— 130 — Mladi popotnik Češko spisal Vaclav Kosmdli. — Freložil Jožef Gruden. VKko imaš nedolžno srce in preprostega duha, vzemi *** pogumno, kadarkoli ti bo ili v daljni in neznani svet, paiico v roko, pa pojdi brcz bojazni in strahu! V tistem trenutku, ko se poškropiš z blagoslovijeno vodo in prestopiš domači prag, v tistem trenutku se ti pridruži oni lepi, nebeški duh, ki ti ga je lakoj ob rojstvu dal Bog za variha in za vodnika ter popotuje s teboj kakor svoje dni Rafael s Tobijem in le pripelje k dobrim Ijudeui (er obvaruje nesrečc. Včeraj sem dohilel dve Doljanki na razpotju. Stali sta s košem na ramcnih pa govorili z majhnim deč-kom. Deček je bil revno oblečen; hlače in kamižola je bila od raševine. Bil je bos, na glavi mu je čepel okrogel klobuk, a prcko rame mu je visela platnena torbica. V roki je držal navzgor zakrivljeno leskovko. ,Zdaj pa le pojdi, dečeki" mu je dejala slarejša ženska, ,pojdi v imcnu božjem, pa ne liili prcveč; saj ni, da bi moral ravno nocoj priti domov; lehko prenočiš v Logu." Jaz sem postal in vprašal: wKam pa gre ta deček?" oNoter v Zalesje/ je odgovorila žena. ,Kaj pravite, Zalesje? O, kaj takodaleč? I, kje si pa bil, deček?" — ,V Ljubljani je bil. Mater ima v blaznici. Obiskat jo je bil šel," je odgovorila starejša ženska namesto dečka. — ,Viš, zdaj pojdeš lehko z gospodom, da li bo krajSi čas." »Mali, dajte mu nazaj culol" je rekla mlajša. »Saj rcs!" se je domislila starka. .Toliko, da nisem pozabila. Dohileii sva ga v Topolu, pa sva mu od-našali to bremcnce, da bi mu ne bilo prctežko. — Na jo, deček, pa srečno hodi!" DeCek se je odkril in odzdravil: ,Bog daj. Pa tudi vedvel* >Z Bogom!" sem se poslovil, a mislil sem pri sebi: — Glejtesino, Doljanke so navadno tako sirove; a te dve ravnata s tujim dečkom kakor z jajcem. Sam angel varih vodi tako dete k dobrim Ijudem. - 131 — i Zenski sta jo krenili v stran, midva z dečkom pa 1 sva šla naprej po cesti. ,,Kaj v Ljubljani si bi!? Kako pa je kaj maleri?" '. ,Zdaj so ie boljši." j ,.Ali so le poznali?; i .Sevcda so me. Že pomagajo delati: pomivajo 1 posodo, snažijo lla in pridejo kmalu domov." ' ,Kaj si bil dolgo pri njih?" | ,V nedeljo sem šel z doma na vse zgodaj, ko so j pastirji Irobili, pa scm prišel noter do Brezja. Tam . scm prenočeval, a drugo jutro sem jo primahal do blaznice in sem moral še dolgo čakati, preden so : odprli. Nikogar ne puste noter, dokler ne mine sveta ) maša. Dvakrat sem že čez noč oslal v blaznici." ,Kje si pa spal?" ,,Pri vratarici. Oospod doklor so napisali listek, ' da smem tam prenočevati, pa sem. A radi bi bili videli, ''¦ da bi bil še dancs čez poldan lam, a jaz sem se od-pravil domov kmalu po kosilu." ,,i. kaj pa so rekli mati, ko si odhajal?" i ..Jokali so; radi bi bili šli tudi domov. Vprašal ' sem jih: kdaj pridete, mali? Pa so mi odgovorili: — ] Kadar pridele pome? Kdaj bo to ? Jaz sem dejal, da ¦ ne vem." »Zakaj so pa zblazneli mati?" ^Nekoč je bil požar v Zalesju; menda jim je od I tega prišlo.' — ,Ali so že dlje v Ljubljani?" 1 .Že poldrugo lcto." .Zakaj si pa Sel k materi sam?" nOče ne utegncjo." .,Pa sc nisi nič bal ?" »Nič, bil scm tam že sedemkrat. Zdaj sem 5el tja že drugipot sara." _ ,Že drugič? Koliko let pa imaš?" | K ,V desetem letu sem." ! ¦ Zavila sva mimo križa. Deček je privzdignil klo- t H buk, se prekrižal pa šepetaje molil: ^Pozdravljen bodi, : B sveti križ!" Drugega nisem razumel. Ko je pa odmolil, , I je naredil zopet križ in se pokril. , I Mene je deček zanitnal. Tako mlad, pa ie tako ' ¦ pogumen in razumen. Oko mu je bilo miino in jasno, | r " j — 132 — lice okroglo, zagorelo, a plavi lasje vLtilniku ravno pristriženi. — ,Kako pa li je ime?" »France." ,Si šel samodsebe, ali so te poslali k maleri oče?" »Kaj, če sem šel samodsebe?" je vprašal deček in oko tnu je zaiskrilo. — ..Seveda, samodsebe in pa še rad! Koga bodo oče? Še ne zmisljjo se na mater. So že lakega srcal Še meni so hoteli ubraniti. Po Veliki noči sem jim dejal, da bi rad obiskal mater. — Kaj boš tam delal ? so me zavrnili — saj nimaš denarja za pot. Sestra je imela deselico, dala mi i° je, in jaz sem vendar srečno dospcl k maleri." Toliko, da sem se ubranil solzam. — ,Kaj sestro imaš?" »Doma pri očelu je. OEi jo bo\i in je bila že tudi v bolnici. Dcvelnajst let je siara. Imam pa še dve starejši, ki pa služita." ,Kaj pa so tvoj oče?" ,Zidar." ,Kako daleč pa je iz Zalesja do Ljubljane?" ,Debelih devet ur. Do Brda štejejo dve uri, od tam do Peščcnka zopet dve, s Peščenka do Ljubljane je pa dobrih pet ur hoda.u ,Kje pa si kaj počival?" »Nikjer. Samo tani v Topolu sem malo postal pri onih dveh ženah, ki sta govorili z menoj " nTe nič ne boič noge?" ,Ne da bi dejal; a malo me hočejo vendarle." ,Kje si pa južinal?" ,Nikjer nič. Dva hlebčka so mi dali v Ljubljani. Enega scm snedel, tega-le pa nesem domov sestri." ,Nisi nič lačen?' ,Če bom, si ureiem kruha. Dobil sem ga za sestro." jaz sem rekeli »Le Caki, pojdeš z mano v gostiino, da se bolj okrepčaš. Malo si odpočiješ, do Loga še lehko prideš." ,Prav do doma bi prišel, reče deiek, toda kurjo slepoto imam. Ko solnce zaide — nič ne vidim" ,Jo imaš že dolgo?" »Dolgo, dolgo, tri leta bo tega. Tudi oče jo imajo. Oba jo imava." - 133 — ! Dospela sva v vas. Peljal sem dcčka v gostilno. ' Dobra goslilničarka mu je poslregla z jedjo; jaz pa sem mu stisnil nelcaj krajcarjev v roko, rekoč: — Kadar pojdeš zopet k materi, obišči me. »Bom." Pojedel je, napil se pri vodnjaku, prijel za palico, vrgel suknjo preko rame pa se poslovih ,Bog Vam povrni stotisočkrat!" Šel je naprej — ¦ mali popotnik iz Ijubezni do umobolne matere.------- j ln mi? Kadar kam odhajatno, kakšno pripravljanje, i kakSne skrbi! Ta otrok se pa spuSča na daljno, pre-daljno pot brez skrbi. V roko palico, v torbo kos kruha pa hajdi v svet — in angelvarih ga vodi na poti in po dobrih Ijudeh tja in nazaj. Da bi bili tudi rni kakor on! In ti, milo dele, popotuj vse svoje žive dni tako | zaupno! Blagoslov malerin ter krilo angelavariha te i bosta žčitila in ti hladila potno Selo. I