I' It O L E T A R E C JE U E A V S k I L I S T ZA MISLEČE Čl T ATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvezi GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. ST. — NO. 1674. — s«. 1*1. « ». PM MN. « «»» ML. tM m* ti t«*?*** h ^ 1.;. CHICAGO. ILL., 11. OKTOBRA (October 11 )f 1939 W..kly .t 2301 3.. LA v«. LETO—VOL. XXXIV. AFL CIO NA PRAGU VAŽNIH ODLOČITEV Hitler v mirovni' ofenzivi proti Angliji in Franciji FIRER ZAGOTOVIL MNOGIM DEŽELAM, DA JIH NE KANI NAPASTI. — POMEN ZVEZE MED NEMČIJO IN RUSIJO. —MOSKVA IMA PROSTE ROKE V BALTIŠKIH DEŽELAH ll HUMANITARNA VOJNA" Zadnji petek je nemški firar Hitler sklical v Berlin nemški parlament kar zaatran lepšega drugi odločeval in določil kakor Nemčija in Sovjetska unija. Rusija in Nemčija sta pri- in pa zato, da 'razkrije* svetu pravljeni žrtvovati vse za osno-svoja srce ter utre pot svojim vanie mirovnega pasu v vzhod-nadaljnjim nakanam, ki jih je pridržal zase. V svojem govoru, ki ga je imel isti dan opoldne pred svojim rajhstagom ali državnim zborom, je predlagal splošno evropsko konferenco za odložitev orožja in ureditev vseh vprašanj, ki delajo evropskim narodom preglavice in sitnosti. Rekel je, da ie edini cilj njegovih prizadevanj evropski mir. Nima skomin po tuji zemlji Adolf se je priveril in prisegel pri Vodanu, da n«ma nobenih zlih "namenov proti Rumuniji, Ukrajini, Uralu. Danski, Belgiji, nizozemskim deželam, Jugoslaviji, Italiji, Franciji ali Svci. Nicgovi cilji v vzhodni Evropi in na Skandinavskem 90 zgolj ekonomski, je dejal. Nemčiji sta, veraejska mirovna pogaja uja in liga narodov že zdavnaj-mrtvi. Zanjo sploh ne obstajali več, je zatrdil svetu nemški firgr. Nemško-angleski sporazum bi bil največja sreča za Evropo, je zatrdil strmečemu svetu. Ali v isti sapi pa je rekel, da je An- ni Kvropi, je zatrdil Hitler, pri čemer je fant docela pozabil povedati, kako je pripravljen doprinašati žrtve v takih zadevah. Zagcvarja svojo zvezo s Rusijo Hitler je v svojem govoru skušal opravičiti svojo pobrati-mrjo s sovjetsko Rusijo ter dejal : "V svojem govoru v Gdan-skem sem pojasnil načela, na katerih sta organizirani Sovje-tija in Nemčija. Rekel sem, da so načela Nemčije drugačna od onih, na katerih sloni organizacija sovjetske Rusije. Toda odtlej je postalo jasno, da ne vidi g. Stalin ničesar v tistih sovjet- stranka pa s svojo sedanjo or-skih načelih, kar bi «a >g*«Uaeijo sploh ni bila v ata- od\račati od gojenja prijatelj-1 nju po eči v volilni boj. Za deških odnošajev z drla vami drugačnih političnih ver. In tako tudi nacistična Nemčija ne vidi . Adolf Hitler j« e svoji končani vojni na Poljskem dejal, da njegovi letalci niso bombardirali drugega kol utrdb«, poljsko armado in kraj« vojaškega sračaja. Privnal j« poanej«. da j« Varšava re» porušena, toda edino p« krivdi dolinskih trmoglavih Poljakov. Njegovi vojaški letalci t«r«j niso slo* činci, ampak junaki. Neki ameriški poročevalec, ki j« bil na poljskih bojiščih pripoveduje • ftenskak v poljski vasi, ki so n« polju kopale krompir. Nemški lolaloe j« vrgel bombo med nje. Njen droboc j« ubil »amo eno šensko, ki je obležala pri vreči nakopanega krompirja. Prav gotovo ni bila ona nikaka nevarna "vojna naprava", kakor ni poljsko dekle na tej sliki, ki je bila saeno s mnogimi drugimi prebivalci svojega kraja abita v napadli is sraka. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO V Clevelandu se ljudje zanimajo, kakor drugod, za stvari po svetu bolj kakor za svoje. To so pokazali spet v zadnjih primarnih volitvah. Komunisti so imeli precej kandidatov, tudi kandidatinjo za župana, a so temeljito pogoreli. Socialistična nobenega razloga za to, da bi zavzela drugačno staliftče. "Nemčija in Rusija bosta vzajemno odpravile eno najnevarnejših točk v Evropi ter tako prispevale vsaka v svojem oko-Rlija vedno le ruvala proti lišču k blaginji ljudi, ki bivajo Nemčiji in njenim interesom, tamkaj. S tem pa bosta poma-doeim ni Nemčija njej nikoli gale vzpostaviti evropski mir skrvila niti enega lasu na gla- sploh." vi. Liga za mir in demokracijo, namreč njen urad. je zdaj — simbolično rečenp — kakor Vaisava. Vse je v razvalinah in sopotniki so tekli iz nje kakor poljski ministri in maršal Rydz-Smigley. Brouder študira, kaj si naj drugega izmisli v nadomestilo, da mu bo prinašalo dohodke in zveze. * Hitler obljublja rešitev ti-lavstvo je to slabo, ampak tudi dovskega problema v Evropi na ono ni vsega krivo, pač pa naj- račun pogažene Poljske. Vse Green ponovil nopod na Lewisa in CIO Zadnji teden se je dne 2. oktobra začela 59. konvencija A-meriake delavske federacije v Cincinnatiju, Ohio. V vseh govorih, ki so jih imeli ob otvoritvi poleg predsednika Greena razni predstavniki državnih in mestnih oblasti, je bila poudarjena zahteva, da ae :a dežela nikakor ne sme zaplesti v evropsko vojno. "Obširno razpravo je pričakovati o vprašanju izvozne prepovedi orožja," je rekel Green v svojem govoru ter obenem naznanil konvenciji, da bo podpiral Rooseveltov načrt za prodajanje orožja za gotovina in izvoz na kupčevih vozilih, če je to pot, po kateri se morejo Zed. države izogniti vojne. To pa da je njegovo osebno mnenje, je ie pristavil pozneje. AMERIŠKE DELAVSKE UNIJE SO ZA MIR V EVROPI, POZABUAJO PA NA SOLIDARNOST MED SEBOJ GREEN KLIČE V BOJ PROTI KOMUNISTOM. — OBSODBE NA PODLAGI ZAKONA PROTI "KRIMINALNEMU SINDIKALIZMU". — VPADI V URADE KOMUNISTIČNE STRANKE Nato je firar povedal, kako moreti imeti Anglija in Francija mir, če ga hočeti. Lahko ga imati v imenu vseh ljudstev, ali nikakor pa ne v imenu judovskih agitatorjev. Poljska in versejska pogodba ne moreti biti več vz?postav-lieni, meni Hitler. Kaj bo postalo iz Poljske, ne bo nihče Obtožuje sovražnike "Prav lahko je razumeti, zakaj so kapitalistične zapadne države tako aktivne v prizadevanju, da bi zanesle razdor med ti dve državi z ozirom na njuna načela. Ali obenem pa bi gotovo rade videle, da bi prišlo med sovjetsko Unijo in njimi do (Nadaljevanje na 2. strani) Propadle banke zlat studenec za advokate V Illinoisu je v sedanji kriri propadlo ekrog 400 'drisvnV bank, nevštevii takozvanih narodnih (national banks). V propadlih bankah č;kaške-*a okraja so dobili advokati sa "oje "delo" nad sest milijonov dolarjev. Se več kot toliko so vzeli razni rcceiverji in politični kler-K ki »o jih najeli "receiverji" go je šlo sa vlagatelje "po gobe". Pomagali bi si lahko, če bi znali pametno voliti, ampak jih vfe te drage skušnje dozdaj niso še nič izučile. več slaba vodstva. Komunistom po svetu ni prijetno. Smatrani so za izvržek in se z njimi postopa v tem smislu. Kanadska vlada ustavlja njihove liste v angleških in drugih jezikih. Ni čudno, da je bila komunistična "Slobodna Mi-sao" med prvimi, ki je kanadski vladi obljubila v njeni vojni z Nemčijo vso pomoč in zvestobo Hrvatov v Kanadi. Opreznost o pravem času pomaga. Stavke v Zed. državah postajajo "nepriljubljene". Sovražna propaganda jih slika za delo organizatorjev CIO, ki so komunisti in njihov cilj je sabotaža. strmoglavljenje vlade in take reči, če smo pripravljeni verjeti dnevnemu časopisju. Rim uganja čudno politiko. Neki Mussolinijev zaupnik je ameriškemu časnikarju E. R. Nodererju dejal, da edini način. s katerim se Evropo lahko obvaruje pred boljševizmom, je zagotovitev zmage Nemčiji v sedanji vojni, ali pa takojšen mir. čudno, da je tudi Stalin takega mnenja, ker tudi on zahteva takojšen mir v prid Nemčije. Mar tudi on noče, da bi Nemčija poatala komunistična? kar on obljubi, je zmerom le na tuje stroške. Vojna ni samo med Anglijo, Francijo in Nemčijo, nego tudi med konvencijama AFL v Cincinnatiju in CIO v San Franci-acu. Ni potrebna, kakor ni potrebna ona tam. a imamo jo, hočeš nočeš. Poljaki v Ameriki so dobili nalogo vzdržavati novo poljsko vlado, katere stan je v Franciji. Sličen davek imajo tudi ameriški Čehi, ki imajo vsaj vzrok zanj, dočim so se Poljaki v splošnem pod svojim gizdavim maršalom slabo izkazali. Rumunija je v skrbeh, ker je Hitler v svojem govoru v rajhs-ta?u ni niti omenil. Jugoslaviji je obljubil spoštovati njene meje, ampak v Beogradu vedo, da ao Hitlerjeve obljube kakor mehurčki iz milnice. Ameriška armada je naročila 329 oklopnih tankov, ki bodo stali šest milijonov dolarjev. Tako bomo imeli premikajoče se trdnjave in dežela bo varna pred napadi. Dobro. Ampak bilo bi pametno, če se bi zavarovali tudi proti notranjim socialnim hibam, kot so na primer brezposelnost in še marsikaj. Vojna povečalo brezposelnost na Angleškem Vojna je veliko zlo sploh. Razen fabrikantov, ki izdelujejo morilno orožje, nima od nje nihče nobenega dobička. Vsaka vojna pa zadene najhuje delavstvo samo, ker ga deloma potegne na bojišča, deloma pa pahtie v še večjo revščino. Sedanja evropska vojna je tudi zlo kakor vsaka druga. Njene zle posledice se že čutijo po celi Evropi in tako seve tudi na Angleškem, kjer se je brezposelnost povečala za 99,-236 oseb od 14. avgusta do 11. scp:cmbra, kakor je naznanilo delavsko ministrstvo zadnji teden. Tako je sedaj na Angleškem 1,330,928 ljudi brei dela. To pomanjkanje dela je večinoma -pripisovati zaprtju mnogih hotelov, zabavali&č in sličnih podjetij'. Velike življenjske izpre-membe v Angliji London. — Malo več kakor štiri tedne trajajoča vojna med Anglijo in Nemčijo je prinesla silne izpremembe v življenju na tem otoku. Zavojevana Anglija je preplavljena s problemi, o katerih se Angliji v mirnih časih še sanjalo ni. Mesta so prazna, vasi prenapolnjene. Na eni strani blaginja, na drugi pa taka revščina, da se Bog usmili. Podjetja ai na vso moč prizadevajo biti kos tem revolucionarnim učinkom. Ekonomska razrvanost ne povzroča nič manjše zmešnjave, kakor jo delajo problemi, ki nastajajo vsled odstranitve o-trok iz mestnih nižin na kmete. Ko bo konec vojne, bo najmanj polovica tega otoka vedela več o drugi polovici kakor kdajkoli poprej. Komunisti v Franciji zaigrali samega sebe Konvencija Ameriške delav-j ske federacije v Cincinnatiju se je izrekla za ameriško nevtral-1 noat v evropski vojni in za sve-' tovni mor. Obsodila je diktature in obljubila vso mogočo »pomoč silam, ki so za demokracijo. Dvojna taktika Tako so se unije AFL izrekle odločno za mir, za nevtralnost in za demokracijo, toda za mir le v kolikor se tiče Evrope in pa možnosti za zaplet Zed. držav v vojno, čisto nekaj drugega pa je vprašanje miru in solidarnosti v ameriškem unijskem gibanju. Govorniki na konvenciji AFL v Cincinnatiju so sicer rekli marsikaj v prid sloge, toda ton njihovih govorov je bil bojevit. Klicali so v borbo zoper "rdeč-karje" (komuniste), rohneli so proti J. L. Lewisu in CIO v splošnem. Kdo je kriv nesloge? Naravno, da so v svojih kritikah in bojevnih proglasih valili vso krivdo za bratomorni bdj v unijskem gibanju na CIO in komuniste. In kdor je pazil, kako sprejemajo delegati te konvencije obdolžitve in kritike proti "razdiralnim elementom", ki so se združili v CIO, da "uničijo AFL" in s tem "pravo unijsko gibanje", je iz njihovega ploakanja razvidel, da so se zbrali bolj v namenu za boj s CIO kot pa da skušajo najti pot v solidarnost. Priporočati mir tujim deželam je lahko. Ustvarjati pogoje in voljo zanj v unijah v naši deželi pa je drugo vprašanje. Vsa za "slogo" Naravno, da ni nihče na konvenciji AFL govoril proti solidarnosti. Vai so se navduševali zanjo, a ob enem rekli, da če je ni, je to krivda CIO, nikakor pa ne AFL. Prav pridno so uporabljali komunistično izrabljanje unij in uposlitev komunistov za organizatorje v unijah CIO. Vse to je pomagalo prili-vati olje na ogenj večanja razdora. CIO odvrača očitke John L. Lewis je odvrnil na vse očitke, ki so jih na CIO na-metali na konvenciji AFL, da je njegova organizacija postala trn v peti strokovnih unij zato, ker ae je lotila naloge organizirati delavce vse od kraja. dočim se je AFL tega vseskozi ogibala in se zadovoljevala s svojimi par milijoni članov v strokovnih organizacijah. Nekdo se je tega dela moral lotiti, pravi vodstvo CIO. Ker se ga AFL nikakor ni hotela, je bil ustanovljen CIO. ki je dosegel že v prvih ipar letih ogromne uspehe. In prav tako malo volje za resnično pomirje-nje in zedinjenje, kot jo je na konvenciji AFL, jo je tudi v krogih CIO. t Neuspešna posredovanja Za demokratične svobod&ci-ne in posebno še za unije je borba med unijami in v unijah toliko nevarna, da se že dolgo oglašajo člani vlade s predsednikom Rooseveltom na čelu z apeli na obe skupini, da se naj sporazumeti ne le ker bo to u-nijam v korist, ampak ker je sedanja borba med njimi nevarna demokraciji in kvarna naporom, s katerimi skušajo me roda j ni krogi ustvariti blagostanje za vse prebivalstvo. • Dozdaj so ti apeli za slogo naleteli bolj na posmeh kot na ugoden sprejem. Reakcija ne počiva Med tem, ko se unije prička-jo med seboj in rušijo efektiv-nost svoje moralne sile, so bile v raznih državah »prejete zelo reakcionarne postave za oviranje unij, v prvi vrsti za o-nemogočenje zmagovitih stavk. Tu in tam pa so se spomnili na postave proti "kriminalnemu sindikalizmu", ki so bile sprejete med vojno pod pretvezo, da so naperjene le zoper IWW. Na podlagi take postave je bil v Montezumi v Iowi dne 6. oktobra to leto obsojen organizator unije CIO William Sentner na deset let ječe. Porota sedmih žensk in petih moških — skoro vsi farmerji In farmari-ce — je ugotovila v 20 minutah. da je Sentner kriv kršitve zakona proti kriminalnemu sin. dikalizmu. Bil je na obravnavi zaradi stavke pri Maytag VVashing Machine kompaniji, katero je vodil. Iz zapisnika (Nadaljevanje na 4. strani.) n* stroške Ijev. oropanih vlipote- Na primer, odvetniška firma Kirkland, Fleming, Green, Mar *in A Ellis v Chicagu je zasluga v 14. propadlih bankah "•H $650,000. To žetev je do-t»la kajpada vsled svojega političnega vpliva, oziroma zvez 1 politiki. dokazano je bilo že neiteto-kr*t, da si te vsote advokati de-» "politiini", kateri jih naj*, ""»jo. V tem slučaju so prisadi »amo mali vlagatelji, kil ""*jo dobiti v Illinoisu še nad milijonov dolarjev, e obe fcjo jim jih kvečjemu 23. Dru- Frsncoska komunistična stranka je lani zahtevala naskok na Hitlerja, ker je moskovska linija kominterno določala tako taktiko. Nedavno je ista francoska komunistična stranka izdala proglas za "mir" s Hitlre-jem, ker je is Moskve zapihala nova linija. Francija je bila tedaj ie v vojni. Nobena vlada — naj bo taka ali taka — ne bi po tolikih skušnjah dovolila »kaki "peti kolmd" v svoji deželi svobodnega gibanja. Tudi demokratična Francija je morala sami-žati ob demokraciji m povedat i keminiatom. da je njihov boj za Hitler jovo-Stalinovo "mirovno" ofenzivo proti »ntereaom francoske republike. Komunistično stranko — edino veliko komunistično stranko na svetu poleg državne v Rusiji, je razpustila. Nešteti francoski komunisti so to pozdravili, ker so obsojali čudno početje moskovske diplomacije, oziroma Stalinovo novo linijo za zvezo s Hitlerjem. Ampak "uradni francoski komunisti", ki se drže načela, "kar bog stori, vse prav stori", co ra zpuščeno stranko obnovili pod imenom "stranka delavcev in kmetov" in izdali manifest s podpisi komunističnih poslan-' cev, v katerem so zahtevali od francoske vlade, da sklene MIR s HITLERJEM. Daladier je v odgovor na to potezo komunistov odredil aretiranje komunističnih poslan- cev in drugih vodilnih komunistov. Udarec za komunistično stranko v Franciji je tudi "posojilo", ki ga ji je lani dala neka nemška zavarovalna družba. Bilo je kajpada podkupnina za financiranje propagande v prid komu-narijskega sporazuma, ki je bil tedaj v Berlinu in Kremlu ie predvidevan. Komunistični poslanci so v o-menjenem proglasu od Dala-dirja zahtevali, da naj parlament nemudoma skliče in dovoli v njemu popolnoma svobodno razpravo o Hitlerjevih mirovnih pogojih. Navidezno je bila . njihova zahteva poštena, ampak je v resnici obratno. Imela je namen demoralizirati javno mne- nje v Franciji z oratorstvom članov Hitlerjeve pete kolone v Franciji. Kajti francoski komunisti niso nikjer v svojem proglasu zahtevali enako svobodo tudi za Hitlerjev parlament v Berlinu in za Stalinov v Moekvi, v kater in a je opozicija prepovedana s smrtno kaznijo. Vlada je odredila aretiranje vseh komunističnih poslancev in res jih je mnogo zasegla, toda vsi glavni komunistični voditelji, med njimi Maurice Tho-rez. so se poskrili. Za zdaj so francoski komunisti ob prestidi in nihče ne plaka za njimi. Proti njim ni bilo treba v tem slučaju nikake kampanje, kajti zaigrali so samega sebe. Kaj je z našimi dopisniki v Milwaukeeju in Detroitu? Pred leti je imel Proletarec v Milwaukeeju in Detroitu ne samo mnogo naročnikov nego tudi so-trudnike, ki so pridno dopisovali vanj o aktivnostih, o razmerah in bojih in se udeleževali razprav splošnega značaja! Ti dve izmed najvažnejših slovenskih naselbin sta zdaj v Proletarcu z ozirom nd dopise najslabše zastopani. Dokler je v Milwaukeeju živel Frank Novak, se je oglašal z dopisi in članki vsak teden in z njim vred mnogi drugi. V Detroitu smo imeli nekoč izborne dopisnike. Nekateri so se izselili, drugi so še tam in vsi so še * • • živi. Kaj je vzrok, da molče v eni kot drugi naselbini? Naj povedo to vsi tisti, ki se jih tiče. .... JI rrr PROLETAREC UST ZA »NTEIIISE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Deiavska Ti.ko«M Druifca, Ckicago, III. DVE PROPAGANDt NA POLJSKEM GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAE0ČNH4A v Zadinjenih driavak aa celo leto $3.00; u pol '«ta $1.75. sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; za pol leta $8.00. Vai rokopisi in ocl**i morajo biti v nsiem uradu najpozneje do pondeljka »lduaj^ priobčite v v številki tekočega tedna, HBBfROLfetAjkKC Publiakad «very Wednemlay b/ thb' Jiitfbalat Workmar'» Publishing Co., lat. Rstabl had 190*. Editor.......-........................M.«.......m Baskisss Manager . ...L...............-f....'. Bdita* sad Asst B __________Frank Zaita. .'.Charles Pogorela«. ......Joamah Draslar » SUBSCEIPTION RATBSi t 1 ^ United States: Ons Year $3.00; Siz Months $1.7»; Three Months $1.< Foreign Countries, One Yesr $3.50; Siz Months $2.00. r j M—* » ft li(: PROLETAREC! 2301 S. Lawndale At«. Tolephone: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. K HO JE K HO V HO IIKI ZA NEVTRALNOST? • * ' Vsi v Zed. državah so za posle ui v borbi za nevtralnost. Vsi se gnavijo z geslom "Keep America Out of W&r". Okrog ducat organizacij »posluje pod tem in sličnimi imeni. Nekateri rake-tirji ao geslo "komercializirali" in jim donaša lepe vsote. Vai pa pomagajo generalnemu poštarju Farleyju in trustu za brzojavne naprave k večjim dohodkom. Vai, od Roosevelta do Coughlina so za ohranitev Zed. držav "v miru" Vae prebivalstvo je stoodstotno proti vojni. Stoodstotno za nevtralnost. Čemu potemtakem je bilo treba sklicati kongres k izrednemu zasedanju? čemu je radio bombardiran z govori za nevtralnost te dežele in •za nevmešavanje, ki nas bi dovedlo v vojno, ko pa je tu za oboje stoodstotna soglasnost? V Zed. državah smo Čudni ljudje. Nevtralnost je NEne-vtralno tolmačena. Geslo 14Keep America Out of War" je politična žoga vsake sorte NEnevtralnežev. Kajti Zed. države že po tvorbi svojega prebivalstva ne morejo biti enotne v vprašanju "nevtralnosti". Se manj pa vsled svoje mogočne gospodarske sile, vsled svojega imperializma in svoje vojne mornarice, s katero se ni šaliti, dalje vsled naveza« nosti na tradicije, ki ao v prilog Angliji veliko bolj kakor Nerilčiji. *, Vrh tega, kot smo v tem listu že čestokrat poudarjali, nevtralnosti ni. .. * 5 i' Imamo brezposelnost, ki je >perinjena v ozadje važnih problemov, ,Naša demokracija j* v nevarnosti — po zaslugi onih, ki pod krinko obrambe demokracije igrajo v roko reakciji kakor da so najeti za to. Gre se zaradi pošiljanja orožja v vojno zapletenim deželam. Sedanji zakon prepoveduje tak izvoz. Roosevelt predlaga, da ae to določbo v nevtralnost nem zakonu črta, ker je proti-nevtrafrna. Po njegovem mnenju nas sedanji zakon Se najprej zaplete v vojno. Ta prepoved v sedanjih okončinah koristi Hitlerju. Silovito pa škoduje Angliji in Franciji, ki po novi liniji kominterne vodita "imperialistično vojno" (proti hitlerizmu). Vaied tega je z denarjem založeni komunistični aparat v Zed. državah zaposlen noč in dan v kampanji, da ta prepoved ostane v veljavi Eruiko kampanje vodijo bundovci. Dalje "father" Coughlin in drugi fašisti vseh vrst. Pacifisti, ki imajo pri tem vsaj pošten, četudi le pobožen namen. Politiki, ki so za svoje karijere odvisni od glasov voHlcev nemškega pokolenja. Na primer v Wisconsinu. Pacifistom politiki v Minnesoti. Izola-cionisti po prepričanju, kot je senator Borah. Irci » sovraštva do Anglije. V tej kampanji za ohranitev "nevtralnostnega" zakona v nespremenjeni obliki je tudi socialistična stranka, ki apelira na člane in somišljenike, da naj bombardirajo senatorje in kon-greanike z zahtev*, da naj prepoved ostane v veljavi, kajti le to bo (pomenilo 4'Keep America Out of War". Mnogi njeni člani so pred dobrim letom ali dvema še pomagali komunistom vkam-panji aa odpravo prepovedi izvoza municije -z geslom "Arms for Spam". Roosevelt je -za odpravo "emb&rga" in želi, da naj Zed. države dovolijo v vojno zapletenim deželam kupovati tu municijo pod pogojem, da jo plačajo v gotovini in jo izvozijo s svojimi ladjami. Ker so se nemške ladje poskrile, bi se te prilož-norfi mogle posluiki pred vsem Anglija in Francija. Z Roose-vefcem so mnogi liberalci, ki so prej flirtali s Stalinom, nekateri progresivni senatorji, kot j« na primer Korria, soclal-demakrati v New Yorku, židovske organizacije (razen plačanih Židov v komunistični propagandi>, vsi drugi sovražniki Hitlerja in fašizma, Poljaki, Čehi in kapada municijska industrija. Angliji, Franciji in Nemčiji smemo zdaj prodajati vas, razen municije in takih sredstev, ki se jih lahko predela v municije. Nemčija ima vsled svojega trgovskega hi političnega zavezništva z Rusijo fn vsled svoje želeane pesti nad Skandinavskimi m jugovzhodnimi državami v Evropi i zborne vire za dobivanje vsega, kar potrebuje. Ker nima gotovine v zlatu, zahteva kredite.. , Hitlerjeva diplomacija se s pomočjo Moskve trudi v potu svqje*a obraza pomagati propagandi aa shranitev nevtralnostnega zakona v Zed. državah v sedanji obliki, t Ameriška nevtralnost je torej v prilog hitleriamu,ne da bi ss ta dežela s tem količkaj odstranila nevarnosti zapleta v vojno. , Tudi ako sprejme kongres Rooseveltovo priporočilo, ne bomo krven nevarnosti vojne. Sedanja nevtralnost je hinavstvo, pa če ga eouffhUnovei, pacifisti. iaokcionisU in komunisti še tako blagoslavljajo. Enako pristranski je Rooseveltov načrt, ali je v teh okolščinah vsaj preti hitlerizmu. Kajti v resnici se ne gre za nevtralaost, ker je ni, ampak le^komu v korist naj bo takozvana nevtralnost te dežele: ali novemu osišču totalitarnih držav, torej fašizmu, ali pa kapitalistični, imperialistični Veliki Britaniji ia Franciji. Samo zato, in edino zato se gre. Pismo, ki ga ipošljete koagresniku ali senatorju z zahtevo, da naj prepoved aa izvoz municije ostane v veljavi, je v bistvu pomoč hitlerizmu in vaša znamka na pismu dohodek za Farleyev department Kdor pa CANKARJEV GLASNIK Na sliki jo oddelek sovjetske ekspedicijske armade, ki jo e miaali Hitlerjevi in vasi ji aa Poljsko osvojila aa sovjetsko Uaijo vahodni del poljske republike. Sovjetsko poročilo pravi, da ko jo ta oddelek dospel v Vilao, ga jo prebivalstvo navdušeno posdravilo. Sovjetski vojaki so raadali me-den> komunistične letake in Stalinov« portrete. — Nemci bi med poljskim ljudstvom a letaki aič ae dosegli, aato so — tako poroča nacijski urad aa propagando — voaili sa osvojujocimi nemškimi četami velike kotle juhe ia ajmohta ter polne tovorne avte kruha, da so postregli gladnemu prebivalstvu. Gre pa okrog glas, i« o eai propagandi, ki ai v prid sov je tom. Poro-čajev da ko ja sovjetska poveljstvo poslalo večino svojik vojakov na saj v rusko krajine, so doma pripovedovali, kako poceni j« vso na Poljskem, čevlji aa primer da so na Poljskem bili ie celo sdaj ko je trajala vojna trikrat conejfti kakor v Rusiji. Oktobertka številka Taai. karjevega Glasnika" ima sledečo vsebino: Vojna v Evropi' (u-vodnik); Prevsjanec, Mpievi-na, pesmi (Anton Debeljak); Nevidni most (E. K.) ; 8'oven-ski muzej (članek o akciji Slov. nar. doma v Clevelandu in ljubi lanskega muzeja za zbiranje predmetov iz zgodovine ameriških Slovencev); Pregled tujejezičnega časopisja (Ivan Jontez); Naselitev Amerike; Julkina zmota (povest, nadaljevanje, piše E. K.); Japonske božanske metode; Mraz v zdruvaištvu; "Stari kraji" v A-meriki; Drejčetova pot (nadaljevanje, E. K.). Poleg teh spisov so v tej številki še dve De-beljakovi pesmi, opis z naslovom "Jezera mesto ledenic", Za gospodinje in mnogo krajših reči. Cankarjev glasnik stane $3 na leto. Naslov, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. pro' v 'mirovni" ofenzivi angliji in franciji RAZNOTEROSTI IZ VVAUKEGANA Ze tri leta pripovedujejo, da bodo pri nas zamenjali cestno železnico z avto-busi na električni pogon. In zdaj se kompani-ja pogaja z meatom in me*to »e pogaja s kompanijo. Mesto, o-ziroma mestni svet bi rajše avto-buse. Tudi mi, meščani, bi jih lajkali. Pa tudi kompanija sama bi rada tako spremembo. Ampak kdo bo trpel stroške? Lepa reč! Kakor da se bomo potem zastonj vozili! Cesta, po kateri zdaj železnica vozi, je vsa razrita. Torej jo je treba nanovo tlakovati in tudi razširiti za busni promet. Proračun je nekaj nad milijon dolarjev. 1 In možaki niso baš tako bedasti, kot bi kdo mislil, čeprav so republikanci. Pa so začeli med seboj: "Kaj pa ako, bi WPA servirala labor in morda tudi kaj v denarju?" Vsi vemo, da >»orth Shore Co„ pod reciverj#m ftetve? let. Pa r* po krivdi meščanov. Predsedniki družb imajo navadno mastno plačo in tudi drugi uradniki dobijo več kot jim gre, pa bi si jo najbrž »e zvišali, ako dobijo pomoč od W. P. A. Zupan in aldermani pa bi kazali ob volitvah: "Le poglejte, kako veliko delo smo izvršili in davkoplačevalcev nič ne stane! Republikanci smo edini, ki vam nekaj zastonj damo. New-deal-erji pa bodo deželo spravili v propast itd." Kvalifikacije za aklermane in druge urade navadno kažejo na prejšnje rekorde. Ako je kandidat nov, in ako je slučajno Slovenec, pove, da je hodil sedem let v Mother of God School. Drugi pa pove, da spada v YMCA, da je bil enkrat član unije AFL in zopet tretji, da je bil v svetovni vojni preko morja in da je krščen. To zadostuje in je tudi izvoljen. Moj nekdanji sosed jim je rekel "jazbeci". Naša mestna reakcija bi rada postala slavna. Da bi časopisi imeli kaj pisati o naših mčstnih očakih in o naši slavni policiji, so pretečeni teden prepovedali govoriti na uličnem vogalu Franku Schnur-u, državnemu tajniku S. L. P. Pod pretvezo, da bi oviral ulični /promet, mu mestni svet ni rzdal dovoljenja. Toda on je vseeno prišel in začel govoriti. Ampak policija — dvajset policajev samo — ga je aretirala in izpu- stila, ko je bilo položeno poroštvo v vsoti $200. Salvatlon Anny in razne verske sekte se dero na vogalih, ki so najbolj prometni, od poldneva do polnoči. Pa je vse O. K. Tu vam pošiljam izrezek loka Inega li*ta s »lika. Boste videli vsaj na sliki, kako modro policijo imamo in kako važne obraze dela. Tom Mooaep je govoril v S. N. D. Vstopnina je bila 3&c. Predstavil nam ga je J. Walsh, član centralnega delavskega odbora AFL v Waukeganu. Na tem shodu je govoril tudi ,Nick Keler. On je naš zastopnik v springfieldski zbornici in nekdanji član AFL. Zdaj je trden republikanec*. Možak je zavzel oziroma isbral takozvano srednjo pot in vsi ga imajo radi in on ima vse rad in posebno ker ima Tavern. Pri VVPA smo dobili povišanje plače. Pa to vam je najbrž že znano. Saj so zakričali po vseh časopisih, V gtocerijah so pa šli gor s ceno. O tem pa hudiči nič ne kričijo. Mi pa smo na slabšem lwt prej, f, Prinesli so nam tudi podpisati nekakšne karte od govem-menta. če nismo morda preku-cuhi in ne mislimo in delamo na to, da bi našo vlado s silo zrušili. To karto je moral vsak podpisati, ženske in moški, kdor dela pri VVPA. Organizirali smo "Mladinski krožek SNPJ". članov mladinskega oddelka naših treh društev je pristopilo okoli 35 dečkov in deklic v starosti od 7. do 16. leta. Upati je, da jih pristopi še več. ~ e. novembra bomo praznovali 35-letnico društva "Sloga" št. 14 SNPJ. Program bo jako zanimiv. Vstopnina je 35c v predprodaji, pri vratih 40c. 400 vstopnic je že zdaj razprodanih. 19. novembra bo "Prosvetna matica" imela konferenco v SND. Za ta dan bomo poklicali dramski odsek soc. kluba št. 1 JSZ, da nam bodo po končani konferenci igrali Gogoljevo "Ženitev". To bo nekaj za smejati se. 2e dve leti je, kar se nismo smejali. Kaj več o tem bomo pisali pozneje. Martin Judnich. Italijani v inozemstvu V inozemstvu živi okrog devet milijonov Italijanov, med temi v Zed. državah nad tri milijone. Slovenski dom v Spring-fieldu Springfield, 111. — Tukajšnji Slovenski dom Je prišel vsled krize, vsled sporov v naselbini (zaradi boja med UMVV in PM) in valed raznih drugih vzrokov v gospodarske tež koče toliko, da ni zmagoval več v polni meri svojih obveznosti, aato je bil prepisan na SNPJ, ki ima na njemu prvo uknji-žbo. V nedeljo 1. oktobra se je vršila seja delničarjev tega doma. na kateri so po temeljiti razpravi vai glasovali, da dom spet prevzamemo od SNPJ in se potrudimo za redno odplačevanje. .. V ta namen so potrebni dohodki. Skušali jih bomo dobiti čimveč s pomočjo priredb. Prva v korist doma bo vinska trgatev v soboto 14. oktobra v domovi dvorani na 1031 S. 1 Ith St. Prične se ob 8. uri zvečer. Vstopnina je 25c za osebo. Ker je v korist vseh, da si svoj dom ohranimo, pričakujemo velike udeležbe. Vabljeni so tudi rojaki v sosednih naselbinah. Iz priprav sodimo, da bo ta trgatev najboljša, kar smo jih še imeli in tudi grozdje (domače illinoisko) je sladko. Saj smo imeli tu do polovice .septembra okrog 100 stopinj vročine, kar grozdju gotovo ni škodilo. Boste videli, kako imenitne vini-čarje in viničarke bomo imeli in tNdi oče župan bodo v svoji najbolj paradni obleki, občinski birič že sedaj "britko sabljo puca" in zagotavlja, da mu ne uide nihče, ki bo kradel. Tudi Spelo si bo pridržal, ako pri-de. — Godba bo fina, Gorškova, seveda, postrežba izboma, torej kaj hočemo več nego da se 14. okt. snidemo v Slovenskem domu pod vinsko trto. Jospeh Ovca. ii se poteguje za Rooseveltovo predlogo, pomaga politiki Anglije in Francije, o kateri se tudi ne ve, kakšna bo čez teden ali dva. Zavedno delavstvo v Evropi je v tej borbi z Anglijo in Francijo. Ampak ne ena ne druga ni delavska borba. Ne ena ne druga skupina nasprotujočih si sil ni za socializem. Komunisti vpijejo, da je to imperialistična vojna! Je! Ampak v nji je tudi današnja Rusija s prav takimi osvojevalnimi nameni, prav tako z imperialističnimi nagibi, kakor jih je imel carizem. Čemu se naj torej ameriško delavstvo gnjavi, kateri skupini naj bo v pomoč pod masko gesla "Keep America Out of War"? Priznajmo, da nevtralnosti v praksi ni, nego kvečjemu v teoriji, prodajmo za izvoz komourkoli, ki lahko kupi, kar je itak staro ameriško (pravilo in gradimo pokret, ki bo v stanju storiti več kot pa le pisariti pisma demokratskim in republikanskim članom zveznega kongresa, da naj nas varujejo vojne. Vinska trgatev "Slavije Chicago. Kil. — Vinske trgatve v slovenskih 'ruštvih v Chicagu so v »prec ^nji meri izginile. Društvo "Slavija" št. 1 SNPJ jih še zmerom prireja, ker njeni člani in članice smatrajo, da je treba te vrste zabavo med nami ohraniti. Prihodnja "Slavnjlna" vinska trgatev se bo vršila v soboto 14. okt. v dvorani SNPJ. Ples bo prične ob 8. zvečer, trgatev pa nekaj časa pozneje. Vaški Čuvaj, župan in druga občinska gospoda, ki bo otvorila trgatev, obljublja, da kazni za one, ki bodo proti postavno trgali sadeže v vinogradu, ne bodo prestroge. Vstopnice na našo vinsko trgatev so v predprodaji po 35c, pri vratih pa po 40c. Dobite jih ipri vseh članih in članicah "Sla-vije"in pri tajniku društva Antonu Troj ar ju. V gornji dvorani bo igral Original Gay Dons orkester, spodaj pa domača slovenska muzika. Društvo "Slavija" je od po-četka delavno v naprednih akcijah, torej že nad 35 let Podpira gmotno vse koristne delavske ustanove in akcije, zato zasluži na svojih prireditvah čim-številnejšo udeležbo. Kakor na dosedanjih "Slavijlnih" vinskih trgatvah, smo uverjeni, ds bodo iposetniki tudi na prihodnji to soboto deležni obilo neprisiljene zabave. — SI a v jan. (Nadaljevanje s 1. strani.) sklepa koristnih vojaških paktov. • • • "Zapadne države imajo za izdajstvo to, da je Rusija zavrnila njih ponudbe ter se namesto tega .sporazumela z Nem- čijo." . i i i % So v jet i ja te saaadrala na , Le take m , Kakor poročajo iz Moskve, je prfftlo med Sovjetijo in Let-sko do pakta medsebojne p6- moei. S to pogoAb* je dobila Rusija zelo važne koncesije, med katerimi je tudi pravica do ustanovitve številnih letah!6 in pomorskih oporiič v letskih lukah Libavi in Vindavi. ,, Ta pejpodba je skoro do pečice podobna oni, ki jo je Rusija pred kratkim sklenila z drugo baltsko državico Estonijo. Vojaška moč sovjetske Rusije je s tema pogodbama silno ojačena v Baltiku. V diplomatskih krogih so mnenja, da je to sovjetsko oja-čenje v Baltiku naperjeno toli-kk proti Nemčiji kolikor proti Angliji. Pakt vsebuje šest določb, in sicer: 1. V slučaju napada se obe stranki zavezujete nuditi vojaško pomoč. 2. Sovjetija ima zalagati Letsko z vojnimi potrebščinami po nizki ceni. 3. Tri luke so odprte Sovje-tiji za pomorska oporišča z 4o-raejenim' številom sovjetskih čet. 4. Nobena stranka ne sme skleniti pogodbe, ki bi bila naperjena proti drugi. 5. Vsaka stranka mora strogo .spoštovati suverenost in socialni sistem druge. Nova sovjetska oporišča bodo ostala letsko ozemlje. 6. Pakt ostane v veljavi deset let In njegova odobritev mo ra biti izvrdena v Rigi v teku šestih dni. Rusija skuša izrabiti svoj u-goefni položaj v sedanjih okol-ščinah dodobra in si pridobiti kar najmočnejša vojaška oporišča v baltskem območju in po vseh baltskih državicah. Zato se je jela pravkar pogajati v istem smislu tudi z Litvinci. pohodu proti Perziji in Indiji. V takem slučaju bi bila Turčija prva žrtev. Zato bi bilo zanjo najbolje, če ostane zvesta tisti deželi, ki ji more priti na pomoč, če se začne Sovjetija ja^tazfti proti vzhodu. Rankosanje Poljake nelegalno t Pd ptoročilih iz VVashingtojia je Vladi Združenih držav obvestila Nemčijo in Rusijo, da ne prizna njunega razkosanja poljske države. Državni tajnik Gordell Ifuil je podal izjavo, v kateri pravi, da bo njegova vlada še nadalje rpoJtevala poljsko vlado, zakaj, Peljeka je sedaj žrtev sile, ki se rabi za orodje narodne poiitike. Njena zemlja ji je od-vgeta in njena vlada se je morala zateči v tujino. "Zasega ozemlja pa Ae ne izniči legalnega obstanka vlade," je dejal državni tajnik Hull v tisti svoji izjavi. V času, ko ponuja Nemčija svoj "mir", je pripisovati Hull-ovi izjavi zelo veliko važnost. Vzeti jo je kot izjavo za stali-ščer'ki ga zavzame ta vlada, če bi bila povabljena k udeležbi mirovne .konference na podlagi nemške in ruske zasedbe polj&ke države. Z izbrisanjem Poljske z zemljevida bi splavalo prebi-bivalcev mešanih narečij in narodov. Tu so potomci starih nemških naseljencev iz Banata in Slavonije, Madžari, Rumuni, Slavonci itd. Pred vojno je bilo Pančevo pod Madžarsko in se je imenovalo Panesova. Imelo je madžarsko upravo. Ogrski Z DENARJEM SE LAHKO MNOGO NAPRAVI dolarskih, ampak dinarskih). Milijon dinarjev je okrog $20,-000.) Ker v hotelu zjutraj še nisva dobila nazaj potnega lista, sva pot v Pančevo odložila do opoldne. Sla sva po mestu, ki je v dopoldanskih urah kipelo živ- J* lion j o n.i.^i u: patrioti ga po jeziku smatrajo Ijenja. Delavci, ki popravljajo ceste, zidarji in težaki so v po-letj u večinoma brez srajc, po-metači in pomivači cest pa so v srajcah, toda slednji so bosi, z zavihanimi hlačami. Za seboj vlačijo z odvijakov na kolesih cevi in škrope po pločnikih in tlakovanih cestah kot da gase požar. Ako misliš, da se ti bodo umaknili ali ustavili vodo, se še zmerom za svojega. Pančevo, ki bo nekoč morda industrialni predel Beograda, | je zdaj še zmerom le podeželsko mesto. Leži ob močvirnih bregovih Donave, kjer gnezdijo štorklje. Mnogo jih je. Kraj je vsled nizkega, močvirnatega terena jako nezdrav. Modernega vodovoda in kanalizacije boš najbrže zmotil. Pametno je I Pan*evo Ae nima' vzlic temu- da ogniti se jim daleč stran ali ima Prebivalcev, kot Novo kam v vežo, da odidejo mimoJmest0' Kranj' CelJe' Je»enice >» Posebno ženskam je neprijetno, ko jih poškrope po čevljih in nogavicah. Mnoge so brez njih in si mokre noge lahko o-brišejo z robci, namesto čeveljčkov pa imajo na stopalih le podplate, pritrjene k nogam s par jermenčki. Tudi leseni podplati so v modi (ne le tam, ampak tudi že v naši deželi). Na nekem vogalu je Angela vprašala policaja za zgradbo, ki sva jo iskala. Poskusila je s hrvaščino, katere se je je naučila na čikaškem north side pri hrvatski družini, ki je stanovala v isti hiši. A policaj je hitro uvide), da je Slovenka. Kaj ne bi! Saj je bil ta strainik prava gorenska korenina. Srbščine se j velik napis je dobro naučil tu, cirilice pa se je privadil že v šoli, ker se Je morajo učiti tudi Slovenci. Na Beograd je legla silna vročina. Bližalo se je poldne, ko urade, trgovine in še marsikaj za par ur zapro, nekaterih pa v poletju popoldne sploh več ne od pro, ker se za gospodo ne spodobi, da bi se mučila v so-parici magari tudi z lahkim delom. Vrnila sva se v hotel. Policijska oblast je najin potni list vrnila. Torej je stvar v redu. Poizvedovala sva, kaj je najboljša zveza s Pančevom. Je vožnja z ladjo po Donavi prijetna? Ne, kajti parnik, ki oskrbuje promet med Beogradom, Zemunom in Pančevom je starinski in umazan. Izletni parniki pa ne vozijo pogosto. Od kar je zgrajen preko Donave most, je speljana po njemu električna železnica. Vlaki so dobri in prideta z njim tja v dobri pol uril Dobro. Vzela sva najprvo DomžaleVskupaj. Kakih 35 milj od Pančeva je Rumunija in po Donavi je do Rumunije okrog 40 milj. Ustavila sva se na prostranem trgu, ki je bil poln bra-njevk. Prodajale so sočivje in vsakovrstno drugo robo. Največje in najlepše poslopje je katoliška cerkev. Kajti pred svetovno vojno je bilo to popol-noma katoliško mesto. Onokraj Donave pa je bila Srbija in v nji vse pravoslavno. so jih že mnogo razprodali. J. O. NAS PEVEC TOMAŽ CUKALE Grow«r ClavcUnd Bergdoll v Philadelphiji jo bil leta 1917 potrjen v •■»•ritko armado. Ni se kotel odzvati. Vjeli ao ga in leta 1920 obaodili nn dolgo saporno kasen. V uporu j« sačel tarnati, da ima sakopanegn na doma »vojn matere nad S 100,000 » slatu, sa katerega ne va nihče rasen on. Kar ja Bergdoll, ki ja sdaj star 46 lat, bogataš, •o s njim vljudno rnvnali in mu dali marsikak privilegij, kakršnik jetniki ia revnik slojev nikoli ne dobe. Tako ao mu ugodili, da »me iti v spremstvu dvek jetniških pašnikov domov odkopati skriti denar. Na domu svoj« matere je paznikoma dejal, naj ga počakata v sobi, da se vrne a denarjem. Toda Bergd«illa ni bilo več. Pašnika sta bila ob sluibo. Mladi "draft dodger" je pobegnil v po aaprej pripravljenem načrtu. ki je stal bržkone precej podkupnia, v Nemčije, kjer je ostal do leto«, torej 19 lot.Osirooia, ameriške oblasti so le mislile, da je bil smerotn tam. A letos, ko se je vrnil in predal oblastim, je na obravnavi pričal, da je prišel ia Nemčije kmalu nasaj v Ameriko pod drugim imenom, potem se vrnil v 1 Nemčijo in sopet prišel v Zed. driave pod drv,gim imenom. Isdajal se je sa xr . . i«.) *»«*»•»•]• P® poklicu. Tako je bil v tej deželi skrivoma sedem let. Vojno sodi- Vprašala sva za naslov, ki iim fa jo ne<1>Tno Tlled tek prestopkov odsodilo n. ui Uta «.Por. N. .liki sva ga iskala. Hodila sva kako poldrugo miljo po ulici blizu brega Donave, predno sva uzrla široko pritlično hišo in na nji Zajec in kompa- nija". "Hm, to je torej njena 'tovarna*," sem pomislil, a žena je „ , „ , , , smatrala, da stvar ni na napač- !lka tdo P°!,tik*' od v je on in ob straneb vojaka, ki salutirata ameriški sastavi. Deserterji pa ji po ameriškem sakonu ne smejo iikasati te časti. Zato ta prisor. Vendar pa kakor doslej, •• Bergdollu, ki ima še smerom veliko imovino, tudi e bodoče ne bo slabo godilo. V Nemčiji te je oženil in ima tri otroke. Vsi so se prise lili v to deželo. deljo 29. oktobra v dvorani S dobro zavedajo, kolikega po-N. P. J. Otvori jo mladinski od- mena je umetno petje za našo sek kluba št. 1 s petjem. Spored kulturo in našo veljavo v ame-se prične ob 3. pop. Po konča- riAki javnosti. nem programu bo .plesna in obenem je pričakovati in u-prosta zabava. Vstopnice v pati da ^ tudi naAa čika*ka predprodaji so po 35c. Člani in naselbina častno zastopana na čUnice^kluba tt. l pravijo, da tem koncertu 8 katerim bo do_ kazano, da se Slovencem tudi na polju umetnega petja ni treba skrivati pred javnostjo. Vstopnina znaša -za osebo 45 i centov. Koncert se iprične ob treh popoldne. Na njem sode-n . . , . , , luje iz prijaznosti vvaukegan- Pred dobrima dvema letoma !spa je vsaj nekoli-^f D*}™ci>< za baterije v Ljubljani, in tedaj vati imovino bratu, kateri je s so se pričela zanjo pota od poli- svojim posestvom jamčil za nje- "tramvaj" do postaje električne železnice, kjer sva presedla v vlak, ki je nemško delo. Most preko Donave je ogromen inženirski uspeh, toda za železnico, avtni promet, za vozove z vpre-žno živino in za pešce je znatno preozek. Ko so si ga srbski inženirji v svojem načrtu zamislili, niso videli dovolj daleč, nemški pa so bili s tem prav zadovoljni, kajti Nemčija je zgradila ta most po vojni na račun vojne odškodnine, ki jo je morala plačati Srbiji za porušenje Beograda in za drugo škodo, ki jo je pomagala napraviti avstrijski armadi v zasedeni Srbiji. Tudi tračnice, po katerih smo se vozili, vagoni in električne lokomotive so izdelali v Nemčiji, ker Srbiji vojne odškodnine v zlatu niso mogli plačati. V vlaku proti Pančevu je bi- 0 ob tej opoldanski uri le malo judi. Največji promet je zju-raj in zvečer. Par ljudi je govorilo nemško narečje, štirje rumunsko, ostali pa so "divani- 1 po naški" in madžarsko. Mestni inženirji, ki planirajo nem kraju, kajli na obeh straneh široke ulice je lep drevored. Po njemu se je sprehajalo cele jate rac. Široka vrata, ki vodijo s pročelja na dvorišče ali kamor že, so pričala, da je bilo to poslopje zgrajeno za kakega večjega obrtnika, ki je v vojni bil morda ob vse in je hiša iskala novega najemnika. Ko sem zapustil rojstni dom, ta moja sestra ni še hodila v šolo. Ko sem videl, kako umor-no življenje so imele neizšola-ne, nevešče rojakinje v naših naselbinah v raznih salunih, "boardinghovzih", pralnicah itd., sem pisal domov, da naj dajo to dekle v šole, brate pa učiti obrti. To so storili. Ampak jima je prav malo pomagalo, kajti eden je padel v vojni, drugi pa utonil. Sestro so poslali v gimnazijo k uršulinkam. Ugo- Ljubljani do oblastnikov v Beogradu. 2e ko je dobila dovoljenje, da sme delavnico imeti ne dolgove. Dovoljenje je končno dobila, toda le pod pogojem, da otvori delavnico kje na ko pripomogla k temu, da se mora danes njegov glas z vso resnostjo vpoštevali v glasbeni panogi naše kulture. Razlika med njegovim glasom pred dvema letoma in sedaj je naravnost velikanska, in človek mora ob tem priti nehote do zaključka, da se fantu naposled vendarle od pro vrata v ameriško opero, Če vzdrži do konca in zmore še končne stroške za neizbežno potrebne tehnične glasbene študije. Ko sem maja meseca letos zadnjič slišal njegov glas na v Ljubljani, so konkurenčni in-j jugu države. Tako si je izbrala Waukeganakem koncertu Jugo-teresi izposloval. novo prepo- pusto Pančevo. Z njo je šel tudi slovarwke utoliške jednote, ved. Ker je potrošila s tem že [Nemec, ki je nekak veščak v tisoče dinarjev, jo je prijela vo- tem poslu, pa sta pričela. Vs-lja za vztrajanje. Politiki, za led dolgega časa v Pančevu je katere je delala s tako vnemo povabila k sebi očeta, sestro in pri "Orlu", so jo razočarali. To- njenega moža, in to je bila "slo-da hotela je pravico in obvaro-1 venska naselbina" v Pančevu DRAMA IX GLASBA Komedija o uka-njenem meietarju varjal sem. ko so mi to sporočili, ampak mati je bila prepričana, da je ta šola najboljša v vsakem oziru. Potem smo si vsled vojne nehali dopisovati. Po vojni sem jih pričel pošiljati Proletarca in naše koledarje. Oče je bil obojega kar vesel, mati pa ni prej nikoli u-tegnila čitati in pravi, da tudi na starost nima časa. čitale pa so vse tri sestre. Ta, ki je zdaj v Pančevu, mi je začela prva'J leta po vojni razlagati krščansko filozofijo in take reči. Izmenjala sva si tri pisma in nehala. Kar so ji utepli pri uršu-linkah, ji ne bi mogel iztrgati. To je bilo očividno in tudi ona je uvidela, da je njeno "misijonsko" delo pri meni zaman. Bila je uposiena v banki, potem je šla za knjigovodkinjo h katoliški telovadni organizaciji "Orel' in menda ostala tam, dokler ni kralj Aleksander proglasil diktaturo in razpustil vse politične stranke in vse telovadne organizacije, "Sokola" pa podržavil. Pri "Orlu" se je sestra v klerikalni agitaciji mnogo trudila in baje rpisarila tudi pri&li le po trgovskih poslih. Stari mornar Franc Jane se ba- s ha, da je bil dolgo v Siciliji, kjer se lahko zgovoriš po fran-"Ženitev", igra v treh deja-|eosko z vsakim dekletom, ki so njih. Vpriaorjena bo v dvo- k** t vetoče in črnooke, da bi runi SNPJ 29. oktobra. 'ahko kar0za z"\erom *tal med njimi. Bolj filozofski Chicago, III. — Nikolaj Va- Ivan Strmec, ki je nekoč bil siljevič Gogolj se je znal ime- častnik v armadi, a je zdaj le nitno ponorčevati, bodisi iz na- v pokoju, pa zares želi na svoja mišljene gospode s slabo vestjo ; pozna leta dobiti nevesto, ki (na primer v "Revizorju"), iz mora brezpogojno znati fran-visoke gospode in malome- co*ko, pa četudi on ne zna. Z novi Beograd, so na priporočilo ameriškim "mecenom" za pri-vlade in mestne uprave že pred ;8pevke v korist zgraditve sta-eti napravili načrt, ki določa, diona v Ljubljani, da naj bo Beograd predvsem Zgradili so ga in pravijo, da je moderen in največji, pravzaprav edini v Ljubljani. Nisem bil notri, vem le, da služi največ katoliškim slavnostim, oziroma izključno njihovim. Sestra je iskala potem novo službo in jo dobila v Ljubljani v tovarni za baterije, kjer je postala knjigovodkinja. Pa je prišlo nekaj vmes, da se ji je zamerilo in je sklenila pričeti to obrt na svojo roko. Pomagal ji Itndman ml.), v Kj^Hnji dinrani Frpnk Gr ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS m* KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * • ---, ^ I II — ■ 1 KOMENTARJI BIVS1 KOMUNISTI PRED DIESOVIM ODBOROM "Ameriška Domovina" pravi v Kanadi piše rz So. Porcmpine, v 'editorialiT o prošlih občinskih volitvah v Clevelandu, da so ljudje volili po svojem prepričanju — posebno še Slovenci v 23. in 32. wardi, v katerima sta izgubila oba kandidata nestrankarske in vsake sorte takih lig vzlic "ogromnim sho-hom in plesom ter iprosti pijača". Ampak prosto pijačo, plese in "ogromne" shode je imela tudi druga stran. "A. D." očita angleškim clevelandskim dnevnikom, da nimajo vpliva in tudi "E." ga nima, kar so dokazale volitve. Sebe je izpustila, dasi je svetovni dnevnik, priznava pa, da so volilci v Clevelandu ••ljudski glas božji glas". Tako je glavni potres v Clevelandu končan. y Nekateri slovenski kandidati (ne urednik Napredka), ki so padli, skušajo zdaj dobiti svoje potroške nazaj s ponujanjem svojega vpliva in glasov, ki so bili oddani zanje, za "politične službe \ Včasi je bila politika v Clevelandu vse bolj čednostna tudi v slovenskih wardah. ★ •'Naprej" se trudoma muči, da bi nekaj povedal kar res ni, a Ijfcdje naj bi verjeli, da jim servira resnico. Pa se je ukanil. "Naprejeva" a nt i fašistična maska je padla z nekega mostu v Pittsburghu v reko in utonila. Nikomur ni, da bi se potopil zanjo na dno in je znova privlekel na vrh, kajti maska je maska. ★ Komunisti v Clevelandu so vzlic svoji lokavi politiki in kljub temu da kontrolirajo krdelo frontnih organizacij, do- tili &a svojo župansko kandi-atinjo same borih 3,22$ glasov. Zmagoviti republikansKi aspirant jih je dobil blizu 100,-000, pitali republikanski in demokratski kandidati pa tudi približno toliko. Komunisti so rhoršll V kampanji zagovarjati Hitlerja in njegov "mir", kar jih je raz,galilo bolj kot bi jih mogla kakršnakoli brošura. ★ "Nezavisna Hrvatska Država" v Pitsburghu nadaljuje borbo "hrvatskih ustašev" za popolno neodvisnost Hrvatske. O paktu med dr. Mačkom in vlado v Beogradu pravi, da je proti njemu "sva Hrvatska o-gorčena", in da ni "sporazum ništa drugo nego još jedna beograjska prevara .. ★ "Hrvatski Glas" z dne 3. septembra, ki izhaja v Winnlpegu Ont., sledeče: "V času ipanik« civilna vojna »o komunisti na upravi svojega lista "Slohodna Misao" nabrali v pomoč prostovoljcem v Španiji devet tisoč dolarjev, od katerih niso poslali v nabrani namen tja niti centa. Tisoč dolarjev so odobrili aa vsdriavanje vrli jenih španskih prostovoljcev, dokler si ne dobe dela. Dva tisoč dolarjev so raadelili komunističnim skupinam po kanadskih naselbinah, da iaposlujejo zmago komunističnim kandidatom aa delegate na konvencijo Hrvatska Bratske Zajednico. la toga fonda ja prejel njihov član Jardas sa sdravljenje, operacijo, bolnišnico in nabavo umetne noge natančno tisoč dolarjev. Ostalih pet tisoč dolarjev so si raadelili med najaasluinejie drugove prostovoljce, heroje, rodoljube in oficirje. Edo Jardas, kot najaasluienej-si, je dobil dva tisoč dolarjev. Manj zaslužni Ivan Stimac je dobil tisoč pet sto dolarjev. Peter Erdeljac, isto-tako manje saslušan, ja prejel tisoč pot sto dolarjev. To vsoto jo vlosil kot kompanjon Marka Krivokuče v laun-dry business v Timminsu." Tako so komunisti v Kanadi jrotcgnili naivne Hrvate za nos. "Komunizem" med njimi je v posesti raketirjev in zavajalcev prvega reda. Nedavno je "Slo-bodna Misao" sama priznala, da je bil eden glavnih vodij hrvatskih komunistdv v Kanadi ob enem Špijon, torej ne le na komunistični, nego tudi na drugi plačilni listi. V istem poročilu v "Hrvatskem Glasu" je tudi sledeče: . "Pred nekoliko meseci je bil poslan v Schumacher komunistu Millerju bankovec aa tisoč dolarjev, a nalogo, da ga iamenja v droben denar. Prinesel ga je hrvatskemu trgovcu a željo, da ga mu iamenja. Trgovec jo priile-cu priporočil, naj ga sam iamenja v banki. Dotični komunist j« na to dejal, da bi v banki aasumiti, kje je dobil tolikšen bankovec in bi mu ta* hko napravili sitnosti. *'Ti pa si trgovec in se boš ie kako iagovoril, čo te bodo vprašali, kje si bankovec dobil.** ' * Komunistični tisk piše, da so slovanski Rusi osvobodili 16 milijonov Slovanov Ukrajincev in Belorusov na Poljskem' pred Poljaki in Hitlerjem, ('emu niso osvobodili tudi slovanskega poljskega naroda pred Hitlerjem? Ali pa je bila to morda le kravja kupčija na podlagi pravila, da gre vsakemu pol plena? Do 24. avgusta se je komunistični tisk, vključivši "Radni-čki Glasnik" in njegov trabant "Naprej" drl za vojno proti hit-lerizmu. Zdaj, ko je taka vojna nastala, pa je isti tisk po navodilu iz Moskve v obrambo Hitlerja zarjul: "Ustavite imperialistično vojno!" Večjih marijonet še ni bilo v zgodovini Joseph Zack ia Nevr Yorka jo pred Diesovo kongresno komisijo pričal, da kontrolirajo komunisti enajst unij CIO, katere je imenoma navedel in njihne vodilne odbornike. Pojasnjeval Yorka, priseljenec ia Rusije in ie m no. go lat '>romoter", jo imel tesne aveae a rusko trgovsko agencijo Amtorg v New Yorku, katera oddaja sovjetska naročila la posreduje med ameriškimi firmami io sovjetskim trgovskim ko- JOSEPH ZACK jo tudi, kako komunisti ustanavljajo in kontrolirajo rasne svojo frontne organizacije. V javnosti trdijo, da niso njihove in tega mnenja so tudi na-ivneii, ki pristopajo vanje aaradi lepo svenečih imen, na primer v "Ligo aa mir in demokracijo". Zack jo iajavtl, da jc on eden ustanoviteljev ameriške komunistične stranke, da jo bil v nji Še v rasnih odborih in da so mu bile poverjene mnoge tajno nalogo. Dejal je, da so sovjetsko oblasti sa drsale njegovo seno in sina devet let v Rusiji kot talca aa njegovo "dobro sa-drsanj« v komunističnem gibanj«**. J. A. Dalinda, ki j« istotako ia New • J. A: DALINDA misarijatom aa isvoa ruskega blaga v Zod. dršave. Amtorg torej raapolaga v teh transakcijah a milijoni dolarjev. Proaaotor Dalinda jo baje dobil od ruskih trgovskih in vojaških krogov nalogo, da posreduje v ponudbi aa dovoa gotovih ameriških municij-skik sordstev ia Zod. driav. Ta municijo Zod. driavo baje niso hotele prodati, aato j« Dalinda poslal k vpliv-nim demokratskim politikom dv^ sovjetska trgovska odposlanca, ki so dvema "odličnima" demokratoma baje ponudila SS7.000 podkupnine, ako bosta ugodno posredovala. Veliko pričanja o komunističnih ia sovjetskih aktivnostih v tej deieli se je prod Dieeovim odborom i sv r šilo tajno in bo objavljeno "ko pride čas aa to", kakor jo pojasnil kongresnik Dies. Ameriške delavske unije so za mir v Evropi, pozabljajo pa aa solidarnost med seboj (Nadaljevanje s 1. strani.) obravnave je razvidno — če je Resničen, da je bil mož jako nespreten in pretil tjavendan, Vrh tega pa je bil ob enem tudi organizator komunistične stranke. V čast mu je, da je to priznal, razen ako je to storil s slabim namenom. Kajti Harry Brfdges, ki je tudi komunist, taji, da je Član svoje stranke in v naporu skriti to dejstvo je rtjegova obramba potrošila že najmanj dvajset tisoč dolarjev. "Izjemno stanje" v mirni dobi Napetost, v kateri je ta dežela vzlic temu, da ni zapletena v vojno, je očividna tudi v vpadih v urade komunistične stranke in nekaterih sopotni-Ških organizacij, ki jih je odredila Diesova kongresna komisija. Leta 1919 in več let pozneje je bila komunistična stranka v svojem programu re« za "revolucijo". Zdaj ne več. Je za vlado večine, — vsaj tako trdi, in rdečo zastavo je nadomestila z zvezdnato. A nikogar ni, ki ji bi hotel verjeti. Niti člani ji več ne verjamejo. Reakcija to izrablja, pravega liberalnega in delavskega gibanj, i nimamo, in tako smo v nevarnosti, v kateri ae V ugodnem momentu lahkb izcimi fašizem ameriške sorte, ne da bi m6-gel naleteti na kako izdatno opozicijo. ' Odločitev v rokah unij Tako smo zašli v položaj, v katerem sta edfni delavski sili AKT, in CtO. Obe imata ta mesec konvenciji. AFL je svojo domalega končala, 010 se je pričela/ Težko je; silno težko ustvariti slogo v svojih vrstah, posebno med Greenom in Le-w!som. Ampak je potrebna. Ce zahteva ameriško delavstvo mir med državami v Evropi, solidarnost delavstva po s\t'tu in splošen sporazum za ves svet, mora to svoje nagnjenje zh vzajemnost uveljaviti najprvo med sabo. Kajti le to bo dalo ne samo dober vzgled, nego u-stvarilo delavskemu gibanju v Zed. državah temelj, na katerem si bo postavilo nezrušljivo zgradbo. kot so komunistične "skakali-ce'\ ★ "Vsaka dežela, ki napravi pogodbo s Hitlerjem, bi morala pomniti, da se postopa z nemškim prebivalstvom enako, kot se je z nemškimi socialdemokrati, centralno stranko in nemškimi socialisti/* - Gornje, je stavek iz izjave komunistične internacionale, ki jo je sprejela septembra 193G. Danes je ta kominterna braniteljica zveze s Hitlerjem. ★ "Socialist Call" si je spremenil ime v "Call", ker je nekaterim naročnikom bilo neprijetno prejemati list z označbo "Socialist Call". Nočejo, da bi njihovi sosedje naciji, katoliški fanatiki itd. vedeli, da so naročeni na njim sovražen list. Za socialistično stranko to ni dobro znamenje. ★ "Glas Naroda" piše: "Naposled se jo vseeno pojavil priznan komunistični voditelj, ki j« imel pogum pravilno oanačfti pogodbo med H i H« rje m in Stalinom. Tukaj jo njegova sodba: "Nihče naj ne misli, da jo svrha vseh nenapadalnih pogodb okrepitev sploinoga miru. Nenapadalne pogodbo, ki jHi jo Sovjetska unija (doslej) sklenila s tvojimi sosedi, vsebujejo posebno določbo, ki pogodbo raave-Ijavi V slučaju, da ona icmed podpisnic napada kakšno driavo. So pa tudi take nenapadalne pogodba, ki na vsebujejo te določbo, la tega je raaVldno, da država, ki si s pomočjo tako pogodbe saščiti hrbet, povsem lahko in brea katni napade tretjo driavo. Kdor govori o "omejitvi vojna", prlanava stem, da je vojna prosta in postavna. Tako lahko postane dvojestranska nenapadalne pogodbk jamseina aa napad .'. 1 Tisti, ki ie sa vsema jo sa na-čolji dvostrokih nenapadalnih pogodb, odobravajo $ tem pred vsem svetom kalitev miru oairoma vojno." Sleherni mora prisnari, da pogodba med Hitlerjem ih Stalinom ros no m ikre biti jasneje in odločneje obsojena. In rnačilno je, da so to obsodbo natisnili na prvi strani vsi komunistični Iti ti po vseh deželah. To se pa sfcveda ni agodilo sedaj, pač pa moteča septembra lota 1935. Gornji odstavek je del programskega govora, ki ga jo imel tedanji sovjetski komisar aa vnanje sadove, Mikslm Litvinov, V 2enevi o mirovni politiki Sovjetske Rusije. «•» Naslednjega dne so komunisti po vseh deželah opoaarjali svet: Ali ste stilali? To in odinolo to jo miraiVSa politika. DvostroČne nenapadalne pogodbo to pa orodjo in politika fašisma t — Da nes pa pišejo komunistični listi baš natprotno in tfcai' » istim ognjem in noffan jim prepričan je »n. ''1 Dve smrti Protikoniunistlčni pakt je pokopan, vsaj kar se faSistiČnfh dežel tiče. Z njim vred je pokopana tudi Sedanja kominterna. "Krizo" Cleveland, O. — Včasi se mi zazdi, da moram malo pokukati tudi v kinogledališče. Zgodilo se je, kajti Barbičeva Anna gre rada s svojim dedcem v "pic-ture showM. V časopisu sva- videla, da kanejo v tem in tem gledišču' film "Kriza", Naslov se mi je zdel nekam fuden, a je res predstavljal krizo izpred letom dni, ko je Hitler okupiral sudet&ke kraje*' al! Krkonoše bivše čehoslovaške., republike. Film, ki je vreden vstopnine, ti pokaže najprvo zemljevid Nemčije, s prejšnjo Avstrijo, češko, Poljsko, Madžarsko, Rumuni-jo, Jugoslavijo in Italijo, ki so se nahajal* v tej kritični uri vedno z eno nogo v vojni. Film ti odkriva razne shode, pohode, vojaštvo, policijo, pogrebe, mesta itd. v krajih, kjer so se ti dogodki vršili. Vse to je bilo potem zvezano v eno skupno sliko ki so ji dali ime "Crisis". Meni je bila ta slika nauk, da smo mi, demokratični Zemljani preveč popustljivi nad o-nimi, ki ne verjamejo v demokratična načela. Tako jim dopuščamo, da nas oni ugonobe s silo. Hitler je demagoŠko Širil v svet trditev, da sudetski Nemci nimajo jezikovnih pravic, da so kulturno in gospodarsko zatirani, fcato se jim mora dati pravico safnoodločevanja. Resnica je bila obratno, kar pove tudi ta film. Na češkem je bilo 5000 šol z nemškim učnim jezikom in pod nemško upravo, dočim nimajo Nemci pod Italijo niti ene svoje šole. Na Poliskem jih je bilo 300, v Jugoslaviji jih je okoli 500, na Ogrskem malo in ravno tako v Rumuniji. Češka republika je bila napram Nemcem in drugim narodnim manjšinam pravična. Nemci v čehoslovaški republiki so imeli vse civilne svobodščine, svobodo zborovanja in tiska, dočflh tega pod Hitlerjem ni-ftikjo'. Čehi so verovali v demokracijo, toda narodne manjšine so Jo izrabljale za razbitje republike. Pomagale ao Hitlerju. čAi so računali, da jim bo prišla v težavah v vsakem slučaju ha pomoč Anglija In Francija In z njima Vred ostali dve državi male antante. Čehi so se žanašali tudi na svojo močno, ddbro 6premljeno armado, zato so napram nacijem popuščali, dokler ni nastala kriza, v kateri je bha Cehoslovaška in njena demokracija UdUAena, svobodomiselno prebivalstvo pa prišlo v podjarmljenje. Film pokaže firerja Hitlerja, ko na shodu v Nueren-bergu napada Čehe, češ, da zatirajo Nemce, povratek Hein-leina iz Berlina z navodili su-deUkim Nemcem za upor iproti republiki, nacijske govornike, ki grme na shodih za povrnitev Nemcev "nazaj v rajh" in nesramno napadajo predsednika republike Beneša — in vse to jim je bilo dovoljeno pod svobodno češko republiko, da so v nji rovarili proti njeni vladi. Nacijskih knjig na češkem niso zažigali, nego so jih pristaši Hitlerja svobodno širili. Film predstavlja dalje shode nemških socialdemokratov na Češkem, ki so svarili svoje rojake, naj se nikar ne puste prevarati nacijski propagandi. Ampak organizirani delavci so bili v manjšini, kot so običajno povsod. / Dva češka komika, katerih imen si nisem zapomnil, sta^po-vsod vzpodbujala Čehe k vztrajnosti v obrambi republike, smešila Hitlerja in njegov rajh in pela celo iz sv. pisma, kako je mali David ugonobil velikega Golijata. Obiskovala sta o-troške tabore in zabavala delavsko mladino v njih v duhu svobode, v katero je verjela republika. Na mikaven način sta ji tolmačila njen pomen za njih starše in zanje, čehoslovaška je bila pred napadom s strani Nemčije dobro zavarovana, dokler se ni polastil Hitler Avstrije in prišel Čehom za hrbet. To je bila za varnost češke usodna izguba. Pametna, delavska Avstrija bi bila v tej nevarnosti rajše iskala tesne zveze s češko, da bi skupno branile mejo med češko in Nemčijo, toda v Avstriji je delavsko gibanje bilo že zadušeno. Film predstavlja tudi brutalne Hitlerjeve progone na ilde v Berlinu in drugje. Izgnali so jih tisoče iz starrovanj po noči na mfzlo cesto, dočim kaže Hit-tetjV, kako Uakor kak "cezarM ponosno stoji v svojem avtu, ki drvi po mestih v zasedenih krajih. Sč it i ga Hitlerjeva oborožena garda za njim in pred njim. Zato ponavljam, da mi je bil ta film nauk; da smo demokra- tični, svobodomiselni ljudje preveč popustljivi napram o-nim, ki nas hočejo uničiti. Frank Barbič. Ali je Thaelmann svoboden •n ' * Kmalu po sklenitvi pakta mod Nemčijo in Rusijo so is Nemčije poročali, da je Hltlor odredil osvoboditev ko-munittičnega voditelja Erneeta Thil- ERNST THAELMANN manna ia ječe in aaeno a njim Jo bilo osvobojenih Is sa porov in koncentracijskih kemp ve? drugih vodllSih komunistov. Ernst Thaefmann Jo bil do pMhoda Hitlerja v vlado glavni +«dja nemško konraniitižne stranke in par-krat njen kandidat aa predsednika nemške repnblfke, proti kateri J« vo-dH boj aaeno * naciji Ih jim Jo jo M* magal uničiti. Ni pa Isvršfl svoja prerokbe aa proletarsko revolucijo, nogo so te tudi komunittične glavo, no samo socialistične, "kotalila po pesku" Hitler je ada) komuniste osvobodil, toda SvOjo »frank* no bodo smeli ofc-noviti. Noben pKtft mod Hitlerjem in Stalinom pa na more dali svobode onim komunittoin, katerim tO naciji posekali tlavn. Obljuba, kakršnih smo veseli Joseph Cvelbar v Sharonu, Pa. je bil letos precej časa slabega zdravja. Potem še njegova žena. Ko je ozdravil in se vrnil na delo je dobil le nekaj šihtov. A vzlic tem težkočam je agitiral za Proletarca čim je mogel med ljudi. V pismu z dne 4. oktobra pravi, da so bile delavske razmere do nedavna v njegovem okraju jako slabe, zdaj pa se polagoma zboljšuje-ju. Pozvani na svoja prejšnja mesta so bili mnogi stari delavci, mlajših pa je še zmerom veliko brez zaslužka. O naprednosti pravi, da je je veliko, dokler nič ne "košta", če pa se oglasi okrog agitator, ni denarja, pa četudi ga je za kakšno manj važno stvar. Obljublja, da čim se razmere nekoliko bolj popravijo, bo skušal storiti za Proletarca kolikor največ mogoče. J. Cvelbarju in njegovi so-projp želimo uspeh, zdravje in srečo v njuni agitaciji za Proletarca, in pa veliko takih, ki jima bi pomagali pri delu za r\d-Še gibanje do Čimbolj&ih rezultatov. g Čikaška društva federacije JSKJ prirede obletnico: svaje ustanovitve Chicago, UL — V nedeljo 22. oktobra, začenši točno ob 3. »popoldne bodo čikaška društva JSKJ obhajala v dvorani SNPJ 2657 S. Lawndale Ave., obletr nico ustanovitve svoje federacije. Prva točka sporeda bo pozdravni govor in nato zapoje par pesmi »zbor "France Prešeren "♦ V duetu zapojeta sestri M. in J. Korenchan, njima sledita sestri Adeline in Shriley Roybok z umetnim plesom, nato. nastopita v ku»pletu Mprofesorja" A. Krapenc in J. Fajfar v spremstvu harmonike, na katero bo igTal J. Gomilar. Po tej točki nastopi naš mnogo obetajoči tenorist, ki prireja že samostojne koncerte, Tomaž Cu-kale. Petja pa s tem še ne bo konec, kajti čuli bomo tudi "Prešernov" kvartet, nato pa sestri Josephine in Angeline Pluth v petju in igranju na harmonike. Končno zaigrajo razne komade Pluthovi trojčki iz Pullmana. Ta spored je torej že sam na sebi zanimiv foTez druge zabave, ki jo bodo deležni posetniki te prireditve. Spored bo zaključen s kratko šaloigro "Junaki", v kateri pa se bo v resnici izkazalo, da so strahopetci. Ves ta spored bodo predvajale in ga vodijo izvežbane moči. Po sporedu bo plesna zabava v obeh dvoranah. V vrhnji igra "Gay Dons" unijski orkester, spodaj pa Gomilarjevi godci. Razume se. da bodo vsi, ki nastopijo v sporedu in Člani federacije skrbeli, da bodo udeleženci zadovoljni tako s programom kot s postrežbo. Vstop-hičfe za popoldanski spored in za zabavo zvečer so samo 40c za odrasle in 20č za otroke, v predprodaji pa le 30c. Dobite jih pri meni in drugih odbotni-kft ter nekaterih članih nkftih draštev. — Joeepb Oblak. i ,)!'§ T* t t Fli if, Anton Barilor Pittsburgh, Pe. — Vsi Slovenci, Hrvšti ih tnnogi drugi v zamudni P^hnl so gš pbztiali. Tli d i drugod med Attšifti ljudstvom njegovo Tme nI bilo neznano. Največ se je udejstvoval v SNPJ, posebno v Času po vojni, ko so se napredni Člani razdelili eni v takozvani trrog^e-sivni blok pod vodstvom "hrvatskih komunistov, drugi pa so nadaljevali po poti; ki jb Je za-črtkl tej Jednoti pokojni Jože Zavertnik. Neglede na vse te prepire in nesoglasja se o »pokojnem Antonu Barilarju, ki je umrl 3. ok- tobra, lahko reče, da je bil na-preclhjak, četudi je pred leti s svojimi poseti v naselbine agitiral za stvar, ki nam ni bila ljuba. Smatral je, da je v pravem, ob enem pa je s svojimi nastopi pomagal ustvarjati živ-ljenje, ki je mogoče le v kreše-nju spornih mnen*. Parkrat je bil naročnik "Proletarca". V JSZ ni nikoli pristopil. Preminul je po dolgotrajni bolezni, ki si jo je nakopal največ pri svojem delu z barvami. Star je bil šele 53 let, rojen v Krapini na Hrvatskem. V tej deželi se je gibal največ med Slovenci. Z njim je izginila v zapadni Penni markantna osebnost. Dostikrat je predsedoval raznim shodom in sejam, zmerom pa se je živahno udeleževal razprav na sejah ali pa v veselih družbah. Kajti dokler mu je zdravje dopuščalo, je »pokojni Barilar ne samo rad debatiral, nego bil tudi dober družabnik. — Poročevalec. Volitve v JPZS V Jugoslovanski podporni zvezi Sloga, s sedežem v Mil-waukeeju, Wis., se vrše volitve za novega glavnega tajnika, ker je prejšnji tajnik Frank S. Ermenc odstopil. Kakor poroča "Obzor", je edini kandidat za to mesto John R. Jelene, ki je bil po Ermencovem odstopu imenovan za začasnega tajnika. Članke društva "Slovenski dom" prirede zabavo Chicago, III. —- Slovenske veselice na severni strani (north side) niso pogoste, dasi jih prirejajo dve dru&vl SNPJ, samostojni klub MBled" in društvo SSPZ Prav rado pa se dogodi, da ima na isti dan kot tukaj zabavo tudi kako društvo na "west sajdu**, Četudi so datumi tukajšnjih društev pravočasno ogla-šani 1 Slovensko poslujoče društvo SNPJ na north side je št. 86. In da pokažemo moškim, kako se napravi zabave čim prijetnejšim, Jo priredimo v soboto 9. decembra. Rezervirajte si ta datum za poset naše veselice omenjeno soboto v dvorani, ki jo vam oznanimo pozneje. članica. Proslava 35-letnice SNPJ v Clevelandu Cleveimiid, O. — Tukajšnja dništva SKPJ, združena v federacije tega okraja, bodo pro. slavila 35-letnico svoje jednote v nedeljo 15. oktobra v Slovaškem delavskem domu na \Va-terloo Road. ProgTam, ki bo raznovrsten, se prfčne Ob 3. pop., zvečer pa bo plesna zabava v obeh dvoranah. Minulo nedeljo se je to proslavo oglašalo tudi na radio pastaji WGAR. Oznanil jo jo predsednik federacije Matt Ve-trovlch. Na slavju prihodnjo nedeljo nastopi več govornikov, med njimi Frank Zaitz, (predsednik nšdfcornega odseka SNPJ. — Član SNPJ. Smrt rojakinje Johnstownv Pa. — V bližnji naselibini Tite ftill je koncem septembra umrla Mrs. Pori Puntar. Lani je bila na obisku v Starem kraju, od kjer je avgusta t. I pripeljala v to deželo tudi svojo sestro. Slabo zdravstveno stanje je Mrs. Puntarje-vo primoralo iskati pomoči v bolnišnic, " kjer je preminula 2ft. septembra. Stara je bila .r>0 let: "Soprog pokojnice, Jakob Puntar, ki Je zvest naročnik tega lista, obratuje na Tire Hillu premogovnik in grocerijsko prodajalno. Pokojnica zapušča poleg soproga, hčer*, sina. brata Karla Cerjaka in že omenjeno sestro Mary, ki je pač želela Mrs. PuMtkrjevi srečnejši povratek. Vtfetn preostalim naše sožaljc. Poročevalec. k r»ee= Nesrečni delavski spor iznova vzpfamtot jem, ki ao pridruženi Kongresu industrijske organizacije, orga- nizirrti »delavce v harlanskem |spor med federacrjo in kon-1 območju mehkega premoga, ^rjv>> m industrijske organiza- «J-- cije je iznova vzplamul. Green Filipinska postavodaja gla-^nmerja Uwiaa in njegove | S0VQ,a X(J neodloi,jjvo svobodo PR^V^TNA JlAllit Jugoslovanske SMialislicne zveze 2301 S. Lawndale Ave. ODBORt , M*ry morebitni poslanici iz Bele htte točja. To je vzbudilo precej za- te vnaprej a tem. da je prečital nimanja in ugibanja med sena- „eki odstavek iz .poročila, ki je torjL N vk)go v sedanji razpra- njem je rečeno, a industrijske organizacije pod komunistično komando, da. celo njegov izvršilni odbor je v komunističnih rokah." PROSVETNI MATICI N. » J. S». 1, Chicago, m. — Tajnik Anion T roj ar, 2067 S. Lawne njena nakana popolnoma izjalovila v tem slučaju. ALI NI TO ČUDNO? Čt ki Poljska v vojni » čtjo zmagovala, ali se vsaj vztrajno upirala kakor so je »panika republika, ki m avot, izvzemii Nemčije, a njo aimpa-tiziral. Zdaj, ko jo je Hitler po-gazil, »e pa svet obnaša kot da bi rekel >. "Poljaki, prav vam je!" Izgleda, da jo ljudstvu najlagtjo »impatizirati s močnimi in »e jim hlvnitt, ▼ nesreči pa le • tistimi, ki so junaško in dolgo upirajo katastrofi. ♦................................................... PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 9 » f * f USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO Dejstvo, da je filipinska i skupščina glasovala s 53 proti SlS^Hf'£ 7 glasovom za neodvisnost v L _ M ... ^ . _ . .. . . ,niC . , . j i * It. a. Morja*, P*. — Tajnik Jatob 1946. kakor je to določeno po ; Dermot4 427. obstoječem zakonu, navzlic St. 7, CUHfea, fa. — Tajnik Mik« svetovnemu položaju sploh in ; Baloh, Bo« 211. kljub preteči nevarnosti od u t^THnik . . , . . . . Joseph Koifch, 10015 Are L. strani Japoncev posebej, imajo št r YmUt K.a.. Tajnik John Ps- nekateri senatorji za obsojo Ur, R. R t, Fittabarf. Rooseveltov« administracije. $t. u, ---Iit. ow _ Tajnik Administracija je odposlala j John KocjancicA, RFD l, Bo* 49. šest dodatnih podmornic azij- | St. 14. Wauk<-fam. Itt.—Tajnica Franca« A rti* h. 1016 Leuoa Ava., N«. Chicago, IU. St. IB, Milvraakee, W4e. -- Tajnik Frank Parka, 831 W. Nstiaasl Art. t ' St. 21, Puekla. Cala.—Tajnik PVaiA Pack nik, IM? Cilsr Ara. • • , St. 27, PVoateaac. Kana. — Tajnik I Frank Krajsel. Boz 108. št. 29. T Koma«, W Va.—Tajnik Un hart VVerdiaak. Baz 166. St. 39. Ambndr«. Fa.—Tajnik Anton liVrnt, 205 Locuat 91. ■ • • St. M. ladJaaapoBe, lad. — Tajnik John Jaran, 11 OS N. Roba«! Aro St. 3«, Willock. Pa. — Tajnik Jokn Dolenc, Boz 72. St. 3t, Ckicage, Ml. — Tajnik John Pdtokar, 2610 S! Riemach, 126 Unloif ®t. St. 141, Oray» LamBo«. Fa. — Tajnica Johanna Psčjak, Boz 42, ^Greaaaboro. v . .... St. Hf Chicago, fll. — Tajnica Minka Alesh, 2124 9. Prrlanln Rd St. 104, Waat AHla, WIe. — Tajnica Kriatina Pugelj, 1409 So. St St. 104, laaparaal. Fa. — Tajnica Ma- ry Polšak. Boz »24. St. 110, C ki »kol aa, Miaa. — Tajmk Frank Klan, Bsz 659. St. 113, Pitukarpk. Fa. — Tajnik " Joe Hrrstui, 5420 Butler St. St. 113, Waak««aa. HI. — Tnjaica Anton ia Bsaak, 1124 Jackaoa Si., Na. Ckieocs, 111. St. tat, Dalrait, Miah. — Tajnic S Katherine Junko, 1215 E. Nevsda Strast. S t. 132, Waef A Natrpa, Pa. — TsJ nics Thcresa Gerzal, 334 Erie Ara, St. 124, Faraat Clty, Pa. — Tajnik Louis Sasso, '\ St. 12nka Aai-toinette Slmcfch. 1091 Ad4ison M. St. 133, Caaaoabar«, Fa. — Tajnik John žiflman. Baz 221. St. 142, ClaralaaJ, Okla. — Tajnik Frank $u»tarfci*, 11726 Holmes Ar. It. 143, Batt Halama, Maat. — Tajnik Joeapk Mihslich, Boz 165. St. 143. CHff M haa, Fa. — Tajnik Mat t VMair, RFD 2, CoraopolU. St. 147, CWrsUa4, O. — Tsjnik Leo nard Poljtek, 6319 Carl A v«. St. 134, Safarfta. N.w Maa. — Tsj-' nik Jacob Skatlj, Boz 74. St. 'laa, Caaaaaaafh, Fa. _ Tajnik Blaa Bretoriek, Boz 74. St. 173, Fhaar Fark. O. — Tsjnik i Frsnk ilarriaik» Bor 331. St. 132, Rfll9Wa«kaa, Wk — Tajnica Joasfa Sapnik, *M S. 14th &t St. 193, WII1ar4, Wle. — Tajnik Joseph Slemec, R. 1. St. 204, Laaaraa, Pa.—Tajnik Frank . i Haloh, 858 North St. I Leuisa in njegove metode s Hitlerjem ter pravi, da pričakuje Hooseveltovo poslanico, v kateri bo predsednik Filipii^ka narodna skupšči-l poz\al oba delavska Ubora, na je ^rek g pretežno naj se pobotata. vedno Kia80Va,a proti odložit- • SEZNAM PODPORNIH DRU. St. 241, K.jrlor P. - Tajnik Arvt^n Green je odgovoril vsaki taki|vi M,H,VUSMOStl Filipinskega o-| *?WVUMtIJUilMV ^ tJ saph Widmar, RD 2, Boz 101-A. Johnatosrn, Pa. St. 233, BeBalre, O. — Tajnik Gssr-re Vucsllek, 427 West 43rd Si., Sh«*ya»4e. a St. 242. FarreU, Fa. — Tajnik Frank Stambal, 1084 Sherman Avenua, S ha: on, Pa. St. 337, Kaaanaarar, Wya. — Tajnik Anton Trataik, BorlSl, Diamond., N. V. — Tsjnik Anteo KUnaei^ič. 27 Aldnch St. St. 333, Btaiaa, O. — Tajnik Nick Glasovat k. Boz 133. Chicago, Illinois Ckas. Pogoroioc, tajnik Fa4aracija SNPJ. Wa«ta.or«ftaad, Pa. t Tajnik Anton Zornik, Boz 202, Herminie, Pa. Fadaracija SNPJ, E. Ohio la map w Va. — Tajnik Lox 664. St. 10. Mo *a Ruia, Pa. - Tajnik Jov Cnk. B^s «9. St. ia Girard, O. — Tajnik John Kovan, C2 ^mithaonian St. St. 20, Cl^eUad, O. — Tsjnik Wm. Candcn; 1058 E. 72nd St. St. 34, Milaraakaa, Wis. — Tajnica Sophi« Stamfel, 1120 W. Washing-ton Street. St. 36. CUrr.laad, O. — Tajnik John Bahinc, 1244 U. 172rd St. St. 43. Ara«, Kaa*. — Tajnik Math Uleftich, R. R. 1, Box 410, Mul-bsrry. St. 33, Sk »boygaa, WI». — Tajnik Frank Jamnik, Route 3. St. 70, Krapa, Fa. — Tajnik Andy Milarec, RFD 2, Boz 1, Wind-b«r Si. 123, Datroii, Mkk. — Tajnik Mar- tih Obed, 1236 L*wefenz. St. 174, Pur.glo»«, W. V«. — tajnik Frank Pellan, Bo* 67, Jere, W. Va. St 131, Pawar Poi«i, a — Tajnico Mary BecaUj. Boz 12. St. 220, Datroit, M««k. — Tajnik Fr. Re#linik, 6673 Burns.' St. 223, Wi»d.or Haight., W. Va.— Tsjnik John Vidmar, Boz 47. St. 233. Na. Braddack, Pa. — Tajnik Louish Kariah. 814 Lyarvwood Ave., Ea*t Pittsburgh, Pa. J. P. 2. S. S t. 13, Milaraakao, Wi». — Tajnik Frank Pohchnik, 11<» So. Uth St. S. D. Z. Aa draaa. draitva "NapJaJT'. Datr«it, Mick. — Tajnik Frank Kaatellc, 7908 Gully Rd., Dear borj, Mich. Draaaku dru i t to "It.i Caakar", Claaalaad, O. — Tajnica Bsrtha Frfte, 6209 Schade Ave. Pav»ko draitvo "Trlflav", KirkUad Laka, Oat., Caaada. — Tajnik Phi-Up Stefctasa, 87 Wood St. ^ Deaaeaki klub "Zora", Pueblo, Cala. Tajnica Ro»e Radovich, 108 Rice Street. ^ Draaa.ki klab "SUaMija**, Barfcar-toa, O. — Tajnica Mary Uanik, 289 Georjff St. Draatako drait«o *'Aaloa Vaearlak", Cleveland, O.—Tajnica Anna Vad nal, 16118 Anemtfe Avo. Draaa«ko draitva "S^a", Strakaaa, Pa. — Tajnik Joaaph Zupani il, Boz 206. * DrAm.ki oda.k S. N. B., Wa*k«*aa. IB.—Tajnik Martin Judnich. 604 lOth St. Go.padiaj.ki od.ak S. N. D., Waake- gan, m. — Tajnica Mary Suntar-aich, 932 McAlister Ave. Zeaeki W. Va. 3.00 Fegan, Wi«s. 6.00 ' DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevaki tbor "Sava", ' Ckicago, IU. 6.00 Soc. pevski zkor "Zarja", Cleveland, a 12.00 Dram. društvo "tran Cankar", Oc ve land, Ohio 12.00 Dramski klub "eiovanija", Barberton, Ohio 6.00 tenski aadruioi odsek. Waukegan, 111. 6.00 Čitalnica SDD, Cleveland, O. 3.00 ne čakajte, da prejmete cfrugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihrarute upravi na času m stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Jabolko pode lahko daleč od jablane Salvatore Ninfo v New Vorku je £lan mestnega sveta. Izvoljen je bil vanj na listi Ameriške delavske stranke. Njegov sin, 2!Metni Ralph Ninfo, je bil pro41e mesece aktiven v antisemitski kampanji, ki jo vodi "father" Coughlin. Vsled kajenja javnega miru je bil ta fant, ki je že precej nad polnoletnostjo, obsojen na 75 dni zapora. Ralph Ninfo je pogosto povdarjal, da Če bi bilo v njegovi meči, bi pobesil vse Žide v Zed. državah. Rozdelitev Poljske Neki ameriški statističar je s svojimi pomočniki izračunal, da kar je dobila od Poljske Nemčija in kar Rusija, je ameriškemu čitatelju najl&gftje »pojasniti takole: Vse Zed. države vzhodno od reke Mississippi Je vzela Nemčija, vse zapadno od te reke pa Rusija. PH1REDBE KLUBOV J. S. Z. sabava kla- Skopaj TAJNIŠTVO $499.60 F. M. OKTOBER GIRAJID, O--Daaaada ba U. 222 JSZ a prid bata radar 21. akt okra e Nagadstaaak praiiaslk aa Araa Parku. CHICAGO, TLL. — Dramska pead^ •tava klub« it. 1 JSZ r nedaljo 29. oktobra r dvaraat SNPJ. NOVEMBER , WEST ALLIS, WIS. — OammU a kava klaka M. ISO JSZ a aakata U. novembra v Kraljevi dvoran L WAUKEGAN. ILl__Kaal klukav JSZ ia draifeav Fraat '»ca ma savarm ftttaoi« ia ledelja 19. aovambra r SND. CHICAGO, ILL. — Koacarl e aedalja 21 aaaamkra a daoraai SNPJ. CLEVELAND, a — Zarje ao Zahvalni daa SND aa St. Clair Ava. ' DECEMBER " CLEVELAND, a — Plasma veselica klaba k. 49 JSZ aa baiiUi daa 25. dacatabra r Slav. dal. Watarlaa Rd. CHICAGO. ILL. — bara kluba 1%. I daa 31. daa. 193» r dvaraat SNPJ. 1940 MAREC CHICAGO. ILL. — Priradka e ka- rist Prolatarea v nadaljo 3. marca r dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. — Koncert "Sa-va" a nadaljo 31. aiaraa r dvora ai SNPJ. JUNIJ ' k CHICAGO, IU__Piknik tf karU\ Proletarca r nedaljo 30. jaaija na ICeglovem vrta v Willow Spriags*. Lišien to and A d ver k** oper , PAUMS rusosuv BIDIfi Folk Songm and Mame Stati on WWAE, Evary Sun daj 1 U S 636 S. Clark St, Chicago — Har. 3006 ...................Mili | BARETINCIC & SON i; ; POGREBNI ZAVOD 1 i Tal. 1475 424 Iisi4 , JOHNSTOWN, PA. ...........M......»i Dr. Jtb» ^ Zrortiik PHTSICVAN AND SURGEON OFFTCJ: HOUR$: 2:00—4:00; 7 00-41*0 Dafly At 3724 W. S6tk Stmt Tal. Ceatelaed tBftt M IB6B W. Cenaak M 4:30—6 :00 p. m. DaHy Tak Caaal ttBB ^ We*fneaday and Snndif by appointmenta only laa Tel.: Crawlss4 «440 If na aasarar — Ca^ Aaatia 6700 A Yugoelav Weekly Devoted to the lntereet of the Workera OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1674. Published Woekly at 2301 So. Lawndal« Ava. CHICAGO, ILL., October 11, 1939. VOL. XXXIV PROFITEERING ALREADY? European Drama | of Blood and Steel The w»r is only u few vveeks old, yet here in neutrul America there has been a sudden and unwarranted uprush of priče«, Dramatic Presentation of Branch 1 JSF, Will Be Comedy-v Ženitev" NEWS SUMMARY Labor Poaco Kepo rta coming from Polarni have i it that a nevv plague is snreading over J cruahed plače the immediate blame for this situa-|by tllking'the live« of hundreds of tion, although it seems obvtous that speculators have taken thousanda of aoldiera and civiliana-— e:ipecially for »uch food .Upi« a« su*ar, fiour, meat. and grain. uMrV Mi^r . "d SUlTn It is difficult to plače the immediate blame for thus situa- by takin the |ivi5i of hund typhoid. And mo, another dark chapter is written upon the pages of our ao-cailed civiliaation by the perverted vvretchea ruling tiie destiny of Ger-mnny and Russia. There can be no doubt that Hit-Ier s sadists will now be emp!oyed toreherlng and brow-beating Poliah labor leadera and other anti-Naziists, advantage of war anxiety. Certain retail interests that are well stocked with materials are also greedy for a clcanup. It may be that there is a certain amount of hoarding on the part of easily frightened consumers. but it hardly seems pos-sible that sueh widely scattered buying should have much effect, especially in view. of the huge food surpluses in this country. Here only two weeks or so a,o the federa! government «*. j struggling desperately to bolster the priče level of grains and up ln the territory of former Czecho-other products with farm loans and surplus purchases. Now the slovakia. The natural accompaniment market seem, to have gone into a speculative phase and »h. 1 rank and file consumer is the vietim. I rors, that transpire therein. The moat The Progressive has always maintained that the farmer powerful of the oppositionisu are should receive a fair iprice for his products, but sueh priče should be based upon a sound economic basis. The farmer is'nt likely to benefit very much by a speculative rise in prices sueh as occured during the past few weeks. It is very likely that when an artificial boom like this ha-run its course, it will collapse and the farmer vvill be worse off than before. The whole pieture looks like there is an orgy of profiteer-ing going on aomevvhere behind the scenes. It vvould seem to be high time for the authorities in our various departments of agriculture to take a hand for the proteetion of the consumer. —The Progressive. Adamič and the Workers Revievving the vtrork of famous authors back through the past cen* tury, one finds they can aH be classed under two main divisions: the first, a group who solved social, religious, and political problems mostly by having nothing to do with them; and the second, in vrhich we find men like Victor Hugo, Burns, Zola. and many others, who fought against social, religious, and political dogma, con-stantly snd courageously. Soldier in the war to liberate humanity, never shrinking from personal sacrifice, however great, in behalf of their be-liefs, and suffering the consequences —persecution and exile. The omnivorous reader capable of aasimilating everything read, finds that. vvith Louis Adamič, he is finally, and perhaps regrettably, left arith no other recourse or slternative but to plače him in the first of the above-mentioned class. Th? emotions of America's unfortunate unemployed masses. sad enough to touch the heart of the meanest soul in the world, are re-garded simply as book materirl, so.ne-thing to write about. America with ali her complexities, is fascinatingly full of material for the pen. He tako notes endlessly, on« anything and everything, ali of which are eventual-ly. and in toto, published in the chap te rs of his lsteat book, "My America." My point is that he takes no definite steps toward solution of the in-numerable problema against vvhich America's laboring masses struggle in their workaday lives. He makes . no genuine attempt to uneover the. wrongs which have led America into her present chaos, altho he vvrites about our country's troubles relent-lesaly. Nowhere in his book can be found one solitary passage vvritten to inspire the working masses into revolt against the wrongs under which they are subjeeted, altho thcy are thick as autumn leaves and ap-parent enough to be seen by any writer willing to face them realisti?-ally. In "My America" he vvrites a chapter on the unemployed almost poking polite fun of them, as gone to the dogs, literally and figuratively. Contrary to Socialist belief, he dis-misses them as a hopelesa, helplesa, lot, too despondent and spiritless to ever be revived again, regardless of how tremendous a change or upheavel might come over America. From that chapter alone, one can readily see why some authors, in re-vievring the book have suggested that if Adamič is to develope his unques-tioned gift as a labor journalist, he should become a little less credulous, or tise stick to Jugoslsvia. "III fsres the land. to bitter ills a prey, where wealth accumulates and men decay," vvrott the poet Gold-smith. We have permitted wealth to accumulate at the expense of human values. More than Adgmtc, Socialists real-ise that the enormous amount of mo-ney, and power concentrated in the hands of America's slxty families, is a death-grip on the American vvork-ing-class, before vvhich the masses are helpless unleas taught the importance of both industrial snd political organ-isation. The flckle disposition of the multitude almoat reduces thoae who have experlence trith it to despair; for it is governed soleljr by emotions, and not by reason, but Socialiat are not dlsmissing them as hopeleas and impossible. Louis Adamič unquestionably has marvsloua power of tbaenration, and has probably gone deeper Into the American scene than most contem- porary writers; but nevertheless. he is rr.o»tly a recorder of eventa, writ-ing eopiously about individuals and the American scene as it passes before his eyes, but leaving it U> other* to make a revolutionary stand in the vvorkers behalf. Joseph Drasler. READ IT of the either torchered to death in these hell holes or forced to aell their con-science to the dictators. Now that the Russian bear, who wa:ks like * workingman, has begun to do some stumping around on his ovvn, aside from his deal with Hitler, the vvhole world ia kept gueasing vvhat Ru>>ia's next move might be in the European drama. The Balkan countries are trembling under new threats fro.n Hitler and Stalin. Neither of the two with whom they might make an agreement will be the lesser of two evils, for they are both equally ag-gressive dictators. So far, Rusaia has acquired much nevv territory at little or no acarifice. Stalin's troops marched into Poland, took over one half of its territory and not a peen of protest uaa heard from Hitler. VVithout firing a shot, Russia won the follovving additional concea-aions: a 10-year mutual aid treaty with Latvia, one vvith Lithuania and another with Estonia, three Baltic state«'on the we*t. How long Hittor and Stalin can continue devourind the smaller countries of Europe with» out crosfung f*or|s, remalrfc to be sesa. * r . rt i Hitler is now offering s truce to England and France baaed upon prt* mises as false aa ali the othera he has ever made. At mediator, he ia con-niving to have Roosevelt plsy this The Open Letter, addressed to ali Communist disrupters tNaprejevci) aetive aniong our people, published in the last iasue of Proletarec, should : part. be read and digested by every mem- Let's hope the President doesn*t ber of our movement. tako the bait. Jo.rph Drasler, ARCHLICHT S HlMnnim....... After the last regular monthly meeting of Branch 1, JSF. we li^ten-ed to Clement Travers, National Secrctary of the Socialist Party. Among other things, he reported on the special as*essment *tamp which has been issued in behalf of the Socialist Call and the need for a Socialist press. The main part of his talk was devoted to the question of wir and neutrality. He txplained the Socialist position in opposing the change in the present aet. It wi!l bring America closer to war if they repeal the neutrality aet and lift the ombartro and the position of the Socialist Party on war is very clear. We don't want to have anything do to with any capitalist war, espeeially if those wa'-s are fought on foreign soil. Regardless of everjrthing that will be said of the change in the neutralitv law. despite the fact that belligeronts wfll be able to receive merchandise by srnding their own ship« for it. and payine eash, that will not stop us from going to war. There will be suffieient "accidents" which are permitted during a war period, any of which can draw us into the eonfliet. But the most important reason for opposing the lifting of the embargo was that America will build a pros-perity because of the manufacture of arms and ammunition. If we want prosperity. we must have our indus-tries produce useful eommodities. Comrades made inquirv whether the Socialist ^arty shouldn't sympa-thise with the democracies in Europe and assist them in securing the im-plements of war and other essentials of war. Some of our comrades eouldn't understand the poaition of the Socialist Party on the embargo of war essentials. The question w»» asked, arhether we shou!dn't profit froir the war and give the workers in America a chance to earn some additional wasres. We Socialista aron'» at ali agreed that the embargo should stay. There seems to be a good dea* of sympathy for the English-French democracies. If one goes deeper into the subieet. however. It ia verv plain to see that what the German-Ruaaisn eombination is doing is simply elimin-atitig the influence of British capitaliam in central and eastern Europe. Despite the fact that we have a sem-blanee of democracy in England and France under ordinary circumstances, America should not be dragged Into this war and if withholding the Im-plementa of war will hasten to end the eonfliet. then by aH means. we should he for the embargo. Why? Simply because it Is the workera In Chicago.—A light comedy in three acU entitled M£enit«v" (Marriage), has been selected as the dramatic preaentation of our Branch for thia season. It will make ita initial ap-pearance ln Chica«p. at the SNPJ Hali, Sunday, OctoSkr Jtf. _ Large nambera of Slovenea, who t s* Mre i iMcrn follovv the activities of this outatand-1 L Al SLU; ing nramatic group, will undoubtedly T(PO POOR heartUy greet the welcomed change i« k.uln. . .J •» With both the CIO and AFL meet- Reaerve the date-—October nationa. convention. this week A. g, result of for the moat humorous pla> you havg ^hile the whole world «s tenae w.th tion the Communiat Party and ali o,, ever seen. Let nothing inUrfere wlthblood and steel, the la- lu ^ your reaervation, for it wiU be quite ^>or movement looks hopefully to | been diaaolved in Fraoce. Ali deput.es impossible to find a, much fun any- ( the two eonclave. for signs of ™rtv —aeventy-two( Coaiiaoaial Porty ia Fraace Di»*olvod where on that day. Joseph Drasler. from deep involving drama lihe "Jacob Ruda" to the delightful humor of "Cenitev." A rollicking whimaical comedy, full of wholeaome domeatic humor, thia play ia sure to win acclaim from aH who aee it. Selection of the east has been com-pleted with the following membera taking part: Angela Zaits aa Marjeta Kov&č,Marya Omshen aa Agata, Mary Udovich—Agata'* aunt Marija Zobec, Francea Vre^ek—the maid Uria, John Hujan aa Anton Kokal, Frank Tauchar (Kalar), Filip Godina (Jančar), Frank Sodnik (Jane), Joseph Drasler (Strmec), Vinko Locniskar (Štefan), and Prank Udovich (Trgovec). The play is direeted by Frank Zaits! Like rolling out the Beer Barrel Polka, you can have a barrel of fun aratehing the highly amuaing plot un-fold to the comulative chagrin of aome half dozen lovera, aH courting the same yoong lady, who eventuaily chooaes one by dropping the names of aU into a hat and then aelecting one, only to have him disappear on the aredding day, leaving her without aa much as an explanatk>n. A determined effort ia being made by Branch 1 to aasure the play's sue-ceas. As with our previoua dramatic endeavors, we know that the best way an<4 ,u> ^ccompUsK this i« thMSgh ^ large a<*i«&*M sf tickets. Thua does exporience teach us; and so, ali members are urged to to-operate to the utmost in this respect. ,, fiMvprke of tickets hss been kept at g minimum fo> this type of enter-tainment—36c, if purchased in ad-vance, and 40c at th« door. Be wlse. PiiVchase yotir dekets eaVly. 1' After th« program, which w!ll get underway st o P. M., the remaimler of the afternoon and evening will be devoted to dancing to the tune of a popular orchestrs and, in general, TO PAY PREMIVMS peace, or at least a reneval of peace i negotiations. * Present and paat trenda of the j Committee for Industrial Organization toward establiahing itself aa an independent group leave even the most optimistic vvith little or no hope for a united labor movement. Three Com pa ni« a Ga in More Tkan $36,000,000 From Cancelled Protection By JOHN CARSON Last year three large insurance companies, Metropolitan, Prudential and John Hancock, reported 4'gaina" of $36,280,000 becauae vrage earnera vvho owned industrial life inaurance policiea could not pay their premiuma and the policiea lapsed. During the ten-year period, 1928 to 19&8, according to teatimony given recently before the 0'Mahoney Monopol Committee by Dr. Donald Davenport of the Security and Ex-change Commission, more than 70 per cent of ali induatrial life in«ur-ance policiea lapsed and the policy ovvners got nothing. During that time, 132,000,000 of theae policiea lapaed and only 8,000,000 policiea were ter-minated by death. Profits From Penaio* Utese terrific loaaea to the wage earnera who buy thia form of protection vrent into profits of the inaurance companies. Forty-four of these companiea had original Investmenta of only $6,000,000. But out of these pennies of the vvorkers they earned profits of $140.000.000 in stock divi-dends, cash dividends and surplvia. These figures vrere only a few of those given the committee by Daven-(vort. But. they show the tragic pieture wh»ch ia unveiled week after week in thouaands of homes of wage earnera who cannot pay the inaurance collector. because of unemploy-ment or aickneas or other disaster. A. F. of L. Assembles Cincionoti —Labor. one country vvho are battling the vvorkers of another country. The vvorking-class has absolutely nothing to gain from any capitalist vvar. ★ We are slad to learn that Norman Thomas vvill be on the NBC netvvork October 14th at 9:45 P. M., to speak ibout neutrality. Our comrades •*ve:ywhere are urge« to tune in and form radio parties vvhere our friends -an hear the exposition. Our Con-*r«»*smen have been m Waahington thooting off a lot of hot air about '.his important question. Soon enough, hey are going to east their vote for ir against lifting the embargo. We aronder after aH, if it is neeesaary to *ay so much and yet do so little about his whole situation and about the vhole problem which involves us ln jvar, I was surprised to see an accusa-ion of the Communist party in the 'Painter and Decorator" a journal of he Painters' Union. Simon Cohen ac-'uses the Communists of ali kinds of rickory, both here and abroad, and ries to prove their disloyalty to the tnicns. He finds that the Communists iave done everything possible to •ausc hatred and division in the labor* novement among groups vvho did not ; wallow their harsh dogma and lead«. ♦rship. Ar(swering one of the conten-ions of the Communists, radicat vorkers now say that if the Socialista re a third capitalist party, then the Communists are the second capitalist >arty. it Our friends should prepare to be irosent at the dramatic presentation if Branch 1 JSF, at the SNPJ Hali, in Sunday, October 29th. Tickets for he presentation are already in cir-•ulation. Tho need Jor Socialist edu-•ationsl vvork is grester st this time hsn at any time in the past. Unless ve have a stronger Socialist influence, even among our people, there is- little chance for any decent re-ilignment of progressive forces in his country for a better economy. UNIONISTS, BEWARE! American worliferB, and especisll>-union workers, vvill do vreli to ponder the implieationa of a Federal policy which has reccntly been announced by Attorney General Murphy. According to the Murphy announce-ment, deteetive ageneies vvhich have been set up by industrial coneerns will be enlisted aa government ageneies. Having gmined CAperienee in spying upon labor, the private "dicks" will now be used to ferret out agenU of foreign governmcnts. This is the explanation. Hovvever, the poasibilities extend further than the announccment. Conaidered together tflth *'M"-day plana to regi-ment workers in industry during war time, the aemi-officisl status of private drtectives may be the beginning of an American "gestapo" vvhich may ultimated!y help smash civil llberties. We don't like the trend vvhich Mur-phy*s policy is taking. We feel that now is the time to remind our read-crs that "eternal vigilance ia the priče of freedom." —Reading Labor Advoeate. •IX FLAMIMI*' Bjr JAMES N. HALL Could you have seen them marching, Ten thouaand men in line, You vvould have aaid that vvar muat be Adventuroua and fine. You vrould have felt your pulsea boat } Faat to the tread of marching feet. j j But had you seen them creeping back In the grey, grey dawn, The broken bleeding bodies With ali their beauty gone. Oh! never could you cheer again To aee ten thousand fighting men. More than 600 delegatea from 106 international and national affiliates are preaent at the fifty-ninth annual convention of the American Federation of Labor vvhich opened on Mon-day. Oct. 2. 1939, in Cincinnati, O. The executive council in ita annual report made the vvhole topic of war and neutrality a definite aubject for convention aetion. The council avoided any atatement on Preaident Roosevelt's program for reviaing the Neutrality Aet and em-ploying a system of "eash and carry" for aale abroad of American muni-tiona and planeš. The report further contained strong criticiam of totalitarian govemmenta and called on the convention to de-clare itself Memphatically and de-cisively" againat "authocracy ia government, let it be Nasi, Fasciat or Communist." "We fsvor our nation offering our meditation aervicea for peace," the report added, "and vve hope that the warring countries may be prevailed upon to accept them. But with that we refuae to go further. As for our country, vve demand that it stay out of the European eonfliet, maintain-ing neutrality in špirit and aet." The council recommended that the Brewery VVorkers Union be suspended from membership becauae "K chal-lenged the authority of the AFL itself by seeking an injunetion to re-strain it from exercising ita legal and i moral right* to aetUe Juriadiction con-j troversias. Also faciDg auspenaion is.the Inter* national Typographical Union for non-payment of a special assessment • levied in 1937 to finsneo a so-called I "war cheat" in the early struggle againat the CIO. ♦ , . ,, S ispenaion of remove 122,000 federation rolls. Present paid-up membership vas listed at 4,006,354. Difference of opinipn a« to the nee;l or benefits of the drastic disciplina^ measures recommended by the Exocutive Board*s report logically will realt in a convention iasue. have been suspended. C soc K Federation CriticUes Socialist Part jr Position o« Neutrality The Executive Committe of the Cseeh Federation of the Socialist Party iasued a sta teme nt laat week in vvhich the Socialist Party'a poaition on neutrality is criticized as "unreali^tic. and s useless vvaste ot energy in an attack against the acarccrovv." "With the position of the Socialiat Party on war, we are in complete agreement," the statement continues, "but vvith the poaition tovvard the neuttality lavv, vve cannot agree. We prefer to be conaistent and maintain the »me position the Socialist Party declared during the Spaniah eonfliet. At that time our party called the neu-trallty law 'false neutrality* and maintained that auch lavv ia an aid to Faaciata. K'wa* an »M to faaciats then. I^^^Hthe both unions would members from the novv then is it.an to faaciats statement ad*deti." # ' The Exeeutive Committee atated ita poaition as foUowa: "Repeal of the embargo vvill not force us into a vvar any more than retention of the embargo vvill keep us out of it." Notod CP'er» Droppiog Party Among the more prominent of those who have dropped the Commun-ist party aince the Soviet-Nazi coali-tion are George Wishnak. former business manager of the Daily Work-er, long associated vvith the Soviet government; GranvHle Hicks, ex-liter-ary editor of the Near Masses; Moi&he Nadir, prominent Jevvish poet; Meisch Gpetein, .former managing editor of U)e Freiheit; and Louis Hymap, lead or of L G. W. U. Ift26 general šti »ke. Manjf feliovv travelers have coolc^ and shrunkan from tha party. Among them are Heywood Broun, president of tha Newspaper Guild, and »yj»d; cated U orld-Telegram cojumnist whp strongly denies he ever vras a ms>nbei of Uv<- Communist paity slthough the Coiruuunist Daily Record faaiured his coiumn on its first page regularly until the Soviet-Naai pact Others who have dropped otS sro: Louia Fischer. chief interpreter of LitvinofPs foreign policy; Jamer Wiso, former editor of Opinion. aetive in Jeviah eultural affairs; Kylc C<-ichiQii, better knovvn as Robert For»ythe. columnist and asaociate oditor of Colliers, and Paul De Kruif, humanizer of scientific history and contributor to the Nevv Masses. The city of Butte, Mantana, has more than 10 times as many miles of underground |>assageways as it has »treets above ground. There are 260 miles of streets, 2,700 miles of pas-*ageways for the vvorking of copper anJ sine mineš. Mussolini's Agents in America Stili Work For Rome-Berlin Axis The true nature of home: It is the plače of peace; the sholter, not only from ali injury, but from ali terror, doubt, and division.—Ruskin. No man should ever feel lonely if he is vvithin reach of good books. One can acquire everything in solitude—except character. — Sten-dhal. Ali War News is Censored Before it Reaches the Reader DEFEATED Editor of tke SSPZ official organ "Napredek," Vatro Grill, aeeking no-mination for couneilman in the 2Ard \vaH. Cleveland, received 9R5 votes to 1,728 east for the wlnning can-didate among 7 running for nomina-tion in the ward. In the 32nd vrard whete SDZ s English page editor, Ruddy Ix>kar campaigned, 295 votes were recorded for him as to 1,93® for the winning eandidate. By RIGHT »n LA PAROLA | lcr'a and Musaoiini's bids for peace. is oxactly the same as that of tho con-trolled preas in Italy. Ne a s reaching us from italy proves that vvhile the overwhelming majority of the Italian people are inatinctively against the maniac of Berlin and therefore against joining the vvar to assist him in his gangater's coups. Musaolini and his entourage remain faithful to the Rome-Berlin vovrs. The strongeat aupportera of the Berlin i- ggressive movementa are to be found in the hierarchy of the National Fascist Party vvhose exponents are the Ciano family who have en-riehed themselves in the last fevv years of the Rome-Berlin Axis ad-ventures, the SUraee and the indus-trialista of the type of Pirelli and the Montecatini, and the Fiat bosses. The monarchical elementa vegetating around General Badoglio aeem to be hostile to the idea of identifying the destiny of Italy vvith that of German)'. The fascist party and ali Its subsidiary organizations are pro-Nazi. o Because it is the fascist party and IU hierarchs who dctermlne the policy of present day Italy, it follows that the controlled press must defend the Polish aggt ession of Mussolini's partner on the other end of the Axis. The same press must carry on the campaign for Hitler's peace and against the Allies' "futile efforU to undo what dynamic Nasi Germsny has done In Eastern Europe," as vvell as eon-duct a bitter campsign sgainst President Roosevelt for hia proposal to lift the present embargo vvhich is dafinit- ely in favor of Hitler. ★ Spesking of controlled presa, vve must remember that even Italian fascist Newspapet*s published in the United States are part and parcel of Mu*solinl's ring of propaganda sheeta. II Progresso Italo-Americano and 111 Corriere d America, two tulian dai-lies published in Nevv York City and owned by that great Italian-American democrat, Mr. Generoao Pope, are alao taking their plače In line with Mussolini's "Popolo d'lulia" and Ciano's "II Telegrafo." Their way of defending Hltler's "fait acompli" in Poland, as vreli aa their eondemnatlon of the Alliea' refusal to aeeept Hit- Stantlard Oil BoycoU Urged by National Moriti me l n ion The history of Standard Oil. produce rs of Esmo Gas, Ethvl, Mobilgas Saoony Vacuum, Mobil Oil, Tydol. and a long list of gas station products, inseetieides, eosmetics, medi-cines and animal sprays, brands this company's policy as open shop and Labor hating. Vlolations of con-tract. whore-ever the Unions have been strong enough to force one, i« a common tactic of this companv. Plaeing of labor apies in militant unions for the purpose of arrockini those unions so that contracts may be broken or ignored ia anothed in-stance of Standard Oil's HUMANE (?> treatment of its employees. Not only unions but even govemmenta have their difficulties with thn company. The Bo^gla^ Government had to sue for theVpeot#ry of its oil lands after the SuttA|ar4 Oil had de-frauded the government of lavvful taxes. The Standard of N. J, places profit ao far above public špirit that only §ixty-five of their toUl fleet of 195 veasels are under the American flag Standard is building shipa in the Fat cist ahipyards in Germany and Italy arhile American shipyards vvorkers are on part time vvork. The vrorlda largest refiner.v on the DuVch Island of Aruba is Standard owned. Thia plant runs full blast while American refinerles sre on re-duced schedules. Standard may think itaelf greater than Govemmenta but the organised might of American vorkers h* biggcr than SUndard Oil. I>o your share to help make thi« induptrial oetopus sign on the dotted line with the National .Maritime Union.—National Maritime Union. The people never give up their liberties but under aome delusion. — Burke. <