inženerski obisk in ponudbe zastonj. :: Naznanilo. Kari Rsngo, bivši lastnik prvega parnega mlina v Slovenskih goricah (preje Reppnik v Kaniši pri Pesnici) kupil je mlin firme F. C. Schwab na Zgornjem Bregu pri Ptuju. Mlin se nredi z modernimi stroji in prične Kari Rengo s 15, marcom t. i. s prometom. Izmenja se: pšenica, rž, koruza, ajda, oves, ječmen in mešano krušno žitje i. s. se za 100 kg samo 10% mante zaračuni skupaj z izmenjevalno pristojbino 20 vinarjev za vrečo. Pri odkupu mante zaračnni se najceneje plačilo za mletev. Prosim vse svoje stare cenjene odjemalce, da mi obranijo isto veliko zaupanje, kakor sem je vžival preje v Pesnici. Istotako prosim cenjene posestnike, ki doslej niso bili moji kupci, da napravijo poskus v mlinu, ki bode gotovo vse presenetil. Zagotovim kupce, da bodem vsakega mojih konkurentov daleč prekosil. Storil bodem vse, da poslužim cenjenim kupcem najbolje. 171 Z velespoštovanjem Breg pri Ptuju, 4. marca 1914. Kari Rengo« Kava cenejša! 122 Najfinejša Soja-Perl-zrnata kava, egalno žgana, izborne kakovosti in izdatnosti. Ni žitje ali male. Eazpošiljatev v vse kraje na Avstrijskem in Ogrskem. En poštni zavoj netto 4 in 'A kg za K 4'80 franko. Najcenejši in najboljši kavi podobni artikel. Naroči se pri: Kaffeebrennerei „Santosa", Kgl. Weinberge, 1573, Bohmen. Jako lepa vila na Bregu pri Ptuju, zidana 1910, z velikim vrtom za sadje in zelenjavo, mnogo trt, ki že rodijo, klet soba na podstrešju, vodnjak z izborno vodo, se za 16.000 kron takoj proda. 11.000 ostane lehko vknjiženih. Pojasnila se dobi v upravi tega lista. m 03 6 Neprijetne lasi t obraiu, na rokah, odpravi tekom 6 minut ti. J. lil otoiilet las, 'gar. nefikodljiv, xaneajjivi uspeh, ena doza n K A'— zadostuje. Po&lje strogo diskretno. las. ilr. I. Ill laberal. DONU II.. Bergoasse 17/1 Zalog« t Mariboru; lekarna pri „angelju varuhu," lekarna _M :r;s pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri „daW^o jelenu", v dišavi A. KauČ in Adria „Drogerie." Dr. Raimund Sadnik advokat in branitelj v kazenskih stvareh usoja si naznaniti, da je otvoril svojo advokatursko pisarno v Ptuju v lastni hiši (trgoviDa Sadnik & Kraker). 186 Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj!] 1 kg sivih slišanih 3 K; boHihj 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80h:i belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h;j 1 kg najfinejših sneženo belih, sli i sanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg fl-.nr--.-. g (Daunen) sivega 6 K, 7K; belega I 10 K;j najfinejši prsni 1 2 K. Ako se vzame 6 K, potem franko, j Gotove postelje it krepkega, rdečega, piavega, belega ali rumenega nankingn, 11 tuhent, 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazinama.! vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim | trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K;| aaiine 21 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne! blazine 8 K, 3 K 50 h, 4 K. Se posije po povzetju od 12 K na-| prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ae dopada denar nazaj. S. BuiiibUtl, DSSCllBllltZ Hr. 7I6.J Češki (Bohmen) Cenik gratis in franko. '• 8231 Kakor gnojenje taka žetev! Tomaževa moka priznano Id « loslorno-kislo gnojilo za spomladne setve. Sigurni uspehi Visoki pridelki! Tomateva moka „Zveidina znamka" se v garantirano Cistern, polnovrednem blagu v plombiranih vrečah z varstveno znamko in opombo vsebine oddaja. Se dobi v vseh prodajalnah, označenih s plakati z zvezdi no znamko ali pa pri 100 Tliomasphosphatfabriken Z z. o. z. Berlin W. 35. S-nri «■' peeil manjvrednim blagimi. Mestna posredovalnic (Wohnung- und DienstYermittlung) its službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "•• Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž). Ja« vem in Vi tnorats tudi vedeti, da je v Vaši hiši zanesljivo desinfekcijsko sredstvo neobhodno pol Bolezni, ranjenja se zgodijo mnogokrat. Za desinfekcijo na bolniški postelji, za antiseptično zo ran, turov, za irrigacijo in preprečenje okuženja, za stalno rabo vsake vrste desinfeki odprave daha je najbolj primeren znanstveno mnogokrat preiskani in po vsem svetu zn: najboljši desinficiens sveta priznani Lysoform« leto i riko pa ugo inoz Ker hitro in sigurno vpliva, ker se brez nevarnosti od vsakogar rabi, diši prijetno aromaf" nar°s„ ne škodnje koži in je končno Jako Ceni se od največih zdravnikov priporoča in v vsaki Naročn rado rabi. V Originalnih steklenicah (zeleno steklo), obdanih z navodilom, se za 80 Viiujiaprej. F za steklenico a 100 tjramOU povsod dobi. se proda Mislite nato, da Lysoform slab duh in pot hitro in sigurno odpravi! .ništvo Za ustno desinfekcijo se izdeluje Pfefterminz-Lysoform (steklenica a K l-60). o se r Podučno, od odličnega zdravnika sestavljena brošura o .zdravja in desinfc gled,; c i j i" dobite zastonj po kemiku HUBMANN, referent „Lysoform-tvornic" Danaj XX., Petrascrop'e 5 Kupujte Lysoform le v originalnih steklenicah z navodilom. Svarimo pred manjvr posnemanji. Dobre harmonike K 5-— Na moje harmonike ne pride nobenih colninsktii troikor, ker so vse domači izdelek. Brez. rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Št. 300»/,, 10 tipniiov, 2 registra, 28 glasov, velikost 24VI2 cm K S—. Št. 654>/„ 8 Upnikov, 1 register, 24 glasov, velikost 28X14 cm K 6-40. Št. 305'/,, 10 Upnikov, 2 registra, f)0 glasov, velikost 26X1* cm K 640. Št. 668'/„60 tipeikov, 2 registra, oO glasov, velikost HX15 cm K 8-60. Št. 686/2, 10 tipuikov, 2 registra, 60 glasov, velikost 28X18 cm K 950. Šola za lastni poduk k vsaki harmoniki zastonj. Pošlje po povzetju c. in kr, dvorni liferant Hanns Konrad, ■»»*'% *sU? ffi» 8'™ri Glavni cenik z nad 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. 190 W/cifi li'l\"» znam,!a ,e,( ll/.l na na t a zdrava, najboljša in najcenejša kava. 5 kg stane le K 4— franko povzetje v lepi, rročni vrečici iz posodinega blaga. Mnogo vrednih daril T. W. Jeschke, fabrika rzene kave, Kokos St. 85. ČeSko. Tisočero priznanj in 100.000 krat presku-seno. Pri 6 zavojih tudi 1 flanclno odejo ali 2 ten-ski krili ali 2 bluzi zastonj. Seznamek daril zastonj in franko. Napravite poskus I 88 August Sattler Soline Graz Tovarna za Vozne odeje. Konjske odeje. Plašči in Landhausgasse vodo neprodornega blaga. MSB pelerine. Stare plahte se na novo impregnira. Odeje za lokomobile ^in mlalilne stroji. Manipulacijske vreče. Naprej prodajalci izjemne cene. £08 Pridni rudarji (kopači in sleparji) se iščejo za takojšni vstop. Dobro plačilo pri cenih življenskih razmerah. Braunk-ohlenwerlt Steinklrchen in Sieinkirchen (Bohmen). Najvišje odlike I Državna cena! Tisočero priznanje-valnib. pisem! Konjereje] Svetomoznani amerikanski restitneljski ilniil znamka mOČi. „Pan« prinaša t truplo yj nap novo moč in sveže življenje vanj a zviša zmožnost in delavsko moč, okrepča muskelje^® eOll kite po prenapornem delu in njegovih posledicah.jn^kej? ■ --.lOiln iiVanala an ... bpl n b iir n I i tiioi.'n !,, go njt j Baikal licam ale, c mis Ta znamka izkazala se je kot najvplivnej autoritet splošno priporoča. Cena: i originalna sleklenica K 2*75. Pri prevzotju očtrska treh steklenic naprej se pošlje franko. _i_i k._: Na zahtevo prospekte in ofertc od ostalih na- -p Sih prvorazrednih -špecialitet: Panin-redilni preparat® COS] za konje, surovi vaselin, Panol-krčma za kopita, mastrjrjljene za usnje itd. % ^ i ,,-tr'SkIlL." . zadri j izdelovalniea kemičnih potreb--A-'anes ■£*», sfin in Specijalitet le Dunaj, o, ~XHf.JAuhofitraE50 65,'T. 65 Š II O E Dr strti "O, da kral L;fabrika ur Hanuš Konrgočn c. kr. dvorni liferant, BRUX št. 5321 B Odprta anker-remontoar-ura i/, bele kovine d-batju ria-srebro) Št. 4050 z izbornim, v kamenjih tek T) ,-. masivnim anker kolesjem samo K 480 V1*^ Št. 4042. Z dvo.nim mardjja je ! in moderno kovinsko c (o5ara(jj K 6'~ tiho 1 Št. 4043. Ista ? zlatim »avo bigiom in kroco ;m0g0I K ' ~ m upal Pošilja po povzetju, j^gj.j | Brez rizike! Izmenjava riovfl , '■ ali denar nazaj. — Ilufflt0 B0 glavni katalog 2 nad* s ' podobami na zahtevo vsab kompl zastonj in poštnine pnjka ne ____________________.drobiti ■ do te Kdor ima borove in smrekove storže za prodati? Takojšne ponudbe je poslati na k. u. k,| Hoflieferant Wallpach- Schwanenfeld.j Samenhandlung in Innsbruck, Tirol. Prodajalk ki zamore dobro računati, sprejme se v p« jalni žganja Joh. Straschill v PtiiJM ) ruski |jo Ba I a govo Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Plujii