ANTON RAMOVŠ SKRILARSKA OBRT NA ŠKOFJELOŠKEM OZEMLJU Ko hodimo po Selški in Poljanski dolini in obiskujemo vasice v okolici Škofje Loke ter prijazna naselja po iiro«;!ranih Loških hribih, nam številne inodrikastosive skrilave strehe starejših domačij zgovorno pričajo o nekdanjem izkoriščanju skrilave kamenine. Skrilarska obrt sega s svojimi skromnimi začetki nekako v sredino preteklega stoletja, kasneje pa so nastali tam, kjer je bila za izkoriščanje na razpolago dobra kamenina, pravi obrati. Največ skrila so obdelali v teh krajih v zadnjem desetletju preteklega stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno. Skrilarska obrt se je tu celo tako razbohotila, da ni krila samo domačih potreb, marveč so ploščice izvažali tudi v druge kraje Slovenije, predvsem po Gorenjskem, nekaj pa tudi v Avstrijo. Po prvi svetovni vojni je skrilarska obrt zamrla, ker je pač skrilavo streho čedalje bolj izpodrivala iudi v teh krajih cenejša strešna opeka. Poglejmo si na kratko te večinoma že opuščene skrilolome. kamenine, ki jih tam najdemo in nekdanja dela. Med skrilolomi na škofjeloškem ozendju je bil vedno najpomembnejši oni na južnem pobočju Greblovega vrha. Tam najdemo na površju na majhnem |)rostoru inodrikastosive skrilave kamenine, ki se kot ozek pas vlečejo v smeri od zahoda proti vzhodu. Plošče skrilavcev se nagibajo proti severu, lo je. izgubljajo se proti severu v globino. Objavljena geološka karta tega in okoliškega ozemlja kaže, da so bile prav takšne kamenine odkrite v ozkem pasu vzhodno od tega področja, na večji površini pa najdemo take sklade južno odtod, kjer se pokažejo ua severni strani Strmega vrha, se vlečejo preko Smolevske grape po južnem pobočju Vancovca, kjer so svojčas kopali manganovo rudo in pod Sušo prehajajo tudi na levi breg Selščice. Od tam jih zasledujemo v čedalje širšem pasu mimo Zalega loga proti Podroštu in še naprej proti zahodu, kjer se pas teh kamenin močno razširi in sega na severu do Danj in Zgornje Soricc, na jugu pa do bližine Hoča. Na severozahodu se podaljšuje v čedalje ožjem pasu tja do Stražišča. Na A-sem tem prostoru je bila nekdaj kadunja. ki se je vlekla vzdolž današnje zgornje Selške doline, imela pa je seveda precej večji obseg, kakor ga kažejo današnji ostanki skrilavih kamenin. Kamenina je modrikastosiv oziroma skoraj črn glinasti skrilavec, ki ga imjdemo na površini v obliki različno debelih plošč, le se dado s primernim orodjem klati v tanke ploščice in seveda tudi obdelovati. Skrilolom pod Greblovint vrhom leži pičel kilometer in pol od Zalega loga z nadmorsko višino okoli 570 m in domačini računajo do tja dobro uro hoda. Kdaj so se točno začela dela v tem skrilolomu, ne vemo. Naš rojak geolog Lipold, ki je prvi raziskoval geološke razmere tam okoli, poroča leta 8 81 185? le o skrilolomih pri Podlonkii in Ravnah pod Rafifovcem. Po ustnem izročilu domačinov naj bi se bila pričela prva dela pod Greblovim vrhom konec prve polovice preteklega stoletja. Močnejše izkoriščanje pa se je začelo šele okoli leta 1880 in je trajalo nekako do začetka prve svetovne vojne. Med obema svetovnima vojnama so skrilave ploščice tudi v sami bližnji okolici naglo izgubljale na pomenu, pa tudi naročila od drugod so bila ie Se malenkostna. \ letih večjega izkoriščanja je liilo v skrilolomu navadno zaposlenih 8 do 10 delavcev in sicer so bili to vrtalci. obrezovalci skrila in pomožni delavci. Delo so sčasoma celo mehanizirali in so za vrtanje uporabljali vrtalna kladiva na kompriniran zrak. Y produktivnih plasteh so uporabljali kot razstrelivo smodnik, ki je razrahljal skrilavo kamenino, jalove plasti pa so odstranjevali z dinamiioin. Delali so od začetka maja, ko je skopnel siU"g. do konca oktobra. Ploščice so spravljali iz skriloloma samotež na smukah, kadar je bila pot kopiui in suha. Vsakokrat so naložili od 250 do 270 kg- ploščic. Po drugi svetovni vojni so se prebivalci tam okoli precej zavzemali za obnovitev in razširiicv skrilave obrti. Za to bi bile potrebne nove strojjie naprave, pred\seju pa žičnica za spra\ijanjc ploščic v dolino. Do večjega izkoriščanja pa doslej še ni prišlo. Sedaj delajo ploščice samo za krajevne potrebe. Med drugim so jih po vojni pripravili tudi za novo šolo v Železnikih. Strešne ploščice iz skrilolonm pod Groblovim vrhom so včasih razvažali križem po Sloveniji. Največ jili je šlo v vasi in zaselke v zgornjem delu Selške doline. Tam so bile do nedavnega skoraj vse domačije pokrite s temi ploščicami. Tudi v Selcih in okoliških vaseh ter v spodnjem delu Selške doline še cesto najdemo kamenito streho iz zaliloškega skriloloma, čeprav je v teh vaseh večina hiš pokrita s ploščicami iz drugih skrilolomov, l'o Selškem in Poljanskem je tiidi precej cerkva s takšno kamenito streho. Izven škofjeloškega ozemlja najdemo te strešne ploščice vsepovsod po Gorenjskem, v Ljubljani pa jih zasledimo na mestni klavnici in na realki. V istem skrilastem pasu je nekako 450 m zahodno od tega skriloloma še nianjši skrilolom, ki je danes že močno zaraščen. Tudi nedaleč od Podrošta je v pobočju približno 40 m nad dolino Danjskega potoka manjši skrilolom, kjer so posamezni okoliški kmetje lomili skril za svoje potrebe. Nekaj majhnih skrilolomov je še v okolici Spodnje in /gornje Sorice, kjer so tamkajšnji kmetje obdelovali skril za svoje domačije. Drugi najpomembnejši skrilolom lui škofjeloškem ozemlju leži južno od Nemilj, ob kolovozni poti proti Sekam, dobro uro hoda od Selc. Tam okoli vidimo na povi-šini temne apnence, črne glinaste skrilavce, sive drobnike in sivkastozelene glinaste skrilavce. Produktivni skrilavci leže med drobniki in se lepo koljejo. Izkoriščati so jih začeli v drugi polovici preteklega stoletja. Največ so delali v letih od 1885 do prve svetovne vojne in napravili že cel spodmol. dolg in širok okoli 20 metrov in približno 2 metra visok. Z nemiljskimi ploščicami so pokrili večino domačij v Selcih in Nemi- Ijah, ki so jih zidali ali popravljali v zadnjih 15 letih preteklega stoletja in v letih pred svetovno vojno. Najdemo jih tudi v Topoljah in Zabrekvah, v Pozirncm, Bukovščici in okoliških zaselkih, v Podblici, Kamni gorici, na Luši, pri Sv. Tomažu in pri Sv. Lenartu. Tudi v Zabnici so pokrili z njimi 82 KH»-1 [ \ — I Geološka kaita zgornjega dela Selške doline (1 = karbon in perm, 2 = triada. 3 = zaliloški strešni skrilavci-liada, 4 = jura, 5 — kreda, 6 = melišča) nekaj domačij, na Janiniku in v Dražgošah pa je pri obnovljenih domačijali strešna opeka zamenjala skrilavo. Dosti manjšega pomena kakor skriloloma nad Zalim logom in pri Neniiljah je bil skrilolom pod Stirpnikom, jugozahodno od Dolenje vasi. Danes vidimo tam samo še precejšen kup neuporabnega skrilavega materiala. Skrilolom je nekaj let pred prvo svetovno vojno zasul zemeljski plaz. Tam okoli najdemo krenienove konglomerate in peščenjake ter modrosive glinaste skrilavce. Skrilavci so bili pri vrhu skriloloma nekoliko peščeni in mehki in so se zaradi tega drobili. Šele globlje so prišli do lx>ljSega skrila, ki ga je kmalu zasul zemeljski plaz. Kvaliteta naj'boljših skrilavcev pa je bila Se kljuib temu slabša od zaliloških ali nemiljskih in po teh ploščicah ni bilo povpraševanja. Zaradi tega ga tudi niso obnovili. Največ strešnih ploščic iz tega skriloloma so uporabili v Dolenji vasi, nekaj pa tudi na Stirpniku. Nekaj manjših skrilolomov je bilo svojčas tudi na Poljanskem, ki pa Se ])redvscm zaradi slabšega skrila niso razvili v večje obrate. Tam so obdelali samo za nekaj streh skrila. Danes o teh skriloloniih ni več sledu. — Svoj čas so iz strešnih skrilavcev izdelovali indi šolske tablice, ki so jih nekdaj mnogo uporabljali v osnovnih šolali. Marsikdo bi mislil, da so strešni skrilavci v vseh opisanih skrilolomih iste starosti. Vendar je starost precej različna. Najstarejši so skrilavci, ki so jih izkoriščali med Dolenjo vasjo in Stirpnikom in jih skupaj z obdajajočimi sivimi kremenovimi konglomerati in peščenjaki uvrščamo med karbonske sklade. Ti so torej nastajali še v zgornji polovici starega zemeljskega veka in sicer pred kakimi 230 milijoni let. Enako stari so tudi glinasti skrilavci na Poljanskem. Glineno blato, iz katerega so nastali glinasti skrilavci pri Nemiljah, se je usedalo na tem prostoru, v triadni dobi (v wengenu), to je v spodnjem delu srednjega zemeljskega veka ali pred približno 165 mili- 6« 83 jeni leti. Iz .srednjega oe) pašo skrilavci v okolici Zalega loga, ki so .siari okoli 145 milijonov let. V vseh treh dobah so vladale tedaj, ko se je kopičilo glineno blato sedanjih glinastih skrilavcev, podobne razmere. Tu je bilo ne posebno globoko morje in precej oddaljeno od obrežja, ob katerem se je odlagal del)elejši material. Marsikoga bo še zanimalo, ali iimijo neizčrpne zaloge skrila v omenjenih krajih še kako liodočtiost. CJlede tega moramo vedeti, da je skrilava streha ?icer mnogo trpežnejša kakor navadna iz strešne opeke in vzdrži brez večjih popravil vsaj še enkrat toliko kakor slednja. Ploščice so prikladne za visoke, strme in večkrat lomljene strehe, posebno v krajih, kjer so močni vetrovi. Na drugi strani pa je lomljenje in oMelovanje skrila dosti zamudtiejše kakor izdelovanje strešne opeke. Tudi pokrivanje s ploščicami zahteva jjrecej časa. Pri strehi iz skrila morajo biti pod ]>Ioščicami deske, ploščice pa je treba pritrditi z enim, večje celo z dvenm žebljema. kar še podraži izdelavo take strehe. Ker tudi z mehanizacijo najbrž ne bi bilo mogoče doseči sorazmerne cene med strešnimi ploščicami in strešno opeko, ne moremo pričakovati kakih večjih del in jionovnega oži vi jen ja skrilarske obrti v teh krajih. 84