30 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 31 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola »KO BOM VELIKA BOM ZVEZDA« / Božena Krivec, profesorica pedagogike in sociologije, dolgoletna mentorica plesnim skupinam in koreografinja / Osnovna šola Gustava Šiliha Maribor UVOD Gibalna aktivnost je osnova intelektu- alnega razvoja. Kognitivne in motorič- ne sposobnosti pri koordinaciji telesa delujejo povezovalno. Tako pri kogni- tivnem razvoju poudarjamo mental- ne procese, s katerimi pridobivamo znanje in preko katerih se zavedamo okolja. Če to dejstvo prevedemo v spo- sobnost ustvarjanja ritmičnih, prostor- skih in dinamičnih elementov plesa,je končni rezultat gibalno dojemanje in obnavljanje ter sposobnost zaznava- nja, doživljanja, izražanja in gibalne- ga sporočanja. Krofličeva (1989) temu pravi plesnost. Plesnost se razvija v sklopu celotnega otrokovega razvoja, tako duševnega kot telesnega. Kaže se kot sposobnost gibalnega izraža- nja. Razvija se pod vplivom prirojenih dispozicij, spodbudnega vpliva okolja in posameznikove aktivnosti. Plesnost predstavlja kompleksno psihomoto- rično sposobnost. Gibalno izražanje ima pomembno vlogo pri domišljijskih igrah. Frostigova (v Kroflič 1999, 49) poudarja, da je ustvarjalno gibanje zelo pomembno: krepi predstavljanje, zaznavanje, zavedanje, spomin, čustva, misli in akcijo. Gibanje se dogaja v času in prostoru, zato ustvarjalno giba- nje omogoča najvišjo mogočo stopnjo povezanosti. Ob gibanju otroci razvi- jajo in raziskujejo plesno ter gibalno izražanje, ustvarjajo svoj plesni izraz, pridobivajo samozavest. Pri takih zapo- slitvah ne gre za preprosto oponašanje odraslega, temveč za nadgrajevanje in lastno poustvarjanje gibanja. Ples in glasba pa se lahko uporabljata tudi kot terapevtsko sredstvo za otroke, ki imajo primanjkljaje in težave na področjih gibanja, dojemanja, čustvo- vanja in funkcioniranja. Taka dejav- nost ima osnovo na gibalnem področju (telo kot instrument) in emocionalnem področju (reakcija telesa na vtis, doži- vljanje, sliko). Zveza med telesom in umom so čustva. Izhajamo iz tega, da svoje življenje opazujemo in doživlja- mo preko svojega telesa: z gibanjem telesa ali telesnih delov omogočimo, da čustva, stiske, predstave najdejo svojo pot navzven in se izrazijo. Gibi so tesno povezani s čustvovanjem, ne glede na to, ali so čustva imenovana ali ne. Lahko bi rekli, da čustva oblikujejo in motivirajo naše gibanje, naj gre za vsakdanje gibanje ali koreografijo. V (plesnem) ustvarjalnem procesu pa potrebujemo še ojačevalec, ki nam po- maga prebuditi, spodbuditi in usmeriti čustva. Takšno sredstvo je glasba. Kako sva se spoznali z Lauro Deklico Lauro sem spoznala pred dve- ma letoma. Hodi na Osnovno šolo Stan- ka Vraza v Ormožu v oddelek vzgoje in izobraževanja. Bila je sramežljiva, tiha, težko je vzpostavila očesni stik, vstavili so ji polžev vsadek, na kate- rega se še ni navadila. Pri prvi uri je bila prisotna mama. H gibanju je ni bilo treba posebej nagovarjati, saj se je takoj priključila mojemu gibanju, ki je bilo najprej na videz spontano in nenamerno (menjava gibalnih vzorcev in dinamike), kasneje pa sem gibanje usmerila v ogrevanje okončin, ramen- skega obroča, medeničnega obroča in telesa. Med gibanjem sem govorila, katerega dela telesa se je treba dota- kniti ali kam se je treba skloniti. Tako sva se spoznavali in odkrila sem, da vedoželjno spremlja gibe, ki sva jih izvajali na umirjeno instrumentalno glasbo. Za zaključek sem izvedla kom- binacijo gibov, ki jo imenujem DREVO. Gre za ponazarjanje rasti drevesa od semena do listov. Ob zaključku (drevo je visoko, močno) sem jo prosila, da obstane, zapre oči in poskuša pokazati zibanje drevesa v vetru. Sama sem ob tem bila veter. Tako se je sprostila. Na- daljevala sem gibalno igro OGLEDALO, ki ji je bila neznansko všeč. Kmalu je pokazala, da bi tudi sama želela voditi igro. Naslednjo uro je komaj dočakala (mi pove mama). Ponovili sva gibalne igre od prejšnjič in poskusila sem s ple- sno gibalno igro LUTKA. Izbrala sem glasbo iz baleta Coppelia (Delibess), ki lepo ponazarja odrezane gibe lutke. Pokazala sem ji lutko in njene gibe ter jo prosila, da jo posnema. To igro sem izbrala zaradi kombinacije giba- nja zgornjih in spodnjih okončin. Cilj te igre je koordinacija gibov zgornjih in spodnjih okončin na določen ritem. Opazila sem, da je treba aktivnost raz- deliti na dva dela in obdelati najprej gibanje zgornjih okončin, potem spo- dnjih okončin, razdelati prostor in šele na koncu ritem. Koordinacija obeh delov v ritmu je vrhunec te psihomo- torične sposobnosti. Igro sva ponavljali in dodelali. Na koncu je prepoznala skladbo, izvedla svoje gibalne moti- ve in jih ritmično izvedla. Ob tem jo je izjemno veselilo moje čudenje ob izvedenih gibih, hkrati pa jo je spod- budilo k še naprednejšemu izvajanju. Ta način sem izbrala, da bi izboljšali kvaliteto ravnotežja, s katerim je ime- la težave. Glasba se je v tem primeru izkazala za izjemno pomemben oja- čevalec. Glasbeno doživetje je deklico umirilo in ustvarilo pogoje za odziv v gibalno-plesni aktivnosti. Pri delu sem uporabila metode Krofličeve: metodo vodenja, kjer sem z lastnim 1. zgledom vodila in usmerjala; metodo vodenja k izmišljanju, kjer 2. je Laura ob spodbudi samostojno ustvarjala svoj umetniški izraz. Vzporedno s plesno-gibalnimi sposob- nostmi je Laura na najinih srečanjih izboljšala tudi pozornost, percepcijo, zapomnitev in naenkrat se je z menoj začela tudi besedno sporazumevati. Skupaj z mamo sva bili preseneče- ni in začudeni, saj s svojimi učitelji zelo zadržano in skromno komuni- cira. Zaupala mi je, da si želi postati (plesna) zvezda. Ugotovila sem, da ob odsotnosti stresorjev postane prava klepetulja, kar dokazuje tudi v družbi s svojimi prijatelji na fizioterapevtski obravnavi. Čez čas si je Laura zaželela nastopiti na šolski prireditvi, kar je predstavljalo novo poglavje v najinem delu. Skupaj sva sestavili koreografijo s trakom, saj se je izkazalo, da ima izjemno rada rekvizite (trakove, dežnik, lutko, stol, žogo), s katerimi raziskuje in ustvar- ja. Raziskali sva možnosti gibanja in ustvarjanja s trakom. Ker se je izbolj- šala njena koordinacija, je nastala zanimiva miniatura. Sčasoma sta se pokazali tudi njena osebnost in želja po upoštevanju njenih želja pri izbiri glasbe. Ves čas najinega druženja sem izbirala klasično instrumentalno glas- bo (različnih ritmov, tempa), otroških pesmic ni marala. Jasno je dala vedeti, da ima take glasbe dovolj. Želela je ple- sati na popularno glasbo. Kompromis ni bil mogoč, saj je odločno, kot znajo otroci z Downovim sindromom, zahte- vala svoje. Na koncu sem popustila. Nastopila je večkrat (na šolski prire- ditvi, na prireditvi društva Sožitje, na specialni olimpijadi Slovenije in na srečanju plesnih skupin) ter bila na odru zelo srečna in zadovoljna. V leto- šnjem šolskem letu sva pripravili točko z dežnikom, ki je za Lauro ustvarjalni korak naprej. ZAKLJUČEK Najino druženje še traja. Njena fizična kondicija se je izboljšala, prav tako so vidne pomembne spremembe na po- dročju samopodobe in samozaupanja. Končni rezultat je pozitiven, pokazala pa so se še področja, na katerih bi bilo treba nadaljevati delo. Čeprav je vodljiva, je njena osebnost lahko zelo močna in velikokrat se razburi, če stvari ne potekajo tako, kot si je sama zamislila. Prihaja v puberteto. Negativne/nezaželene vzorce vede- nja je skozi gibalno-plesno aktivnost mogoče obvladati in Lauri pomagati pri samokontroli in izgradnji njene osebnosti. FOTOGRAFIJE: osebni arhiv LITERATURA Borota Bogdana, Geršak Vesna, Koro- šec Helena in Majaron Edi (2006) Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Ko- per: Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem. Geršak Vesna (2007) Pomen poučeva- nja in učenja s plesno-gibalnimi dejavnostmi v vrtcu in osnovni šoli. Sodobna pedagogika, let. 58 (št. 3): str. 128–143. Koban Dobnik Mojca (2005) Glasba in gib. Nova Gorica: Educa. Kroflič Breda (1991) Razvijanje ustvarjal- nosti skozi gibanje. Ljubljana: Znan- stveno in publicistično središče. Kroflič Breda in Gobec Dora (1989) Plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Kroflič Breda, Gobec Dora (1995) Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Woolfolk Anita (2002) Pedagoška psi- hologija. Ljubljana: Educy. 30 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 31 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola »KO BOM VELIKA BOM ZVEZDA« / Božena Krivec, profesorica pedagogike in sociologije, dolgoletna mentorica plesnim skupinam in koreografinja / Osnovna šola Gustava Šiliha Maribor UVOD Gibalna aktivnost je osnova intelektu- alnega razvoja. Kognitivne in motorič- ne sposobnosti pri koordinaciji telesa delujejo povezovalno. Tako pri kogni- tivnem razvoju poudarjamo mental- ne procese, s katerimi pridobivamo znanje in preko katerih se zavedamo okolja. Če to dejstvo prevedemo v spo- sobnost ustvarjanja ritmičnih, prostor- skih in dinamičnih elementov plesa,je končni rezultat gibalno dojemanje in obnavljanje ter sposobnost zaznava- nja, doživljanja, izražanja in gibalne- ga sporočanja. Krofličeva (1989) temu pravi plesnost. Plesnost se razvija v sklopu celotnega otrokovega razvoja, tako duševnega kot telesnega. Kaže se kot sposobnost gibalnega izraža- nja. Razvija se pod vplivom prirojenih dispozicij, spodbudnega vpliva okolja in posameznikove aktivnosti. Plesnost predstavlja kompleksno psihomoto- rično sposobnost. Gibalno izražanje ima pomembno vlogo pri domišljijskih igrah. Frostigova (v Kroflič 1999, 49) poudarja, da je ustvarjalno gibanje zelo pomembno: krepi predstavljanje, zaznavanje, zavedanje, spomin, čustva, misli in akcijo. Gibanje se dogaja v času in prostoru, zato ustvarjalno giba- nje omogoča najvišjo mogočo stopnjo povezanosti. Ob gibanju otroci razvi- jajo in raziskujejo plesno ter gibalno izražanje, ustvarjajo svoj plesni izraz, pridobivajo samozavest. Pri takih zapo- slitvah ne gre za preprosto oponašanje odraslega, temveč za nadgrajevanje in lastno poustvarjanje gibanja. Ples in glasba pa se lahko uporabljata tudi kot terapevtsko sredstvo za otroke, ki imajo primanjkljaje in težave na področjih gibanja, dojemanja, čustvo- vanja in funkcioniranja. Taka dejav- nost ima osnovo na gibalnem področju (telo kot instrument) in emocionalnem področju (reakcija telesa na vtis, doži- vljanje, sliko). Zveza med telesom in umom so čustva. Izhajamo iz tega, da svoje življenje opazujemo in doživlja- mo preko svojega telesa: z gibanjem telesa ali telesnih delov omogočimo, da čustva, stiske, predstave najdejo svojo pot navzven in se izrazijo. Gibi so tesno povezani s čustvovanjem, ne glede na to, ali so čustva imenovana ali ne. Lahko bi rekli, da čustva oblikujejo in motivirajo naše gibanje, naj gre za vsakdanje gibanje ali koreografijo. V (plesnem) ustvarjalnem procesu pa potrebujemo še ojačevalec, ki nam po- maga prebuditi, spodbuditi in usmeriti čustva. Takšno sredstvo je glasba. Kako sva se spoznali z Lauro Deklico Lauro sem spoznala pred dve- ma letoma. Hodi na Osnovno šolo Stan- ka Vraza v Ormožu v oddelek vzgoje in izobraževanja. Bila je sramežljiva, tiha, težko je vzpostavila očesni stik, vstavili so ji polžev vsadek, na kate- rega se še ni navadila. Pri prvi uri je bila prisotna mama. H gibanju je ni bilo treba posebej nagovarjati, saj se je takoj priključila mojemu gibanju, ki je bilo najprej na videz spontano in nenamerno (menjava gibalnih vzorcev in dinamike), kasneje pa sem gibanje usmerila v ogrevanje okončin, ramen- skega obroča, medeničnega obroča in telesa. Med gibanjem sem govorila, katerega dela telesa se je treba dota- kniti ali kam se je treba skloniti. Tako sva se spoznavali in odkrila sem, da vedoželjno spremlja gibe, ki sva jih izvajali na umirjeno instrumentalno glasbo. Za zaključek sem izvedla kom- binacijo gibov, ki jo imenujem DREVO. Gre za ponazarjanje rasti drevesa od semena do listov. Ob zaključku (drevo je visoko, močno) sem jo prosila, da obstane, zapre oči in poskuša pokazati zibanje drevesa v vetru. Sama sem ob tem bila veter. Tako se je sprostila. Na- daljevala sem gibalno igro OGLEDALO, ki ji je bila neznansko všeč. Kmalu je pokazala, da bi tudi sama želela voditi igro. Naslednjo uro je komaj dočakala (mi pove mama). Ponovili sva gibalne igre od prejšnjič in poskusila sem s ple- sno gibalno igro LUTKA. Izbrala sem glasbo iz baleta Coppelia (Delibess), ki lepo ponazarja odrezane gibe lutke. Pokazala sem ji lutko in njene gibe ter jo prosila, da jo posnema. To igro sem izbrala zaradi kombinacije giba- nja zgornjih in spodnjih okončin. Cilj te igre je koordinacija gibov zgornjih in spodnjih okončin na določen ritem. Opazila sem, da je treba aktivnost raz- deliti na dva dela in obdelati najprej gibanje zgornjih okončin, potem spo- dnjih okončin, razdelati prostor in šele na koncu ritem. Koordinacija obeh delov v ritmu je vrhunec te psihomo- torične sposobnosti. Igro sva ponavljali in dodelali. Na koncu je prepoznala skladbo, izvedla svoje gibalne moti- ve in jih ritmično izvedla. Ob tem jo je izjemno veselilo moje čudenje ob izvedenih gibih, hkrati pa jo je spod- budilo k še naprednejšemu izvajanju. Ta način sem izbrala, da bi izboljšali kvaliteto ravnotežja, s katerim je ime- la težave. Glasba se je v tem primeru izkazala za izjemno pomemben oja- čevalec. Glasbeno doživetje je deklico umirilo in ustvarilo pogoje za odziv v gibalno-plesni aktivnosti. Pri delu sem uporabila metode Krofličeve: metodo vodenja, kjer sem z lastnim 1. zgledom vodila in usmerjala; metodo vodenja k izmišljanju, kjer 2. je Laura ob spodbudi samostojno ustvarjala svoj umetniški izraz. Vzporedno s plesno-gibalnimi sposob- nostmi je Laura na najinih srečanjih izboljšala tudi pozornost, percepcijo, zapomnitev in naenkrat se je z menoj začela tudi besedno sporazumevati. Skupaj z mamo sva bili preseneče- ni in začudeni, saj s svojimi učitelji zelo zadržano in skromno komuni- cira. Zaupala mi je, da si želi postati (plesna) zvezda. Ugotovila sem, da ob odsotnosti stresorjev postane prava klepetulja, kar dokazuje tudi v družbi s svojimi prijatelji na fizioterapevtski obravnavi. Čez čas si je Laura zaželela nastopiti na šolski prireditvi, kar je predstavljalo novo poglavje v najinem delu. Skupaj sva sestavili koreografijo s trakom, saj se je izkazalo, da ima izjemno rada rekvizite (trakove, dežnik, lutko, stol, žogo), s katerimi raziskuje in ustvar- ja. Raziskali sva možnosti gibanja in ustvarjanja s trakom. Ker se je izbolj- šala njena koordinacija, je nastala zanimiva miniatura. Sčasoma sta se pokazali tudi njena osebnost in želja po upoštevanju njenih želja pri izbiri glasbe. Ves čas najinega druženja sem izbirala klasično instrumentalno glas- bo (različnih ritmov, tempa), otroških pesmic ni marala. Jasno je dala vedeti, da ima take glasbe dovolj. Želela je ple- sati na popularno glasbo. Kompromis ni bil mogoč, saj je odločno, kot znajo otroci z Downovim sindromom, zahte- vala svoje. Na koncu sem popustila. Nastopila je večkrat (na šolski prire- ditvi, na prireditvi društva Sožitje, na specialni olimpijadi Slovenije in na srečanju plesnih skupin) ter bila na odru zelo srečna in zadovoljna. V leto- šnjem šolskem letu sva pripravili točko z dežnikom, ki je za Lauro ustvarjalni korak naprej. ZAKLJUČEK Najino druženje še traja. Njena fizična kondicija se je izboljšala, prav tako so vidne pomembne spremembe na po- dročju samopodobe in samozaupanja. Končni rezultat je pozitiven, pokazala pa so se še področja, na katerih bi bilo treba nadaljevati delo. Čeprav je vodljiva, je njena osebnost lahko zelo močna in velikokrat se razburi, če stvari ne potekajo tako, kot si je sama zamislila. Prihaja v puberteto. Negativne/nezaželene vzorce vede- nja je skozi gibalno-plesno aktivnost mogoče obvladati in Lauri pomagati pri samokontroli in izgradnji njene osebnosti. FOTOGRAFIJE: osebni arhiv LITERATURA Borota Bogdana, Geršak Vesna, Koro- šec Helena in Majaron Edi (2006) Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Ko- per: Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem. Geršak Vesna (2007) Pomen poučeva- nja in učenja s plesno-gibalnimi dejavnostmi v vrtcu in osnovni šoli. Sodobna pedagogika, let. 58 (št. 3): str. 128–143. Koban Dobnik Mojca (2005) Glasba in gib. Nova Gorica: Educa. Kroflič Breda (1991) Razvijanje ustvarjal- nosti skozi gibanje. Ljubljana: Znan- stveno in publicistično središče. Kroflič Breda in Gobec Dora (1989) Plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Kroflič Breda, Gobec Dora (1995) Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Woolfolk Anita (2002) Pedagoška psi- hologija. Ljubljana: Educy.