Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossruajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. Št. f S. Kranj, lO. aprila 1937. Izhaja vsako soboto. Naročnin«: celoletno 40.- Din, polletno 30.- Dia, četrtletno 10 Din. Po storžiški nesreči Zadnje naše poročilo Je bilo zaključeno s pogrebom M i rota Ovscneka in Plajbesa Rudolfa. Takoj po pogrebu so odšli Se po tri truplu ponesrečencev v Lom, ki so bila tam shranjena v mrtvašnici. Bile so to trupla Šarabona Viuko-lu. Mladiča Jožefa in Ahačiča Adalberta. Okrog S. zvečer je žalosten sprevod prispel v Tržič. Po trgu je bilo mnogo ljudi, ki se nikakor niso mogli pomiriti od pretresljivih dogodkov. Trup-l;i pokojnih so bila položena na mrtvaški oder v občinskem domu. Med tem časom se je reševalcem posrečilo dobiti še truplo Stegnarja Kristijana, katero so pripeljali v četrtek in položili poleg že treh položenih. Ljudje so hodili kropit neprestano od jutra do noči, dokler niso zaprli prostorov. KONEC REŠEVANJA. Y četrtek 1. aprila se je vrnil večji del vojaštva od reševalnih del izpod Storžca. Tudi ka-petan Pirš se je vračal nazaj in izpovedal, da se je reševanje vršilo po načrtih" g. Čopa iz Jesenic, ter da je nadaljne iskanje brezupno na uspeh. S temi pojasnili je g. kapetan potrdil iz-juvc gg. dr. Breclja in lludnika, ki sta jih podala že prejšnji dan. G, kapetan Pirš je tudi izjavil, da so vojaki storili vso svojo dolžnost, se zahvalil občini za oskrbo in izrazil zadovolj-»<.!;» vojakov, katerim so Tržičan: postregli v znak hvaležnosti s cigaretami; g. Schallgruber jih je na poti izpod Storžca pogostil z vinom, kruhom in sirom; občani pu so jim pripravili primerno večerjo, predno so odšli na vlak. 0. župan je prosil g. kapetana, naj bi vojaki Se ostali pri reševanju, pu je naprošeni zagotavljal, da so tako po njegovem mnenju kot po mnenju g. Čopa vojaki storili svojo dolžnost in ne bi imelo smisla držati vojakov še pri nevarnem delu. 9 vojakov je še ostalo v pomoč jeseniški ekspediciji in domačinom. Vsi ti. tako civilni reševalci kakor vojaki so se vrnili v Tržič v petek popoldne pred skupnim pogrebom. Soglasno so pripovedovali o težavah pri reševalnih delih in s tem postavili na laž ..Jutro" in njegove poročevalce, ki so metali vse dni polno neresnic, podtikavanj in klevet na merodajne faktorje v Tržiču. Na vsako .Jutro vo" kleveto, katerih je bilo na kupe, nismo mogli točno odgovarjati, ker smo imeli prenapolnjene roke dela in ker nismo hoteli s tem žalosti svojcev ponesrečenih še poglabljati: poleg tega smo hoteli ohraniti dostojanstvenost v vsakem oziru. POGREB ŠTIRIH ŽRTEV. V petek je bil pogreb štirih žrtev. Reševalci so prišli skoraj i si izpod Storžca. tudi 9 vojakov, ki so prejšnji dan ostali še na terenu. Slednji so izrazili željo, da bi radi nosili eno krsto. Ker pa je bilo za nosilce že vse preskrbljeno, so vojaki nesli za pogrebom lep venec. Takšnega pogreba Tržič še ni videl. Da se je mogel razvrstiti, je bil razporejen v štiristop. Moški se lepo, disciplinirano korakali, kar je dalo poseben značaj pogrebu. Udeležilo se je te zadnje poti ponesrečencev mnogo zastopstev turističnih, športnih, prosvetnih in drugih društev. G. ban dr. Marko Natlačen je stopal na čelu uradov v spremstvu g. dekana Škerbca iz Kranja in tržiškega g. županu. Za uradi je bila duhovščina, ti po številu, ¡tuto pa vse štiri krste, ena za drugo: zu njimi so šli sorodniki in ostali pogrehei. Na grobu so se poslovili od pokojnikov: za občino g. tupan, za SPD dr. Pretnar, v imenu pros-., društvu sv. Jožefa g. Smi-lek Stanko, za delavsko naselbino na ..Fabriki" (t, Pavlin Ivan. za Športni klub Tržič g. Schwi-ckert in v imenu rešenih tovarišev g. Avgust Primožič. Mrak je legel na zemljo. Zemlja je zakrila rak ve. Žalost pa je ostala v dušah svojcev in vseh, ki imajo srce. — Fantje, počivajte mirno v Bogu t Prizadetim sorodnikom in dru/inain pokopanih kot še ne najdenih naše toplo so-žalje in sočutje! Odbor društva sv. Jožefa je imel po pogrebu žalno sejo. ker so bili skoraj vsi ponesrečeni tudi člani društva. Zvečer ob pol osmih je imel prvo sejo odbor za pomoč svojcem storžiških žrtev. Na seji se je sklenilo, da prevzame odbor vso oskrbo na-daljnih raziskovalnih del, da poskrbi za kritje stroškov, da podpre akcijo za postavitev spomenika in da ustanovi fond za pomoč svojcem ponesrečenih. Po pogrebu je g. ban izročil županu 2.000__ Oin kot prvi dar odboru za pomoč svojcem ponesrečenih. NESREČA POD STOR2CEM IN ..JUTROVO" POROČANJE. V zvezi s to nesrečo je .Jutro" vsak dati prinašalo alarmantne vesti o reševulnih delih, obdolževalo posameznike o krivdi, zahtevalo uradne preiskave itd. V splošnem se je na vse to že odgovorilo, tukaj naj zadostuje le nekaj pripomb, Lahko je zabavljati, težje je delati. Kakor so „Jutrovi" poročevalci sestavljali poročilo, tako na hitro roko in kritizirali delo me-rodajnib faktorjev, tako je sedaj prišel čas, da mi pograjamo njihovo poročevalsko službo. To bomo storili na ta način, ki tudi njim ne bo preveč všeč. Reševalna dela. ki so jih podvzeli SPD Tržič,' občina in drugi, so bita po izjavi jeseniških in ljubljanskih reševalcev povsem pravilno zasnovana in v danili razmerah kaj boljšega ni možno pričakovati. Ugotavljamo pn, da pri reševalnih delih ves čas nismo opazili .Jutrovih" „spo-sobnih" reševalcev _ poročevalcev. Med drugim piše nedeljsko „Jutro" pod naslovom „Nesposobna organizacija", kjer omenja nekatere osebe, med drugim tudi bivšega ravnatelja meščanske šole g. Lajovica. Ta gospod se pač lahko ponaša z nabiranjem deležev za zgraditev doma na Kofcah, kjer je bilo zaslužka 10 odstotkov. Kaj je iz tega pozneje nastalo, pa ve vsak član, ker je dobil poziv, da mora doplačati še 50.— Din na delež. Nekateri člani, videč finančno polomijo so radi tega deleže podarili podružnici SPD. drugi pa še čakajo odrešenju. Razumljivo, da ljudje Jutrovega kova hočejo delo sedanjega vodstva turizma v Tržiču ovirati kjerkoli, da bi s tem vsaj nekoliko zakrili svojo nedelavnost, ki je posledica lenobe ali nesposobnosti. Zakaj se ni pod njihovim vodstvom ustanovil reševalni odsek, tega ne povedo. Leta bi ob tej nesreči lahko takoj stopil v reševalno akcijo. Kar se tiče uradnih preiskav, moramo pripomniti, da so v teku in da izid teh javnost težko pričakuje, ker ..Jutrovemu pisarenju ne verjame, hoče pa zvedeti resnico. Zaenkrat pika. Če pa bo potrebno, pa boni1) še kaj napisali. NESMISELNA OBREKOVANJA Glede udeležbe duhovščine pri pogrebih se trdi mnogo govoric po Tržiču. Ogromna večina vseli prebivalcev ceni naklonjenost in požrtvovalnost farne duhovščine. Ker pa gre po predilnici, tovarnah in mestu čudni glas, kakor da bi cerkvena oblast hotela mastno služiti, naj vsa javnost izve. kako je tudi s to zadevo: Pogreb vseh žrtev se je izvršil slovesno z malim kon-duktom. Enkrat je bilo sedem, drugič enajst duhovnikov. Zvonilo je vsem z vsemi zvonovi po vseh mestnih podružnicah. Grobovi so ua najlepšem mestu, ki je bil na razpolago za skupen grob. Pretekle dni v torek, sredo in četrtek so bile opravljene slovesne zadušnice vsaki dan po tri najprej za vse žrtve skupno tri, druga dvu dneva za poedince že pokopane nesrečne fante. In koliko je vse to stalo, kakšen je račun ? Za zvonenje. razsvetljavo, orgle, kar je treba vse še plačati: nič. Za spremstvo duhovščine: nič. Zu muše. vsak dan po tri: nič. Za grob, skupno počivališče žrtev: nič. To je resnica, vse drugo govorjenje je laž in zloba. Potrdijo lahko svojci, lu kadarkoli dobe še koga od nepokopanih žrlev, ki so še v snegu, slovesnost ne bo manjša, stroški ne večji. Toliko javnosti v vednost. Vso pohvalo zasluži g. Avg. Primožič, ki vodi pogrebno podjetje. V zahvalo, da je bil njegov sin rešen smrti in sleherne nesreče, je daroval vsem ponesrečencem rakev. Občina Tržič je na pobudo podružnice SPD v Tržiču prosila in zahtevala pri banski f.pravi v Ljnbljaai za pospešenje preiskave storžiške nesreče. Upamo, da bomo kmalu v možnosti poročati o uspehu preiskave ter se bo na ta noči« napravil konec raznim fantazijam raznih „poro-čevalcev", ki hočejo le vse drugo, ne pa javn«st točno obveščati. Prodaja brez prodaje? Našim čitateljem je gotovo še znana zadeva kupovine zemljišča za zgradbo gasilskega in so-kolskega doma v Trbojah. Bohinc Jernej iz Tr-boj, ki je bil nedavno pred okrožnim sodiščem v Ljubljani pogojno obsojen zaradi nekih „vo-livnih" kreditov, kakor smo že poročali, je namreč v svojstvo predsednika gasilske čete v Trbojah napravil zelo čudno kupčijo. V 1. 1934 si je četa postavila za cilj, da si zgradi lasten gasilski dom, ki naj bi po načrtu nosil naslov: Gasilski in sokolski dom. Odbor je sklepal o tem, ter določil, da se odkupi potrebno zemljišče od Dolina rja Jožefa iz Trboj, ter mu je za svet tudi izplačal vsoto 4000._ Din. Mi v Trbojah se nič ne čudimo, da je Dolinar dobil denar skoraj Z tedre prej, nego je bilo v odboru sklenjeno, da se svet od njega odkupi. Čudimo se pa, kako je mogel Bohinc napraviti tako kupčijo, ki nima po našem mnenju ne repa ne glave. Zemljišče namreč še vedno uporablja prejšnji lastnik Dolinar, čeprav je že minilo 2 in pol leta, gasilska četa pa tudT še ni lastnik, ker kupčija odnosno prodaja ni nikjer uradno v zemljiški knjigi vknjižena. Poleg tega se pa niti ne ve koliko sveta je s tem kupljeno odnosno plačano. Dolinar sam pa priznava, da je prejel vsoto 4000.— Din, na vprašanje, koliko sveta je prodal, pa trdi, da samo toliko, kolikor ga bo zavzel novi dom. Pri članih se je pojavilo popolnoma utemeljeno ogorčenje, radi tega gospodarstva pri društvu, pa so sklicali za nedeljo članski sestanek, na katerem naj bi se odločilo: ali naj se na tem svetu sploh postavi gasilski dom, ali pa da se zahteva razveljavljeuje kupčije. Člani so enoglasno sklenili, da se mora kupčija razveljaviti, ker četa sploh nima interesa na tem, da bi gasilski dom, tak kot je v načrta bil postavljen, ker nima ne shrambišča za orodje niti stolpa za sušenje cevi. Poleg tega pa je cena tako visoka, da se moramo čuditi, kako je mogel Bohinc, ki je drugače dober trgovec in še boljši prekupčevalec, napraviti tako kupčijo. Saj bi po tem računu bil kupljen en kvadratni meter za Din 24.—, dočim pri nas v Trbojah stavbni svet ni dražji od 5 — 6 Din po kvadr. metru. Seveda so nekateri skušali na sestanku na diktatorski način izsmejati trezno misleče člane ter so jim celo grozili, da se bodo časi kmalu spremenili potem pa da bodo zopet oni na površju. Mi se tega ne bojimo. Imamo čisto vest ter se nam ni treba nikogar bati, ki bi prišel za nami. Znižanje občinskih doklad v bivši občini Primskovo Po zakonu o občinah se morajo pobirati do-klade po starem proračunu v onih občinah, ki nimajo še rednega proračuna. Tak slučaj je tudi v Kranju. Tako se bodo pobirale za leto 1937-38 v Kranju 33°/o občinske dokiade, dočim bi se morale v onem delu občine, ki je spadal prej pod občino Predoslje, pobirati 100"/o dokiade, kolikor jih je bilo prej v občini Predoslje. To bi bilo v vaseh Primskovo. Gorenje, Čirčiče, Rupa. Huje in Klane. Vsled tega je začasna občinska uprava dala predlog kr. banski upravi, da se tudi v kontasi-lanem delu občine, t. j. v zgoraj navedenih vaseh, pobirajo samo i3°/o občinske dokiade. Ta predlog je opirala na dejstvo, da je preteklo leto občina Predoslje zvišala občinske dokiade, ker je nameravala na Primskovem graditi novo šolo in si je na ta način hotela preskrbeti kr;tje za izdatke. Ker pu se bo v Kranju gradila nova šola, je na Primskovem odpadla zaenkrat ta potreba ter proračun ne bo izkazoval primanjkljaja, četudi bi se v komasiranem delu občine pobirale samo 35%> dokiade. Kr. banska uprava je pokazala razumevanje za to zadevo in imamo zagotovilo, da se bo v kratkem stvar povoljno rešila. Gotovi krogi so širili vesti, da je začasna občinska uprava v Kranju sklenila pobiranje 100% občinske dokiade v bivši občini Primskovo, četudi so vedeli, da občinska uprava o pobiranju doklad ne more sklepati. Delali so med občani tudi neruzpoloženie proti izvršeni komasaciji, češ da so sedaj občani bivše občine Primskovo na slabšem in da jih hoče bivša občina Kranj izkoriščati. Vsem tem vestem in htijskarijum pa bo napravila kr. banska uprava konec z znižanjem občinske dokiade. Zelezny Alojzij - 70-letnik V mludostno sveži čilosti obhaja ta mesec svojo sedemdesetletnico gospod Zoleznv Alojzij, župnik v Goricah pri Golniku. Tu murkautnu češka duhovniška osebnost že 52 let deluje v ljubljanski škofiji. Rojen v Velikem Zdihove na Suinuve mejno pogorje proti Uavurski na Češkem dne 16 aprila ISu7. kot najmlajši sin uglednega, premo/nega, katoliško zuvednegn posestnika in mlinarja, se je igral še s tremi brati in dvema sestramu. Starejši brat Vaclav mu j-j pred par leti umrl kot katehet na meščanskih šolah v Pragi. Po dobro uspeli maturi na gimnaziji mesta Pisk se je leta 1885 prijavil za bogoslovje v Ljubljani. Mladi bogoslovec je bil pri vseh semen iščnikih zelo priljubljen radi svoje skromnosti in prijaznosti, posebno še pri svojih ožjih tovuriših. ki so ga klicali kar po domače za ..Lojzeka'. Ker ga je dičila globoka pobožnost in izredno veselje do strežbe v bogoslovni kapeli ga je v zadnjem letniku g. špiritual Flis in poznejši generalni vikar imenoval za seme-niškega cerkvenika, kar je vedno veljalo za pozorno odlikovanje. Po končanih bogoslovnih' študijah — kot premlad — je moral čakati na disp'enzo iz Rima, ter je bil mesec dni pozneje posvečen nego njegovi vrstniki. Služboval je kot kaplan 4 leta v Srednji vasi v Bohinju, dve leti v Šmarlnem in 3 leta v Sen- Vsem fantovskim odsekom V nedeljo, dne 11- aprila t, 1. priredi Zveza fant. odsekov v Ljubljani športno tehnični tečaj v ljudskem domu v Kranju. Tečaj se prične ob 9. uri dopoldne. Prosimo, da pošlje VSAK odsek vsaj dva 'anta nu tečaj. Fantovsko kranjsko okrožje. m ■m STRAN 2 čurju pri Kranju, kjer se ga povsod spominjajo Številni prijatelji. Nato ga srečamo skozi 12 let kot kurata v Trnju na Krasu, kjer je dozidal komaj započeto cerkev in zvonik ter ji oskrbel celotno notranjo opremo kot oltarje, klopi, prižnico, obhajilno mizo, spovednice itd. Kljub velikim zaprekam, ki so mu jih delali sitneži, je tudi dovršil s svojo znano češko energijo novo šolsko poslopje. Tudi v Ihanu, kjer je za tem župnikoval 14 in pol letu, je prenovil oltar sv. Družine ter mu dodal še sv. Alojzija in sv. Nežo. Od leta 1925. pa neumorno prav mladostno čil gospodari v lepi goriški fari. Tudi tu je dal preslikati veliko farno in res lepo podružno cerkev v Zalogu, kateri je oskrbel tudi zvonove. Dohod k župni cerkvi na Goricah je bil pred njegovim prihodom v kaj slabem stanju. G. Železnv pa uredil vso okolico župne cerkve in popravil stopnišče do glavnega vhoda, da je vse skupaj napravi impozanten utis. Menda hoče še vse oltarje v farni cerkvi prenoviti in ne vemo kaj še vse želi ta neugnana češka delavnost izvršiti za Gospoda med našimi Gorenjci. Vedno narodno zaveden Čeh je zelo vzljubil naše dobro slovensko ljudstvo in se čuti med njim popolnoma domačega. Ni treba omenjati, da je bil jubilunt radi svoje skromnosti in ljubeznivosti povsod priljubljen in radi svoje gorečnosti za Gospoda pri vseh dobrih faranih spoštovan ter da ga vsi sobratje — kot Izrealita, in quo uon est dolus _ radi obiskujejo, saj je vsakomur znana njegova gostoljubnost. Za božjo čast in dobrobit svojih faranov vnetemu gospodu jubilantu izrekamo svoje iskrene čestitke k 70- letnici želeč mu. da dočaka in simplicitate cordis sui še nadaljnih decenijev. t p. Norbert Sušni* Brezje 7. aprila V torek je ob pol 4. uri popoldne naznanil veliki zvon tužno vest, da je v tihi celici frančiškanskega samostana na Brezjah prenehalo biti srce zvestega služabnika Gospodovega in vzor duhovnika p. Norberta. Pokojnik se je rodil v Mavčičah na Gorenjskem, pri krstu so mu dali ime Janez. L. 1897. je vstopil v frančiškanski red in bil 1. 1902. posvečen za mašnika. Njegovo delo v življenju je bilo vseskozi plodo-nosno. V Nazaretu je skozi dolgo vrsto let o-pravljal službo šolskega učitelja. Prav tu co mu duhovni sobratje poverili težko in odgovorno mesto guardijana, zatem pa pri Sv, Trojici v Slovenskih goricah, proti večeru življenja ja pa bil dolgo samostanski vikar na Brezjah. P. Norbert se je dobro zavedal naloge, ki mu jo je poveril Bog. Zvesto je izvrševal dolžnosti svojega težkega in odgovornega stanu. Presedel je cele noči v slabem zraku in vročini v spoved-nici v Marijinem svetišču. Bil je znan kot miren, delaven in ljubezniv človek, ter bil zaradi tega pri vseh priljubljen. Vsakemu je rad pomagal kjerkoli in kadar je le mogel. Udej-stvoval se je vsestransko. Povsod, kjer se ie je šlo za dobro in pošteno stvar, tam je bi! on prvi zraven. V vseh verskih, prosvetnih in kulturnih društvih se je nahajal na vidnem mestu. Tretji red in Marijina družba sta z njim izgubila svojega dolgoletnega in požrtvovalnega vodjo. Dolgo jc bil odbornik ..Prosvetnega društva" „Tujskoprometno društvo" pa je izgubilo svojega odborniku, ki je s svojimi modrimi nasveti marsikaj pripomogel k njegovemu tako lepemu prometu. P. Norbert je bil že vseskozi slabotnega zdravja. Pred par meseci ga je napadla ta vratna bolezen, katere pa ni mogel preboleti. Kritin smrt. ki ne prizanaša nikomur ga je neusmiljeno iztrgala iz naše srede in njegova duša je odšla pred večnega Sodnika po zasluženo plačilo. A ve anima candida! * Pogreba, ki se je vršil v četrtek ob 10. uri dopoldne, se je udeležilo 50 duhovnikov, med temi tudi čg. dekan Matija Mrak iz Stare Loke in čg. dekan Zabret iz St. Vida. Skoraj vsi Brezjani so počastili spomin ranjkega ter se udeležili sprevoda. Brezjanski pevski zbor je zapel nekaj žalostink. Pri pogrebu je bila tudi vsa šolska mladina z učiteljstvom na čelu. Sv. mašo, govor in druga pogrebna opravila je opravil dekan iz Radovljice čg. Fatur ob asistenci, očetov frančiškanov. Cesta Smlednik - PirniČe Odkar je zaradi graditve modernega cestišča zaprta državna cesta na delu od Jeperce do Št. Vida za vsak promet, je zelo obterečena banovinska cesta Smlednik _ Plrniče _ Tacen. Da v tem pogledu ni bilo za ta slučaj dovolj pripravljeno, jasno kaže sledeče- Velik promet, ki se sedaj vrši po tej varianti, nikakor ne odgovarja ureditvi same ceste. V zadnjih deževnih dneh se je večkrat zgodilo, da je marsikateri voz obtičal v cesti. Sicer se to sliši, ker se pač redko zgodi, da bi vo- 'itičal v cesti. Vendar je resnica! Znano je, du je bila cesta Smlednik _ Pirniče prej navadna občinska cesta, ki ni bila urejena niti zgrajena za večji promet. Šele pozneje je zašla med bano-vinske ter je bila tudi delno popravljena. Poleg tega leži cesta v gozdu v senci, tla so precej močvirna in ilovnata. Zato ni čudno, da sedaj vsled velikega prometa cesta ne izgleda veliko bolje kot navadna občinska cesta. Velik promet, ki se vrši po njej, je napravil svoje. Sredi ceste se vzdiguje ilovica in težko vozniku, ki bi z vozom zašel s tira. Tudi posipanje z gramozom ne zaleže mnogo, saj se gramoz takoj uderc v ilovico ter ga že po nekaj dneh zmanjka. Lahko bi se pripetile tudi večje nesreče. Tako je v torek peljal neki uslužbenec z dvovprež-nim vozom papir iz Bonačeve tovarne v Koli-čevem. Pod smledniškim klancem v gozdu mu je voz kljub širokim platiščem na kolesih obtičal v ilovici sredi ceste. Proti Ljubljani je pri-vozil avtobus podjetja Pernuš iz Tržiča, proti Kranju pa tovorni avto tvrdke Dedek iz Ljubljane. Srečanje je bilo nemogoče, ker je voz tičal sredi ceste, konji pa tudi niso mogli izvleči voza. Tovorni avto je moral voz potegniti nazaj po klancu ter tako napraviti prostor za srečanje. Potem ga je pa priklenil z verigam in odvlekel na "vrh klanca. Zgodi se pa lahko še več Kamgarni stoli, zajamčeno originalno angleškega, kot češkega in drugega izvora. Cene od 23- do 320 — din. Moško perilo od najcenejšega do najfinejšega, v lastni izdelavi. Najsolidnejše, konkurenčne cene, točna postrežba. Oglejte si zalogo, nakup brez-obvezen. Crobath, Kranj. takih slučujev. ki se lahko končajo tudi z večjo nesrečo. Zato je bilo potrebno, predno se je državna cesta zaprla za promet, da se je prvo uredila in temeljito popravila cesta, po kateri naj bi potem šel ves promet. Na ta način bi se gotovo zmanjšali izdatki, ki se bodo morali prav gotovo izvršiti, da se cesta vsaj kolikor toliko popravi in omogoči za reden r-omet. Lahko bi se pa tudi odvajali za to cesto krediti, ki pripadajo za vzdrževanje državne ceste Jeperca _ St. Vid, ki nima sedaj prometa. Vsekakor pa je potrebno, da se ta cesta v najkrajšem času dovede v red, ter apeliramo na merodajne, da upoštevajo upravičene zahteve davkoplačevalcev. 90-letnica ugledne gospe *4 I % |¡ Dne 10. aprila bo praznovala 90 letnico svojega rojstva ugledna kranjska gospa Josipina Puppo. Jubilantka je bila rojena I. 1847 v Trstu ter je prišla v Kranj kot 6 letna deklica k svoji teti g. Frančiški Giitzl. Oče ji je bil rodom iz Tržiča na Gorenjskem. V Kranju še živi ženica, ki se je spominja iz njenih otroških let, ki jih je preživela v Kranju pri teti. Še danes se spominja _ čeprav sama dve leti starejša od nje _ kako težko se je privadilo slovenskega jezika. Kot otrok je znala namreč samo italijan- »GORENJEC« sko. L. 1875.se je poročila z uglednim kranjskim trgovcem g. Karol Puppo. s katerim je z veliko vnemo in pridnostjo skupno vodila trgovino vse do njegove smrti do letu 1909. Ga. Puppo je znana v mestu in po celi kranjski okolici po svoji dobrotljivosti in ljubezni dr, ctrok. Saj se je še danes spominjajo mnogi številni odrasli, ki so velikokrat prejeli darove iz. njenih rok še kot otroci. Vedno je bila velika dobrotnica revežev. Vedno se je spomnila mestnih ubožcev in Vincencijeve konference ter z odprto roko in velikodušnim srcem lajšala mnogim gorje. Ge. Puppo želimo k njenemu redkemu jubileju obilo zdravja in zadovoljstva ter božjega blagoslova. Gluhonemi so gostovali v Kranju Društvo gluhonemih v Ljubljani je priredilo lansko leto v Šentjakobskem gledališču dva zelo uspela kulturno-propagandna nastopa, s katerima je dokazalo koristnost in potrebo šolskega izobraževanja vseh gluhonemih. Prireditvi so prisotvovali najvišji predstavniki posvetne in cerkvene oblasti, poslanci, zastopniki različnih organijacij in veliki del javnosti. Gluhonemim je treba šole in zopet šole. Ako je za slišeče ljudi osnovna šola priprava za poznejše udejstvovanje v življeaju, jo tem upravi-čenejše zahtevajo gluhonemi, da ne ostanejo poleg svoje nesreče še analfabeti. Z njo postanejo tvorne sile svojega naroda, a občine se rešijo težkih bremen. Za 10.000 gluhonemih otrok v naši državi pa imamo samo 4 zavode; za 40.000 pridnih rok ni dela, ker smatrajo ljudje gluhonemnost za glavno in največjo o-viro sposobnega udejstvovanja v človeškem občestvu. Njihovi nastopi imajo namen razbliniti vse take in slične neutemeljene predsodke. Gluhonemi so potrebni moralne podpore vsega prebivalstva naše ožje domovine in naše države, zato so nastopili že v Novem mestu, Celju in Mariboru, v sredo dne 7. aprila ob 8. uri zvečer so nastopili v Narodnem domu v Kranju. Gospod Ciril Sitar, tiskarnar v Ljubljani, je spregovoril uvodoma nekaj besedi iz življenja svojih nesrečnih gluhonemih tovarišev, med govorom je bila tudi revija poklicev, ki jih zavzemajo gluhonemi v življenju. Sledila je šaloigra v enem dejanju »Zamorec" in enode-janka „Oče". v katerih so nastopili sami gluhonemi igralci z živim govorom. Režija in vodstvo prireditve je bila v rokah strok, učitelja ljubljanske gluhonemnice gospoda Vinka Rup-nika. Kranjčani so se v velikem številu udeležili te prireditve ter s tem dokazali razumevanje in sočustvovanje z nesrečnimi a tako podpore potrebnimi člani človeške družbe. Razstava v Kranju Skupno združenje obrtnikov je sklicalo v sredo popoldne sestanek vseh predstavnikov, obrtnih, stanovskih in humanih ter prosvetnih organizacij, kakor tudi šol, na katerem se je razpravljalo o prireditvi obrtne razstave, združene, Skerbec Matija: Šenčurski dogodki (Dalje) 4. Vornbergar Jernej, sobni slikar iz Cerkelj pri Kranju, da je meseca maja 1932. v Kernovi gostilni v Cerkljah in na drugih krajih govoril, da bi bilo prav, če bi postala Slovenija samostojna, na ta način, da bi imeli skupno kralja in vojsko, da bi postal dr. Korošec predsednik samostojne Slovenije, da bo potem manj davka in manj vojaštva, da gre sedaj ves denar v Srbijo. 5. Grilc Fraac, pos. sin iz Grada pri Cerkljah, da je 22. maja J932. v Šenčurju klical: „2ivela samostojna Slovenija, živela republika!" 6. Kos Vinko, pos. sin iz Voklega pri Šenčurju, da je na shodu v Šenčurju klical: „Živela republika, dol1 s kraljem!" 7. Loboda Jožef, uslužbenec iz Dola pri Ljubljani, da je 22. maja 1932. v Dolu klical: „2ivela republika, dol s kraljem, dol Karadordeviči!" 8. Ogrin Tomaž, čevljar, daje 15. maja 1932. t Mengšu klical pri demonstracijah: „2ivela svoboda, živela nlovensku republika! 9. Cerar Peter, zidarski vajen.ee, da je v Mengšu ob priliki demonstracij vzklikal kakor Ogrin Tomaž. 10. llija Alojzij, slušatelj prava, da je govoril Vombergarju Jerneju, da se nadeja, da postane Slovenija federativna država v okvirju Jugoslavije s predsednikom dr. Korošcem, da je 22. maja 1932. ob priliki shoda na Primskovem vzklikal: „Zivela svoboda, živela samostojna Slovenija!" 11. Škerbec Matija, župnik iz Kranja, da je 22. maja na shodu na Primskovem vzkliknil: „2ivela samostojna Slovenija, živijo republika!" 12. Gregorin Franc, delavec, da je na shodu pri Sv. Trojici v Moravski dekani ji žalil kralja Aleksandra. Obtoženi smo bili: Brodar, Umnik, Štrcin po čl. 1. zakona o zaščiti države, Vornbergar, Grilc, Hija po členu 3. in Gregorin pa po 307. k. z. Ko sem dobil obtožnico, sem videl, da pride na šenčurski proces še nekaj drugih oseb, ki niso bile z nami v nobenem stiku. Pobrali so „revolucionarje" iz vse Gorenjske. Treba je, da jih čita-teljem predstavim, predno začnem popisovati potek našega procesa. Popolnoma neznani so mi bili do tedaj Grilc Franc, Kos Vinko, Loboda Jožef, Ogrin Tomaž, Cerar Peter in Gregorin Franc. Grilc Franc, posestniški sin iz Grada v cerkljanski župniji je na shodu v Šenčurju vihtel slovensko zastavo in klical: „Zivel dr. Korošec, dol režim!" in podobno. Molčeč fant, železnih pesti in poln gorenjske „ihte". s katerim ne bi bilo dobro priti v konflikt. Čisto drugačen značaj pa je Kos Vinko, posestnika sin iz Voklega. Tudi on je bil na shodu v Šenčurju. Kakor je pravil, je precej oddaljen stal s kolesom v roki in opazoval ves direndaj pred GaSperlinovo gostilno. Kar so njemu naprtili, je zagrešil drugi, ki je njemu zelo podoben. Naš Vinko je pa morul v zapor, na proces in v Milro-\ ico za drugega. Miren in dobrodušen fant. prava dobričina, ki bi muhe ne stri. pa so ga naslikali kot velikega revolucionarja. Ogrin TomaŽ, čevljar in njegov mladi tedaj komaj 18 leí stari ('erar Peter, pa sta bilo obu iz Mengša, Dva odločim fanta iz katoliških prosvet- nih organizacij, ki sta v Mengšu 15. maja nosila slovensko zastavo in klicala dr. Korošcu in svobodi, sta bila obdolžena nasilja in protidržavnih vzklikov. Cerar Peter je velik športnik in koraj-žen fant, ki je — kakor bomo pozneje slišali, zelo imponiral Ličanom v Mitrovici. Proti obema je pričal tamkajšnji učitelj Mrak Jože... Gregorina Franca so pa pobrali tam nekje v Moravških hribih. Fant je bil krovski delavec pri železnici. A izgubil je službo radi svojega nastopa na shodu pri Sv. Trojici, kjer je v naglici zinil žaljivo besedo proti kralju. Ta ni bil ne po dejanju, ne po kraju in ne v kaki drugi zvezi z drugimi, pa so ga kljub temu vtaknili med naš. Jasno je. da so hoteli dati s tem povdarka, da je vsa skupina proti kralju in državi. Najbolj simpatičen fant med vsemi pa je bil tovariš Loboda Jožef, ki je bil takrat komaj 19 let star. To vam je pravi tip fanta, vzgojenega v krščanskih, verskih in kulturnih organizacijah. Naravno talentiran, zelo načitan, finih manir, živahen in ljubezniv dečko. Kjer smo bili in s komur smo prišli skupaj v zaporih, vsak ga je vzljubil. Srbi kasneje kar niso mogli verjeti, da bi bil to kak navaden kmečki fant brez gimnazije, lako vam je znal debatirati, kakor da bi imel za seboj vsaj gimnazijo. Vsi so občudovali posebno njegovo veliko znanje zgodovine in socialnih vprašanj. Prav zanimiva je zgodbit njegove arestantov-ske karijere, ki je v zvezi z „revolucijo" v Dolu pri Ljubljani. Ker so radi demonstracij v Dolu aretirali tudi tamkajšnjega kaplana ITostnika, ki jc bil 6 mesecev zaprt v Belgradu popolnoma po nedolžnem, naj ob tej priliki nekoliko popišem tudi dogodke v Dolu pri Ljubljani. »GORENJEC« z razstavo industrije, kmetijstva, mlekarstva, šol, sploh vseh gospodarskih panog kakor tudi prosvetnega delovanja. Velika večina povabljenih se je udeležila tega sestanka, iz česar se že more zaključiti, da vsi stanovi in vse korporacije polagajo veliko važnost takim prireditvam, ne samo z gospodarskega stališča, ampak tudi prosvetnega. Predsednik Skupnega združenja obrtnikov g. Pollak Jurij je takoj uvodoma poja~nil želje in težnjo obrtnikov, o katerih so oni sklepali na občnem zboru Združenja. Jasno se je pokazala potreba za prirejanje takih razstav, saj so one izraz moči in delavnosti našega obrtnika. Vendar je izkušnja pokazala, da razstava v takem obsegu, kot je bila doslej, ne bi imela onega uspeha, ki si ga prireditelji žele. Po vsestranskem razmotrivanju se je sklenilo, da se razstava letos ne bo vršila, ker bi bil tudi za pripravo prekratek čas na razpolago. To pa že radi iega, ker se želi pritegniti k tej razstavi tudi tekstilno industrijo, sploh vso industrijo Kranja in okolice, čebelarje, mlinarje, mlekarje, sploh vse gospodarske panoge poleg osnovnih in strokovnih šol. Razstave bi se udeležile tudi vse prosvetne in humane organizacije Poleg vsega tega naštetega pa bi se vršila tudi zgodovinska razstava raznih zgodovinskih predmetov, s katerimi Kranj obiluje. Da bi se pa to moglo izvesti v tako velikopoteznem načrtu in da bi bil uspeh zasiguran, je potrebno mnogo časa študija in truda. Sklenjeno je bilo, da se takoj v jeseni začne z intenzivnim delom in pripravami za razstavo, ki naj bi se vršila koncem meseca avgusta ali v začetku meseca septembra 1938. V obsegu razstave bi se vršile tudi razne prireditve: igre, ki bi se predvajale na prostem, STRAN 3 nastopi mladine in športnih organizacij, tombola, živinski sejm- in drugo. Razstava v takem obsegu bi bila vsekakor nekaj novega za Kranj. Rila bi kot taka tudi privlačnejša, nudila bi pa tudi vsakemu obiskovalcu točen pregled gospodarskega in prosvetnega delovanja našega mesta in okolice. Zato bi bilo tudi umestno, da za tako razstavo vzame v roke iniciativo kranjska občina, ki bo mogla lažje izvesti vse predpriprave in tudi za-sigurati potrebne pomoč! od merodajnib. Razpravljalo se je tudi glede razstavnih prostorov. Bilo je več predlogov. Ker za razstavo v tako velikem obsegu ni dovolj prostora v Maj-dičevem mlinu je bilo prvotno mnenje, da se razstava priredi na treh krajih in sicer v Maj-dičevem mlinu, gimnaziji in škofiji. Ker pa bi bil s tem efekt razstave zelo oslabljen, poleg tega pa tudi prostor ne bi bil na razpolago v času, ki bi najbolj odgovarjal za prireditev (ta bi se mogla vršiti šele v jeseni, ker se želi pritegniti tudi kmete s svojimi pridelki in živino), je prevladalo drugo mnenje in sicer, da se razstava priredi v novi šoli, ki bo do tedaj sigurno že zgrajena. Tako bi se združila slovesna otvoritev šole, ki je za Kranj tudi izrednega pomena, z otvoritvijo razstave, ki naj pokaže in dokaže, da je Kranj res gorenjska metropola, bodisi v gospodarskem ali pa v kulturnem pogledu. Pri tem je treba seveda računati na pomoč oblasti in vseh merodajnih, da bi razstava dala res pravo sliko našega mesta in da bo uspeh razstave zasiguran kakor v moralnem tako tudi v materialnem pogledu. Upamo, da se bodo stremljenja upravičencev v tem pogledu tudi uresničila. Tedenske novice KRANJ Himen. V Splitu se je poročil v nedeljo dne 4. t. m. sreski podcačelnik v Kranju g. Leo Lojk z gospodično Noro Lukač. Mlada novopo-ročenca sta se takoj pripeljala na ženitovanj-sko potovanje na Gorenjsko, kjer sedaj na Uskovnici v Bohinju uživata krasote naših gora. Mlademu paru želimo v zakonu obilo sreče. Most čez Kokro. Lahko že danes rečemo, da to ni več bajka ali pravljica, temveč golo dejstvo, ki se bo kmalu uresničilo. Ze neštetokrat smo povdarjali potrebo tega mostu in njegovo veliko važnost za povzdigo našega mesta. Kakor smo izvedeli, se sedaj že delajo načrti za visečo brv, podobna oni v Mednem, ki bo vezala mesto s Hujami. Brv bo peljala iz mesta med škofijo in župniščem na mestu, kjer stoji sedaj Marijino znamenje. Samo znamenje, ki je pred leti bilo prestavljeno na ta prostor — prej je stalo približno na mestu, kjer je danes. vhod v Ljudski dom — bodo prestavili drugam. Inženirji so že premerili teren ter sedaj izdeluje načrte. Z delom se bo pričelo takoj, ko bodo načrti gotovi in je upanje, da bo brv še pred jesenjo gotova! Gradbeno gibanje. Prejšnji hotel Novo pošto so začeli adaptirati. Lastnik poslopja g. Fock je oddal dela ljubljanskemu podjetju inž. Dede-ku ter se je z deli že pričelo. Zgradil se bo moderen hotel, ki bo vsled zamišljenega mostu čez Kokro na Podrtini gotovo na zelo prometnem kraju, obenem pa v sredini mesta. Želimo, da bi podjetje pri delu zaposlilo tudi domače delavce. Vprašanje novege šolskega poslopja se bliža svoji končni uresničitvi. Načrte g. Naviška je sprejel krajevni šolski odbor na svoji seji. Sedaj so potrebni samo še podrobni načrti, ki pa bodo tudi v kratkem gotovi. Predvideno je, da se bodo dela lahko oddala že koncem meseca maja, ker so tudi že denarna sredstva na razpolago V načrtu je, da bo novo šolsko poslopje že letos pod streho, drugo leto pa se bodo izvršila notranja dela in oprema. Novo šolsko poslopje se bo tako moglo oddati svojemu namenu že pred pričetkom šolskega leta 1038/39. Na ta način bo končno rešeno vprašanje tako potrebne šole, saj je gradnja kranjske šole postala že zgodovinska zadeva ne samo našega inesta ampak cele Slovenije. Začasna občinska uprava si je pri prevzemu poslov stavila za nalogo čimprejšnjo uresničitev in rešitev tega vprašanja ter ji gre r.a to vsa hvala, da je s svojim energičnim nastopom vendarle rešila vprašanje, ki so ga drugi reševali desetletja. Zadnji ponedeljek je bil zelo dobro obiskan. Bilo je seveda tudi mnogo novincev, ki te dni odhajajo k vojakom. Se več pa je bilo delo-mrznežev, ki ob takih prilikah najraje obiščejo naše mesto. Da njihovo vedenje ni ravno vzorno, je iahko vsakemu jasno. Tako so imeli popoldne pasanti priliko opazovati na Tyrševi cesti pretep postopačev, ki se natepejo v naše mesto. Padale so kletvine, ki se le redko slišijo in ki jih ljudje ne slišijo v še tako slabi družbi. Pretep je trajal skoro četrt ure in to ravno pred Marijinim znamenjem. Ljudje so bili že sami v nevarnosti, da jih kateri teh postopačev ne napade, vendar ni bilo od nikoder nobenega varnostnega organa, ki bi napravil konec takemu početju. Upamo, da bodo merodajni ukrenili vse potrebno, da se enkrat za vselej preneha s takimi neredi, ki so mestu samo v škodo. Ravnokar je dospela velika množina moških in ženskih štofov razne kakovosti po zelo ugodnih cenah. A NT. SAVNIK, Škofja Loka Zadnji teden sta se dogodila v Kranju zopet dva uboja, od katerih se je eden končal s smrtjo. V soboto zvečer so na Gorenji Savi bili popoldne v neki gostilni delavci iz tovarne Jugo-bruna ter pili tam do večera. Ko so odšli že vsi domov, so ostali še trije, ki so pa tudi odšli okrog osme ure zvečer iz gostilne. Pred gostilno so se sporekli in nazadnje stepli med seboj. Kmalu sta se znašla dva nasprotnika na tleh, zasvetil se je v rokah napadalca nož in bivši pivski tovariš napadalcev se je po nekoliko korakih zgrudil zopet na tla s smrtno rano na vratu. Ker je imel prerezano žilo odvodnico je kmalu izkrvavel. Tudi zdravnik, ki je takoj pnihitel v sosednjo hišo, kamor so odnesli ranjenca, ni mogel več pomagati. Napadalec je bil aretiran in drugi dan oddan v zapore pri okrožnem sodišču v Ljubljani. V ponedeljek so se na Primskovem proti večeru tudi med seboj sprli vojaki novinci. Tudi tukaj je pokazala podivjanost, ki ji je vzrok alkohol. Med prepirom so nekega fanta zabodli z nožem v hrbet nad desno pleče. Lastnik lokala je takoj obvestil orožniško postajo in prostovoljno gasilsko .četo v Kranju, ki je ranjenca pripeljala k zdravniku. Okrog 7. ure zvečer je stal rešilni avto pred stanovanjem dr. Novoselskega, ter privabil veliko množico radovednežev. Zdravnik je ranjencu nudil prvo pomoč, potem so ga pa odpravili v ljubljansko bolnico. V Ljubljani je v Zavetišču sv. Jožefa umrla v ponedeljek Jera Mrak. Pokopali so jo v Ljubljani 7. t. m. Naj v miru počiva, žalujočim pa naše sožalje! Prometna nezgoda. V sredo je na Savskem mostu neki biciklist vsled brezobzirne in hitre vožnje podrl na tla lastnico frizerskega salona Luisa, g. Alojzijo Penos. K nesreči se nobenemu ni kaj hujšega p.-ipetilo. Sploh se zopet opaža, da so se s pomladjo vrnile stare navade naših biciklistov in motoristov. Za njih namreč ne veljajo nobeni predpisi o vožnji, tako oni smatrajo. Da se lahko zgodijo velike nesreče, tega se pa nočejo zavedati. Že varnost meščanov zahteva, da merodaj-ne oblasti v kali zatrejo brezobzirno vozarenje nekaterih, ki jim nobena, še tako velika hitrost ni dovolj velika. Hiti počasi! Čehoslovak Robert Kellner bo v petek, soboto in nedeljo izvajal na Mestnem trgu akrobatske atrakcije na 42 metrov visokem drogu. On obljublja 50.000.— Din nagrade vsakemu, ki bi si upal ponoviti njegova izvajanja. Našla se je na cesti od Kranja do Tržiča ena bala blaga. Dobi se pri Franc Črnilec, Naklo 33. Gasilska župa kranjskega okraja obvešča vse podrejene prostovoljne gasilske čete, da bo v bodoče župski starešina posloval za posamezne čete vsak ponedeljek od 12. do 14. ure v mali dvorani hotela Stara poŠta v Kranju. Razglas. Lastniki nad 3 mesece starih psov, morajo te prijaviti pismeno najpozneje do 30. aprila 1937 po predpisani prijavnici na policijski stražnici občine Kranj. Prijavnice morajo biti v vseh rubrikah, posebno glede opisa psa in v kake svrhe ga lastnik rabi, natančno in vestno izpolnjene. Za pse čuvaje se more označiti le one pse, ki so vedno priklenjeni torej tudi ponoči, ali ki so v takem ograjenem prostoru, i/ katerega ne morejo pobegniti. Lastniki psov, ki svojih psov ne bi prijavili, ali pa jih nepravilno prijavili, zapadejo kazni do 900__Din. Prijavnice se dobe na policijski stražnici in stanejo komad 0.50 Din (50 para). Ko bodo vse prijavnice dospele na policijsko stražnico, se bodo delile znamke, določil in pobiral pasji davek in stroški za pasje znamke. Občina Kranj. Ze pred časom je Poselska zveza v Kranju objavila v »Gorenjcu", da je pričela s posredovalnico za službe v pisarni J. S. Z. v Delavskem domu. Dekleta, ki bi želela dobiti zaposlitev kot služkinje, se opozarjajo, da se vsak čaS lahko oglasijo v pisarni, kjer bodo po možnosti dobile potrebne informacije. Ravno tako želimo, da se kranjske gospe, katere bi potrebovale služkinjo, o tej zadevi oglase v pisarni. V svrho natančnih pojasnil bo v pisarni ena izmed članic Poselske zveze vsak torek in četrtek od 5. do 6 ure popoldne. Poselska zveza priredi v nedeljo svoj izlet na Okroglo. Odhod in zbirališče običajno, kakor smo dogovorjene. Dekletu pridite prav vse, s seboj pa pripeljite tudi svoje tovarišice, katere še niso v naših vrstaE. V slučaju slabega vremena se vrši v Marijanišču redni sestanek, katerega se tudi polnoštevilno udeležite! Kmetijsko gospodinjska šola v Kranju. Ob priliki zaključka šestmesečnega tečaja prirede dekleta kmetijsko gospodinjske šole v Marijanišču razstavo, katero si oglejte v nedeljo 11. in ponedeljek 12. aprila. Vljudno vabljeni! Naredba. V smislu čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi prepovedujem točenje in oddajanje alkoholnih pijač rekrutom, ki odhajajo v vojaško službo, in to od 8. aprila opoldne do 11. aprila opoldne. Izrecno povdarjam, da se bodo kaznovali v danem slučaju tudi primeri, ko dobi rekrut alkoholne pijače posredno, t. j. ako se točijo in prodajajo spremljevalcem, pa je videti, da jo bodo tudi ti nudili rekrutom. Prepovedujem nadalje tudi vsako razgrajanje in kričanje, zlasti v naseljenih krajih in po-nočnem času. Kršitelji te naredbe se bodo kaznovali z denarno globo od 10__do 500.— Din, v slučaju neiztirljivosti z zaporom od 1. do 10. dni. Zandarmerija bo vsakega pijanega in kričečega rekruta takoj zaprla ter bo vsak rekrut poleg tega še kaznovan v smislu čl. 78 zakona o notranjem postopku z 1 do 3 dni zapora oziroma 500.— Din denarne globe. _ Sreski načelnik: Lipovšek, 1. r. ob 19. uri. Vsi CERKLJE Občinski odbor Rdečega križa v Cerkljah priredi v nedeljo, dne 18. aprila zelo zanimivo dramo „Zenitev za denar", katero je iz češkega priredil za naše odre Joža Vombergar. Drama je domača iz kmečkega življenja ter zelo po-učljiva za tiste, ki silijo svoje hčere v zakon proti njihovi volji. Na vse gledalce bo ta drama naredila lep vtis. Pridite pogledat vsi! Stari in mladi! ŠMARTIN PRI KRANJU V nedeljo 11. t. m. bo gostovala pri na« v Smartinskem domu gasilska četa iz Brege pri Kranju z veselo narodno igro „Micki je treba moža". Začetek predstave je vabljeni! BREG PRI KRANJU Naša gasilska četa bo priredila v nedeljo dne 11. t. m. v Šmaitinskem domu veselo narodno igro v štirih dejanjih „Micki je treba moža". Začetek je ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dobijo v predprodaji v društvenem domu. Vabimo vse prijatelje veselja in smeha. LOM NAD TRŽICEM Prosvetno društvo piiredi v nedeljo, 11. t, m. veseloigro »Glavni dobitek". Začetek ob 3. uri popoldne „v mlinu". Vabljeni! BESNICA Z ozirom na naše poročilo o vlomu v žup-nišče v Zg. Besnici ; številki (3 našega lista z dne 27. 3. 1937 pojasnujemo resnici na ljubo, da se je glede g. Antona Rotarja, posestnika v Zg. Besnici št. 52 tekom preiskave, ki je bila izvršena po vlomu, dokazala popolna nedolžnost in neudeleženost g. Rotarja na tem vlomu. To priobčujemo radi tega, ker se je naše poročilo v Besnici tolmačilo tako, kot da bi do1-žili g. Rotarja, kljub negativnim podatkom preiskave krivde na vlomu v župnišče v Zg. Besnici. NAKLO Naša prostovoljna gasilska četa bo priredila na sv. Petra in Pavla dne 29. VI. t. L veliko javno tombolo. V slučaju slabega vremena pa se bo tombola vršila dne 4. VII. Naprošajo se ostala društva, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev, ki bi utegnilo škodovati uspehu tombole naših gasilcev. Knjiga o Kranju Kranjčani so ponosni na svojo zgodovino. Ne samo na zgodovino povojnih let, ko se je to gorenjsko mesto razširilo in razvilo tako kot nobeno drugo na Slovenskem. Upravičeno morejo biti ponosni in se postavijo tudi s svojo staro preteklostjo. Le šment, da nobeden te zgodovine, ki pa je silno zanimiva, ne pozna in poznati tudi ne more. Saj so zapiski o starem življenju v tem mestu danes razmetani vsepovsod, torej gospedarskemu človeku tudi nepri-stopni, ne samo da nima časa vanje pogledati. Če pa Kranjčani svoje zgodovine prejšnjih vekov ne poznajo, pa s tem ni rečeno, da v njih ne bi bilo zanimanja za njo. Kadarkoli se jim je nudila prilika, čeprav zelo redka, da kaj slišijo o svojih prednikiH-meščanih, vedno so radi prihiteli in poslušali o žitju na kranjski skali ob Savi in Kokri. Zdaj bo zadoščeno tudi tej pomanjkljivosti. Dolgotrajno in naporno delo je pri koncu in izročeno tiskarskemu stroju, da opravi svoje. ..Zgodovina mesta Kranja", kakor se imenuje so napisali W. Schmid, Jos. Zontar in Fr. Štele; sama imena strokovnjakov, čemer ni treba nič več dodati. To izčrpno delo ima prav za prav štiri dele. Prvi, ki gre do reformacije, seže v davnino in zibelko kranjskega mesta ter obsega mestno naselbino, pravni red v njem, gospodarsko in u-metnostno izživljanje ter razmerje do cerkve. — Ce o teh stvareh ne vemo navadni ljudje skoro prav nič, nam je bliže drugi del od protestantske in katoliške reformacije, preko absolutizma in tedanjega gospodarskega sistema, ki se je imenoval merkantilizem, do Napoleona. — Brez dvoma bo bravce zelo zanimal tretji del, kjer je obdelan čas od Napoleonove Ilirije do današnjih dni. Pred nas stopajo bolj sveži dogodki revolucije in narodnega preporoda s političnimi borbami do osvoboditve in preko do danes s poglavjem: Industrijskemu Velikemu Kranju na potil S posebno ljubeznijo pa bodo imetniki te knjige prebirali Četrti del z naslovom »Meščanske hiše", ki jim bo odkril zgodovino posameznih hiš in dogodivščine v njih in z njihovimi gospodarji, nad katerimi je gospodaril kot vladar_čas._Na koncu knjige bomo dobili še opombe, seznam krajev in imen ter kratko vsebino v francoščini. »Zgodovina mesta Kranja" je zelo obširno delo, saj obsega 530 strani velike osmerke, ima okrog 200 slik na specialnem umetniškem papirju in bo tudi na zunaj vezana v surovo platno — v vsakem oziru priporočljiva. Da bo pa strokovno odlično napisana, jamčijo imena priznanih sestavljalcev. Ta knjiga bo zgodovinsko poučna za vso Slovenijo, saj so bili dogodki v prejšnjih stoletjih' več ali manj enaki povsod pri nas, le posamezni kraji so jim dali še svoja posebna, specifična obeležja. Poleg te splošne note pa je namenjena predvsem Kranjčanom, okoličanom in vsem tistim, ki so kdaj v njem živeli več ali manj čusa, pa se zalo zauj še danes zanimajo. Ker B. Rangos zlatar in sodni cenilec V KRANJU Vsakega zadovoljimo Točne ure, poročne prstane, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, krasna zaloga kristal stekla. Vsa popravila urarska, zlatarska, optična, nalivnih peres itd. so strokovno pod jamstvom v naši preurejeni prvi delavnici na Gorenjskem točno in solidno izvrše. Kupujem vse stare predmete, zlato in srebro po najvišjih cenah. Po želji brezplačen cenik. 1] STRAN 4 > GORENJEC* smo tako občutljivi v svojem lokulnem patrio-liainu in ker smo tako ponosni na svojo upravičeno kulturno in gospodarsko naprednost, se zdi, da ne sme biti nobene hiše v mestu in okolici pa tudi nobenega posameznika, ki si ne bi nabavil tega dela. Zavedajmo se, da bo kmalu tu knjiga tudi velika redkost. Subskripcijska cena je nepreklicno do 15. maja 1937. Din 170, pozneje 250 Din, plačati se more tudi v nekaj obrokih. V Kranju sprejemajo naročila g. odvetnik Josip Aljančič in gg. prof. Planina France in Opeka Anton, v Ljubljani Narodni muzej in prof. Rajkc Kanduč na lil. drž. realni gimnaziji, v Si. Vidu prof. Jukob šolar itd. Dom slepih v Stari Loki Kake četrt ure od Škofje Loke pod dekanijsko cerkvijo sv. Jurija v Stari Loki, se nahaja grad, čigar lastniki so bili v preteklosti plemiči Paplerji nato Lukančiči in kot slednja giofa Strahl Edvard in Karol. Tu dva sta se zelo zu-nimala za umetnost, posebno Edvard, ki je zbral ogromno zbirko umetnin, ki se danes nahajajo v Narodni galeriji v Ljubljani., za kar gre zahvala predvsem g. Karolu Strahlu. Po njegovi smrti je kupi! grad g. Franc Dolence, posestvo pa je bilo prodano na javni dražbi. G. Franc Dolenc je obdržal grad le kake dve leti, nakar ga je prodal, društvu „Dom slepih-', v Ljubljani, ki je ravno takrat iskalo primerne stavbe, kje na deželi, ki naj bi služila za zatočišče odraslih slepih, ki do takrat v Sloveniji niso imeli nikakega zatočišča. Zavod v Kočevju je pred vsem namenjem slepim mladoletnikom. Zato si je društvo ..Dom slepih" zadelo nalogo, da v čimkrajšem času preskrbi slovenskim slepim dom, ki naj bi bil namenjen predvsem slepcem, brez lastnega premoženja, da se jim ne bi bilo treba potikati po raznih hiralnicah ali celo hoditi s spremstvom od hiše do hiše. To se je društvu res posrečilo in danes imajo slovenski slepi dom, ki je društvo nanj zlasti zaradi prekrasnega parka lahko ponosno. Dom leži med banovinsko cesto, ki pelje v Selca in prifarškim potokom, ki teče skozi vrt. Stopiš skozi velika vrata v nekak preddvor, kjer so včasih stali veliki kostanji, ki so jih sedaj posekali, zarudi svetlobe v poslopju. Greš kakih dvajset korakov, skozi druga vrata na veliko prostrano dvorišče, kjer te pozdravi glasni lajež zvestih čuvajev Doma, Sultan in Bari. Na levi stoje gospodarska poslopja, kjer redi društvo govedo, prašiče, kuretnino za za-vodove potrebe. Tu je tudi stanovanje za hlapca. Na desni pa je zavod sam. Veliko, skoro kvadratno, dvonadstropno poslopje obrnjeno s pročeljem proti vzhodu. Med vzhodno in južno steno pa stoji okrogel stolp. Stopimo v poslopje! Tu nas pozdravi e. sestra od Čudodelne svetinje, reda sv. Vincencija, katere oskrbujejo zavod. Na desni takoj pri izhodu je kapela, ki služi sedaj in je menda tudi včasih za polaganje mrličev na mrliški oder. Zraven je shramba za krtače, ki jih v zavodu izdelujejo. Na zanadni struni pritličja je izhod na vrt, periš-nica in delavnica v kateri izdelujejo slepi vseh vrst ščetke, od ribaric do najfinejših komadov pod vodstvom g. Tvnn Sluga iz Jezerskega, ki je tudi sam slep. vendar so izdelki prvovrstni in jih $kofjeločani zelo cenijo V delavnici je sedaj zaposleno devet moških in žensk. Poglejmo sedaj še v prvo nadstropje, kjer so nastanjeni slepi moški. 10 po številu, kuhinja, kopalnica in velika dvorana, v kateri je klavir, harmonij itd. Hodniki, ki so izredno široki, so jako pripravni za sprehajanje, v času ko se v parku zaradi slabega vremena ni mogoče sprehajati. Še drugo nadstropje imamo. Tukaj so nastanjene slepe ženske in častite sestre. Žensk je v zavodu 18. Tukaj je tudi prekrasna kapela, kjer je vsako soboto sveta maša, ki se jo udeleže vsi, drugače pa hodijo k sv. maši v dekanijsko cerkev, ki je oddaljena komaj 100 m. Skoraj vse sobe so parketirane, ter zračne in higijenične. Okoli stavbe pa se razprostira, prekrasen park. katerega deli potok na dva dela. na sadni vrt in park. Park služi kot lepo sprehajališče slepih. Park in vrt sta okoli in okoli obzidana z visokim zidom, zunaj na južnem delu zidu pa se razprostira zavodovo posestvo. Zavod izpolnjuje po svoji legi, kakor po vseh drugih razmerah vse pogoje, ki so potrebni, da se bo razvil v vsakem oziru v velik moderen •zavod, ki so ga bili slovenski slepci tako potrebni. Zavodu ŽelimO božjega blagoslova in vsestranskega razmaha. Življenje v zavodu poteka v zadovoljstvo vseh lepo, harmonično. Skoro >si zavodovi prebivalci se udeleže vsako jutro ob 6. uri sv. maše v farni cerkvi. Po sv. maši slepci sami pospravijo vsak svojo posteljo, in kako so spretni, nato pa je zajtrk, ter jutranja molitev. Po molitvi pa oni. ki delajo gredo v delavnico, drugi pa se sprehajajo po hodnikih ali v parku do malice, ki je ob pol 10. Ob 12. uri je kosilo, pri katerem pa že poje radio, kateregu poslušajo do konca prenosa. Ob pol 4. uri je zopet malica in šestih večerja, po nji je zopet radio do pol 9. ure, nato gredo k počitku. Včasih, če je program posebno zanimiv se jim pa tudi zavleče. Prosti čas si izpolnijo eni z delom v delavnici, drugi s čitunjem knjig v Brailovi pisavi, tretji s petjem, četrti z ročnim delom peti s kako drugo stvarjo. V zavodu je celo pevski zbor. ki ga vodi slepi organist Blaž. —. Približno tako je življenje naših revežev slepcev . .. Iz pisarne Kmečke zveze Občni zbori krajevnih kmečkih zvez: V nedeljo, dne 11. aprila se vrši v Pilštanju in Koz jem ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze. Isto nedeljo se vršijo redni občni zbori sledečih krajevnih edinic: V Vojniku ob 8. uri zjutraj, Ovsišah ob 10. uri dop., Stari Loki in Zminci ob lO.uri dop.. Devici Mariji v Polju ob pol 8. uri zjutraj, ter v Podgorju pri Kamniku. Na Bledu pa se vrši sestanek njihove krajevne organizacije, na katerem bo govoril načelnik g. Brodar. Okrožnk-a. Pretekli teden smo razposlali vsem krajevnim kmečkim zvezam okrožnico, v kateri smo naglasili, da naj vse edinice čim preje skličejo občne zbore. Prosimo, da se točno držite vseh navodil in da ne zavlačujete s poročili. Priložili smo Vsem obrazce, katere točno izpolnite. Vse one, ki še dolgujejo glavnemu odboru ua poslovnih knjigah in štainpiljkah prosimo, da nuni denar nakažejo po priloženili položnicah. Seja vodstva Kmečke zveze. V petek, dne 9. t. m. se vrši v pisarni Kmečke zveze seja vodstvu. Začetek ob 3. uri popoldne. nazuj. postal je tednik. 14 dnevnik, mesečnik, letnik, stoletnik. ker bo izšel zopet čez 100 let. In sedaj se je taka čudežna roža pojuvila v Mariboru in se imenuje ..Neodvisnost". Rečeno je bilo, da bo dnevnik, pa je izšel kot tednik. Ta list je bil velikanski, danes je polovico manjši, ako gre v tem smislu naprej, bo kmalu žepni format dobil, dokler ne bo tako majhen postal, da ga ne bo več mogoče videti. Same pogodbe. Z Italijo smo napravili pogod- bo, pa mnogi ne verujejo, da je pri tem Jugoslavija pogodila Italijo ni ne narobe. Pri pogodbah gre vendar vedno za '.o. kdo zna bolj drugega pogoditi. Cehi bi pa na vsak način radi nas pogodili. Francozi so nas že neštetokrat pogodili, da se je tamkaj naselila nevolja. ko se t» več tako ne posreči. Je res čudna postala t» Jugoslavija, da se ne da več tako pogoditi in «U hoče suma tudi kje pogoditi. (Slov. Gospodar.) MOTORJE znamke WANDERER, dvo-kolesa, šivalne stroje sve-tovnoznanih nemških tovarn dobite najceneje pri znani tvrdki IVAN BITENC-KRANJ trgovina poleg gimnazije Blago solidno in poceni. Oglejte si brezobvezno našo zalogo. Berite in širite »Gorenjca" ŠPORT Kdor zida hišo. Strelska tekma. Y nedeljo 11. aprila bo tuk. strelska družina priredila celodnevno 'nagradno tekmovanje s flobertovkami, na vrtu (v slučaju slabega vremena pa v dvorani) hotela Stara pošta. Vabljeni so vsi člani in članice ter cenj. dame k tej zanimivi konkurenčni borbi. Zaključek bo ob 6. uri popoldne in nato razdelitev lepih daril, ki so jih darovali v ta namen odborniki družine. Tiidli strelci ostalih družin kranjskega okraja so uljudno vabljeni k tej tekmi. Na svidenje! Občni zbor strelskega okrožja v Ljubljani. V nedeljo II. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani redni občni zbor ljubljanskega strelskega okrožja. K temu občnemu zboru naj vsaka družina pošlje vsaj enega delegata, kateri naj bi na tej skupščini iznesel ev. želje ali predloge svojih članov. Občni zbor bo končan še pred odhodom ljubljanskega opoldanskega vlaka. sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam saino šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste! Hlebš - Kranj Poročne povečave, najlepše in najcenejše pri ____fotograf JU6 Kranj Peter Rešetar rešetari Najboljša aprilska laž. Za I. april so v Mariboru raznesli da je JNS zopet dobila vlado da izvede tajne in svobodne volitve. In so se našli ljudje, ki so to verjeli. Do pet zna šteti. Beograjska občina je imela znamenitega blagajnika, ki si je znal od ogromnega premoženja občine prisvojiti samo pet milijonov. Zakaj ne več je razumljivo, ker zna samo do pet šteti. Iz ljubezni do zakonske žene. Pravijo, da v Beogradu ni veliko zakonske ljubezni do zakonite zakonske žene. Toda jaz temu oporekam. Recimo to-le: blagajnik mestne občine v Beogradu je izjavil, da je samo iz ljubezni do svoje žene prenesel 5 milijonov Din iz. mestne blagajne v svojo blagajno. In take ljubeznivosti do žen so na dnevnem redu, kako to, da bi potem n" bilo ljubezni! Parlament brez parlamenta. V Beogradu imamo dva parlamentai imamo starega in novega. \ Splitu pa so imeli sedaj parlament brez parlamenta. Ta splitski parlament, kjer so se zbrali Mačkovi poslanci, ima to zanimivost, da ni bil tu navzoč noben Slovenec, ki bi Slovence blatil. Če bi Pueel j pravočasno zvedel za njega, bi go-tov]o šel tja. Vsaj — po pomoti! Velikanski naval je sedaj v organizacijo boso-petnikov. odkar imamo banovinsko trošarino na čevlje. Ladja Belgrad. Nemčija je napravila neko la-dijo in jo Krstila za Belgrad. KrsF je izvršil nam beograjski župan I lic. Ko se je vrnil, so ugotovili, da ni krstil prave ladije, krr pravu bi se vendar morala imenovati Beograd in ne Belgrad. Kako lepo bi bilo, da smo tudi mi Slovenci tak« natančni! Nazaj raste. V Sloveniji imamo Čudežne rastline, ki rastejo nazaj. Tako smo imeli, če se še kaj spominjate, velikansko ljubljansko rožo, ki jo je zalival bnnovinski proračun in se je imenovala dnevnik ,.Glas naroda". Ta list je raste). (Sedaj nasproti trgovine l. Savnik.) m H L I O G L H S I Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divnne, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapeinik, ▼ hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce, otomane, spalne di