glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XVII Številka 31 (593) Velenje, 7. avgusta 1981 Cena 7 din YU ISSN 0350-5561 Gospodarska ustalitev Podpora ukrepom Zadnji tedni so bili — za razliko od mnogih poletnih dni prejšnjih let — svojstveni po izredno razgibani družbenopolitični dejavnosti. Kot da čas dopustov še ni napočit. Obravnavam polletnih rezultatov gospodarjenja, ki so se julija vrstile v delovnih kolektivih in sprejemu ukrepov za boljše gospodarjenje, so se letos, mimo drugega, pridružile še razprave o predlaganih ukrepih za gospodarsko ustalitev in njihov sprejem v slovenski skupščuni. O gospodarskih gibanjih in ukrepih za ustalitev gospodarstva se je zvrstilo v Šaleški dolini več razprav. V ospredju je bil poleg ukrepov za omejitev naložb tudi predlog za združevanje sredstev za pospeševanje izvoza, za kar mora občina Velenje zagotoviti 28,294.000 dinarjev. Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje se je na zadnji seji, podobno kot delegati zbora združenega dela skupščine občine Velenje, seznanil s predlaganimi ukrepi za gospodarsko ustalitev, ki so jih dan zatem sprejeti delegati vseh zborov slovenske skupščine. Med drugim je podprl stališča koordinacijskih odborov za stabilizacijo in planiranja ter sveta za planiranje za odpravo neugodnih gospodarskih gibanj in za gospodarsko ustalitev v Šaleški dolini. Kar najbolj dosledna uresničitev dogovorjenih usmeritev pa je odvisna zlasti še od odgovornega odnosa posameznih dejavnikov v prizadevanjih za uveljavitev znanih nalog, je bilo poudarjeno. Da bi bila ta prizadevanja resnično učinkovita, je izvršni odbor sklenil predlagati predsedstvu OK SZDL, da sprejme frontni dogovor za uveljavitev sprejetih usmeritev in zahteva kar najbolj odgovoren odnos prav vseh za uresničitev sprejetih dogovorov. V zvezi z uresničevanjem ukrepov za gospodarsko ustalitev — tako republiških kot občinskih — pa je Izvršni odbor poudaril, da je resda prišlo- v zadnjih letih pogosto do iskanja ,,boljših" rešitev po sprejemu ukrepov v posameznih okoljih oziroma da so bili postavljeni pod vprašaj že sprejeti ukrepi. Opraviti smo imeli tudi s prakso, ko se je skušalo sprejete ukrepe na različne načine, tudi s političnimi pritiski, zaobiti oziroma razvrednotiti. Po mnenju izvršnega odbora je zdaj treba zaostriti osebno in kolektivno odgovornost za dosledno uveljavitev sprejetih ustalitvenih ukrepov, da bi tako v praksi uresničili tudi sklepe zadnjih kongresov ZK, 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in najvišjih organov SFR Jugoslavije. Delovni ljudje in občani Šaleške doline podpirajo prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo in ukrepe za dosego željenih ciljev. Vendar pa, kot je ugotovil komite OK ZK Velenje na zadnji seji prejšnji četrtek, administrativni ukrepi, sprejeti po hitrem postopku, brez poglobljenih analiz, v glavnem kratkoročni in z zamudo, škodujejo nadaljnjemu razvoju našega samoupravnega političnega sistema. Nesprejemljiva pa je tudi praksa vse češčega nadomeščanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov z zakoni in odloki. Prizadevanja za gospodarsko ustalitev bodo uspešna — dogovorili pa smo se, da mora zdajšnja akcija roditi sadove — če bodo prav vsi več in bolje delali ter gospodarili. Pa ne samo v neposredni proizvodnji, pač pa še drugod — tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih na vseh ravneh itd. kol vse bolj poudarjajo delavci in občani. Mozirje Dograjevanje delegatskega sistema Skladno s programom političnih aktivnosti v pripravah na volitve je družbeni svet za družbenopolitični sistem pri skupščini občine Mozirje na pobudo vseh družbenopolitičnih organizacij sprejel sklep o izdelavi temeljite ocene dosedanjega delovanja delegatskega sistema. Izkušnje takšne celoviteocene bodo podlaga za oblikovanje delegacij, zborov občinske skupščine, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij. V združenem delu so za izdelavo ocene odgovorne osnovne organizacije sindikata, k delu pa morajo pritegniti vodje delegacij, predsednike delavskih svetov in predsednike družbenopolitičnih organizacij. Napotki za izdelavo ocene so jasni. Oceniti je treba odnos vodilnih delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela do dela delegacij, če se udeležujejo njihovih sej, kakšno je sodelovanje organov upravljanja in delegacij, v kakšni meri so strokovne službe pomagale delegacijam pri njihovem delu in podobno. Seveda je pomembno tudi vprašanje ali so delegati na sejah skupščin zastopali stališče delegacije in če so delegacije oblikovale povratne informacije. Jasno je, da odgovori ne bodo vedno pritrdilni, zato morajo oblikovalci ocene opredeliti vzroke za vse pomanjkljivosti in slabosti. Na drugi strani je precej tudi dobrih izkušenj in njihova opredelitev bo za bodoče delo delegacij prav tako zelo pomembna. Podobni napotki seveda veljajo tudi za izdelavo ocene v krajevnih skupnostih, kjer je nosilec naloge socialistična zveza, v pomoč pa ji morajo biti vodje delegacij, predsedniki svetov in skupščin krajevnih skupnosti in predsedniki družbenopolitičnih organizacij. Povsod morajo ocene oblikovati do 15. avgusta, analizo zbranih podatkov pa bo pripravila OK SZDL. J. P. udnik lignita Velenje Julijski plan dosežen Julija so velenjski rudarji v 21 delavnikih nakopali 364.000 ton premoga oz. v poprečju po 17334 tone na dan. Kljub požaru, ki je bil na enem od mehaniziranih čel, so uspeli uresničiti operativni proizvodni načrt za prejšnji mesec. Sicer pa so v razdobju januar—julij nakopali skupaj 2,841.000 ton lignita oziroma v porečju 17.793 ton na dan. Čestitke Francetu Popitu Ob 60-letnici, ki jo je slavil 3. avgusta, so predsedniku CK ZK Slovenije, Francetu Popitu v imenu delovnih ljudi in občanov Šaleške doline čestitala tudi občinska vodstva družbeno političnih organizacij in skupščina občine Velenje. Andrejev dom na Slemenu Velenje Včeraj, danes, jutri Komite občinske konference ZKS Velenje je na 109. seji, ki je bila 30. julija, ocenil politično razpoloženje delavcev in občanov Šaleške doline v sedanjih družbenopolitičnih razmerah. V nadaljevanju seje so člani najprej obravnavali položaj tovarne Gorenje — Koerting Elektronik v ZRN in se seznanili s sprejetimi ukrepi velenjskega občinskega izvršnega sveta v tej zvezi. Spregovorili so o nalogah komiteja OK ZK pri uresničevanju stališč in sklepov obeh zadnjih sej občinske konference ZKS ter poslušali informaciji o aktualnih vprašanjih socialne politike in o uveljavljanju kadrovsko politične vloge ZK, o čemer bosta podrobneje razpravljala komite OK ZK in občinska konferenca ZKS Velenje. Komite za družbene dejavnosti izvršnega sveta skupščine občine Velenje Ho — rak in nasvidenje na 22. Flosarskem balu Ljubno ob Savinji 21. bal pod streho Turistično društvo in krajevna skupnost Ljubno ob Savinji sta konec prejšnjega tedna spravila pod streho že 21. po vrsti Flosarski bal. Prireditve v okviru letošnjega bala so se pričele v petek z otvoritvijo razstave del domačih likovnih umetnikov v prostorih ljubenske osemletke. Nadaljevale naj bi se v soboto zvečer z večerom domačih pesmi in folklore, žal pa je vse pokvarila folklorna skupina iz Šempetra, ki je na Ljubno kratko-malo ni bilo. Vrhunec prireditve je bil seveda v nedeljo popoldne. Najprej je skozi kraj krenila povorka s katero so prireditelji želeli prikazati narodopisno izročilo kraja in doline ter dosežke v njenem gospodarskem in družbenem življenju. Nekaj tisoč obiskovalcev je bilo nato priča udiranju flosa in pravemu flosarskemu krstu. Tokrat so ljubenski flosarji sprejeli v svoje vrste Milana Nareksa, priznanje za najstarejšega flosarja je prejel Stanko Miklavc, ki je obudil'vr.sto zanimivih spominov na težke, a vendarle lepe čase flosarije, domači turistični delavci pa so nagradili tudi turista, ki na Ljubnem največ let preživlja letni dopust. Po programu je bilo seveda dobro poskrbljeno za želodec, grlo in ples, mladim in starim pa je bila v veselje vožnja s flosom. Daljši zapis o Flosarskem balu bomo objavili v prihodnji številki. J. P. Elektrika tudi v Šentvidu nad Zavodnjami Ob zaključku elektrifikacije Šentvida nad Zavodnjami, zadnjega zaselka v Šaleški dolini, katerega prebivalci si doslej ni- je na svoji 16. seji v petek, 31. j ulija med drugim pregledal uresničevanje finančnih načrtov sisov družbenih dejavnosti v letošnjem prvem polletju ter predlog proračuna presežkov. Vzvezi s sprejetim zakonom o začasni prepovedi razpolaganja dela družbenih sredstev za gradnjo določenih objektov pa je pregledal naložbe s področja družbenih dejavnosti. Izvršni svet skupščine občine Velenje pa se je na 139. seji, ki je bila v ponedeljek, 3. avgusta, seznanil z zadolžitvami, ki jih je sprejel zbor združenega dela skupščine občine Velenje na zadnji seji-Posredovano pa je bilo, med drugim^VfiOf poročilo o uresničevanju akcijskega programa za združitev ozdov komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v novo delovno organizacijo Vekos Velenje. Alesksander Samobor: »Hvala vsem, ki so pomagali!« so mogli olajšali dela in življenja z električno energijo, so v soboto pri Andrejevem domu na Slemenu pripravili prilož- nostno slovesnost. Z njo so obeležili tako ležko pričakovano delovno zmago, saj bo elektrika razvoju tega področja zagolovo dala nov zagon. Slo-vesnosl je popestrila šoštanjska delavska godba Zarja, zbranim pa je spregovoril predstavnik Tovarne usnja Šoštanj, Aleksander Samobor. Spregovoril je o pomenu elektrifikacije tega resnično lepega področja, ki se mu z elektriko ponujajo lepe možnosti v razvoju lurizma, predvsem pa bo elektrika zagotovila obsloj in okrepila moč tukajšnjih kmetij. Precej besed je namenil l udi Andrejevemu domu in težavam, s katerimi so se upravitelji doma otepali zadnja lela. Te so odpravili, elektrika pa bo pripomogla k temu, da bo ta privlačna planinska in izletniška ločka v veliki meri okrepila svojo ponudbo in bolj zadovoljila številne obiskovalce, tako poleti, kot pozimi. J. P. Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Zbor Tomšičevcev v Gornjem gradu S področja občinskega odbora ZZB NOV Moziije se je v vrstah 1. slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča borilo več kot 150 borcev. Na svojem zborovanju, bilo je februaija na Ljubnem, so borci ustanovili pri občinskem odboru ZZB NOV Mozirje. Sprejeli so tudi delovni program in ga pričeli zagnano uresničevati. Med najpomembnejše stalne naloge so zapisali nadaljnje tvorno sodelovanje pri graditvi naše samoupravne družbe, prenašanje revolucionarnega izročila na mladi rod in krepitev medsebojnih stikov. Lotili so se tudi izdelave seznama padlih, umrlih in še živečih borcev in zbiranja gradiva o Tomšičevi brigadi in 14. diviziji. Dogovorili so se, da bodo vse štiri knjige o brigadi med borce in najbližje svojce padlih in umrlih borcev razdelili brezplačno. Uvodno knjigo o Tomšičevi brigadi bodo razdelili 4. septembra v Gornjem gradu na prvem srečanju borcev te herojske brigade. J. P. Zbor v Velenju pred odhodom na Golte Golte 20-dnevna akcija Ob koncu tedna je odšla na Golte mladinska delovna brigada Karel Destovnik Kajuh. Sestavljajo jo mladi iz osno-* vnih in srednjih šol t£r organizacij združenega dela. Več kot 50 mladink in mladincev bo z dvajsetnevno akcijo pripomoglo k ureditvi rekreacijsko turističnega centra. Bri- gada Karel Destovnik Kajuh bi pravzaprav morala oditi na zvezno delovno akcijo na Vlasino. Zaradi slabe organiziranosti te akcije pa so se brigadiiji odločili, da bodo sodelovali na lokalni delovni akciji. V brigadi je skoraj 30 brigadirjev iz pobratenih občin. kr Kako so gospodarili n REK - Elektrofiltrski elementi Šoštanj NAMA - TOZD Veleblagovnica Velenje Nadvse uspešno prvo polletje Ob letošnjem četrtletju so v delovni organizaciji EFE dosegli precej nezavidljive poslovne rezultate, ki pa so jih do poletja bistveno popravili tako, da so polletno poslovanje zaključili nadvse uspešno. Na težave v začetku leta je vplivala visoka rast materialnih stroškov ob nespremenjeni ceni njihovih izdelkov. Kljub številnim stabilizacijskim prizadevanjem in ukrepom za uspešnejše poslovanje, te razlike ni bilo moč pokriti. Z zvišanjem cen pa so uspeli popraviti tudi svoje poslovne uspehe. Ob tem je pomembno predvsem dejstvo, da so v primerjavi z drugimi podobnimi proizvajalci zahtevali le manjši popravek cen tako, da so njihovi zidaki za približno 50 odstotkov cenejši od podobnih konkurenčnih zidakov. To je seveda vplivalo tudi na povpraševanje, ki je bistveno večje kot ponudba. V delovni organizaciji se L sicer trudijo, da bi povečanju povpraševanja zadostili v kar največji meri. Ze v začetku leta so opravili redni letni remont, nakupili ustrezne rezervne dele in repromate-riale, lako, da v prvem polletju niso imeli večjih težav. Tudi delavci so se zelo trudili, da bi bila proizvodnja kar največja. V prvem polletju letošnjega leta so v delovni organizaciji EFE uspeli povečati celoten prihodek, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, za 35 odstotkov. Porabljena sredstva so se povečala za 30 odstotkov, dohodek pa je narasel za 48 odstotkov. To so rezultati, ki zagotavljajo dober poslovni rezultat tudi ob koncu letošnjega leta. Cisti dohodek je porasel za 56 odstotkov, medtem ko so se osebni dohodki dvignili za 33 odstotkov, kar je manj, kot dovoljuje družbeni dogovor. In kako je naraščala proizvodnja? Pri proizvodnji trenutno zelb iskanih zidakov je la večja za 11 odstotkov, pri proizvodnji suhih malt pa je narasla kar za 43 odstotkov. Nekoliko manj ugoden rezultat so dosegli pri proizvodnji strojnih ometov. Vendar so na lo vplivale predvsem vremenske okoliščine. Do konca letošnjega lela bodo izdelali približno 45 miljonov enot zidakov normalnega formata, kar je za približno 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. S takšnim obsegom proizvodnje pa so že močno presežene zmogljivosti, ki so bile predvidene v investicijskem programu lela 1975. Pri proizvodnji suhih malt predvidevajo dvajset odslolno rasi v primerjavi s preteklim letom, medtem ko pri proizvodnji ometov računajo na približno enake rezultate kot v lanskem lelu. Intenzivno pripravljajo tudi nov program izolativnih zidakov, ki imajo kot kažejo rezultati testov, izredne ugodne toplotne karakteristi ke. Ti zidaki bodo na tržišču ob koncu poletja. B. Zakošek iču I šek I Toplovod Velenje Večja poraba toplotne energije S poslovanjem v prvem polletju letošnjega leta so v delovni organizaciji Toplovod Velenje zadovoljni, saj so kljub številnim težavam poslovali dokaj uspešno. Planirani prihodek je nekoliko večji kot so načrtovali. Najbolj uspešna je bila delovna enota Operativa, kjer so mmBSHKmk celotni prihodek uresničili že 75 odstotno. Ker še vedno niso zagotovljena sredstva iz samoupravnega sporazuma za naložbe, delovna enota Operativa samo v občini Velenje ne bi mogl% uresničiti zastavljenih ciljev. Zaradi tega so del svojih zmogljivosti usmerili na širše regijsko območje in uspeli pridobiti v Celju dela pri urejanju magistralnega cevovoda v naselju Lava. S tem pa so si zagotovili že dobro tretjino celotnega prihodka. Uspešno je poslovala tudi delovna enota Obratovanje. Izvajali so vse ukrepe, ki naj bi prispevali k smo-ternejšemu koriščenju toplotne energije. Med( pomembnejše uresničitve teh ukrepov sodi obračun toplotne energije po števcih in to pri skoraj vseh industrijskih potrošnikih in okoli 400 zasebnih hišah. _Tudi dohodek, ki so ga v delovni organizaciji Toplovod ustvarili v letošnjem letu, je zadovoljiv, saj so presegli načrtovanega za 4 odstotke. Akontacije osebnih dohodkov so že s planom zasq|NM|ako, da so upoštevali družbene usmeritve o razporejanju dohodka in čistega dohodka. Akontacije so bile izplačane v sorazmerju z ustvarjenim čistim dohodkom. Ko so razporedili sredstva v sklade, so razliko do ostanka čistega dohodka dali v sklad za razširitev materialne osnove dela. Potrošnja toplotne energije je bila v letošnjem letu kar za 13 odstotkov večja kot so načrtovali. Izredno so izstopali meseci februar, marec in junij, saj so bili zelo mrzli. V drugi polovici leta bo potrebno storiti vse, da racionalizirajo porabo toplotne energije v načrtovane okvire, saj se planirana priključna moč ni bistveno izboljšala. Zelo veliko odstopanj je pri porabi sistemske vode, saj so tu prekoračili predvidevanja kar za 46 odstotkov. Težav v Toplovodu ni manjkalo in tudi v prihodnjem polletju ne bodo brez njih. Cilje, ki so si jih zadali, pa bodo lahko uresničili. M. Z. Montaža gradnja Smreka Gornji grad V bodoče povečan izvoz V obdobju od januarja do konca junija so se z znatnimi težavami srečevali tudi v Monta-ži-gradnji Smreka iz Gornjega grada. Poleg vseh ostalih jih je najbolj pestilo pomanjkanje lesa konec prejšnjega in v začetku letošnjega lela. Težave so bile tako hude, da so bili prisiljeni prekiniti delo za dva tedna, posledice pa čutijo še danes. Z dodatnimi deli so na skladišču dobesedno postrgali vse uporabne zaloge. Za ta dela so rabili več delovne sile, potrebno število delavcev pa so si zagotovili s premeščanjem delavcev iz mizarstva in gradbeništva v žagarstvo oziroma na skladišče. Za delo na skladišču so tako porabil' 6800 ur več, kot so načrtovali, manj delavcev v ostalih dveh delovnih enotah pa je^vplivalo tudi na doseganje njunih proizvodnih načrtov. Ne glede na vse so dosegli zadovoljive finančne rezultate. Načrtovani letni celotni prihodek so ob polletju dosegli 41-odstotno. Zaradi skrčenih zalog lesa na skladišču, s tem manj porabljenih sredstev in drugih razlogov, pa so načrtovani dohodek in druge najpomembnejše kazalce dosegli in celo presegli. Zlasti to velja za ostanek dohodka za sklade. Cen mizarskim izdelkom lani niso dvigovali, cene objektov pa so povišali za 5 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom je celotni prihodek večji za 40 odstotkov, dohodek in čisti dohodek pa za 53. Poslovni sklad se je v primerjalnem obdobju povečal kar za 247 odstotkov in so ob polletju že dosegli 88 odstotkov letnega načrta, ostanek dohodka za sklade pa 80-odstotno. Zaradi novih ukrepov se bojijo, da sredstev ne bodo mogli nameniti za vlaganja in razvoj in bodo s tem pač zažagali v vejo, na kateri sedijo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so uspehi bolj odraz dobrega poslovanja v prvem četrtletju, kot v celotnem šestmesečnem obdobju. Za opremo so v tem obdobju namenili skoraj pet milijonov dinarjev, vse to so njihova lastna sredstva. Letos so načrtovali še izgradnjo nove kotlarne. Zaradi novih ukrepov se bojijo, da je ne bodo uspeli postaviti, čeprav bi z njo prihranili 600 ton premoga, 15 Ion kurilnega olja in 180.000 kilovatnih ur električne energije. Z njo bi lahko osušili 1500 kubičnih metrov več lesa in bi s tem odpravili sedanje ozko grlo v proizvodnji. Izvoz so navidez močno povečali, vendar je v absolutnem znesku še vedno preveč skromen. Na to je vplivala vrsta objektivnih razlogov na tujih tržiščih, bolje rečeno gradbiščih. Ob vsem tem zagotavljajo, da so možnosti za bistveno povečanje izvoza v drugem polletju zares realne. J. P. Zaloge so se močno povečale Nekoliko manjša kupna moč občanov se odraža v poslovanju trgovskih delovnih organizacij. Vendar pa v tozdu ljubljanske Name Veleblagovnica v Velenju ugotavljajo, da so kljub težjih pogojev gospodarjenja dosegli dokaj dobre polletne rezultate. Celotni prihodek je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega, leta večji za 27 odstotkov. Materialni stroški so se povečali za 11 odstop kov, dohodek pa za-17. Močno so se povečale obveznosti iz dohodka, saj so te v primerjavi z lanskim letom večje kar za 38 odstotkov. Ostanek dohodka je 9 odstotkov večji kot je bil v prvih šestih mesecih lanskega leta, ostanek čistega dohodka pa le za 5 odstotkov. V prvem polletju tega leta so v tej temeljni organizaciji združenega dela povečali osebne dohodke v masi za 12 odstotkov. Nominalno pa so ti .višji za 17,5 odstotka. V tozdu Nama Veleblagovnica Velenje pa ugotavljajo tudi, da so v zadnjih mesecih močno porasle /aloge, saj so se te povečale kar za 50 odstotkov. Na ta način porabljajo ogromna obratna sredstva, tudi tista, ki bi jih morali usmeriti drugam. Kot poudarja vršilec dolžnosti vodje tozda Zvone Zupan jim je uspelo v zadnjem času precej izboljšati ponudbo, seveda pa se občasno še zmeraj zmanjka nekaterih izdelkov. Določeno blago je namreč težko dobiti na tržišču. Vendar pa se vsi zaposleni v velenjski Nami trudijo, da bi nudili potrošniku tisto, kar želi. Sredstva za naložbe združuje ta temeljna organizacija na nivoju delovne organizacije Ljubljanske Name. Za naslednje leto so imeli v programu izgradnjo nove blagovnice v soseski Šalek II. M. Z. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Letos presenetljivo uspešno Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je v prvih šestih mesecih letošnjega leta poslovala v izredno zaostrenih tržnih pogojih. Težave so zadružni delavci in kmetje skušali omiliti z doslednim varčevanjem, omejevanjem zaposlovanja in s strogim spoštovanjem resolucijskih usmeritev pri delitvi in porabi ustvarjenega dohodka. Težav je bilo obilo in preveč. Sem sodijo pomanjkanje umetnih gnojil, nespremenjene odkupne cene za kmetijske pridelke ob sočasnih visokih podražitvah reprodukcijskega materiala, storitev in energije, poslabšanje pogojev reje in discipline v perutninski proizvodnji, manjša kupna moč potrošnikov in še bi lahko naštevali. Znaten del zadružnih dejavnosti je sezonske narave, zato že vrsto let nazaj ob polletju niso dosegali polovice letnih načrtov, ne po obsegu in še manj pri dohodku in ostanku čistega dohodka. Letos je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da seje odkup mleka zmanjšal za 4, odkup klavne živine pa kar za 15 odstotkov. Vzrok za padec prireje osnovnih živinorejskih proizvodov se /agotovo povečana cenovna neskladja, ki zmanjšujejo zanimanje za večjo in bolj intenzivno proizvodnjo v živinoreji. Zaradi odpovedi rejcev se je zmanjšala tudi prireja brojlerskega mesa in konzumnih jajc. Temeljna zadružna organizacija je tako za letnim načrtom zaostala .za dva odstotka. Trgovina in gostinstvo sta načrt sicer presegla, vendar bolj na račun inflacije, kot povečane produktivnosti. Uspešen razvoj obrtne kooperacije in usmeritev v izvoz je tako prispeval j>lavni delež k uspešnemu poslovanju te temeljne organiza, cije. Bolj ali manj uspešne so bile tudi ostale dejavnosti. Ne glede na vse slabosti in dolgoletne zakonitosti pa je bilo poslovanje Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v prvem polletju izredno uspešno, čeprav načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje niso dosegli niti na kooperacijskem, niti na družbenem področju. V zadrugi se zavedajo, da navidez zelo ugodni kazalci gospodarjenja niso posledica bistveno večje produktivnosti njihovega dela, ampak je nanje vplivala vrsta drugih razlogov. Med drugim tudi podpovprečna raven osebnih dohodkov, ki pa bi vendarle morala imeti razumne meje. V zadrugi so seveda navajeni na dohodkovno životarjenje, zalo jih spodbudni poslovni rezultati v letošnjem polletju ne uspavajo. Tudi zaradi naložb, ki so v leku in zaradi prepotrebnih bodočih vlaganj, ki bodo nedvomno terjala dolgoročne napore. Vseeno se bodo po končanih letošnjih vlaganjih, kot sta večnamenski objekt v Solčavi in kmetijski strojni center v Spodnji Rečici, skušali temeljito obrzdati v svojih naložbenih hotenjih in seveda tudi potrebah. Zaradi vsega tega ne gojijo lažnega upanja, da bo razvoj temeljil na trenutni konjunkturi nekaterih stranskih dejavnosti. Dobro vedo, da bo le razvoj osnovnih dejavnosti zagotovil dolgoročnejši in zaneslivejši razvoj zadruge in zadružništva. Dohodkovno donosne dopolnilne usmeritve pa bodo seveda vedno dobrodošle. Pri ocenjevanju svoje poslovne uspešnosti so se v zadrugi odkrito soočili s slabostmi, ki so jih odkrili v lastnih vrstah. Na podlagi tega so za vse dejavnosti že izoblikovali vrsto konkretnih napotkov in ukrepov, ki jih na /borih delavcev še dopolnjujejo. Postavili so si skupno nalogo, da izluščijo tiste ukrepe, ki so za smotrno gospodarjenje najbolj pomembne in jih z vso odgovornostjo dosledno uresničijo. Glede na pričakovanja, da se bodo pogoji v drugem polletju še zaostrili, bo to še kako pomembno. J. Plesnik Mene Tozd Prodaja Šoštanj Kako povečati prodajo? Manjša kupna moč prebivalstva ter delno umirjanje porabe vplivata tudi na manjše poslovne uspehe nekaterih trgovskih lokalov. Tudi v šoštanjskem tozdu Merx Prodaja z letošnjimi rezultati niso zadovoljni, saj so ti slabši v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Na takšno stanje so vplivali različni vzroki, med katerimi velja omeniti izseljevanje mlajših prebivalcev mesta in notranje slabosti kolektiva. Celotni prihodek je v tej organizaciji združenega dela porasel, v primerjavi z enakim obdobjem lani, za 27 odstotkov. Tt^ sicer le nekoliko zaostajajo za sorodnimi organizacijami v občini. Vendar pa so v zadnjem času nazadovali s količinsko prodajo. Nakupi prebivalcev se nagibajo v korist osnovnih življenjskih potrebščin, kar pa trgovini ne omogoča zadovoljivih poslovnih uspehov. Zelo so narasla tudi porabljena sredstva, ki so za 30 odstotkov višja od lanskega leta. Na to je predvsem vplivala poraba surovin in materiala ter poraba energije. Vse to pa je vplivalo na doseganje dohodka, ki je porasel le za 9 odstotkov. Za 51 odstotkov pa so se povečale obveznosti, ki jih plačujejo iz dohodka. Čisti dohodek je tako za 3 odstotke nižji, kot v preteklem letu. V temeljni organizaciji ugotavljajo, da pada storilnost dela, kar seveda tudi otežuje poslovno uspešnost. Del delavcev bodo zato ob koncu leta prerazporedili v novo trgovino, ki jo Merx gradi v soseski Salek Gorica. Zaradi nezadovoljivih poslovnih rezultatov so sprejeli tudi nekatere ukrepe, ki naj bi izboljšali sedanje gospodarjenje. Tako so zahtevali, da se v najkrajšem času v delovni orga- nizaciji pripravi pravilnik o nagrajevanju po delu, delavci v tozdu pa morajo bolj skrbno uporabljati delovna sredstva, izboljšati kvaliteto dela, popestriti ponudbo, racionalneje bo potrebno izkoristiti tudi delovni čas ier pravilneje ovrednotiti svobodno menjavo dela med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljno organizacijo. Upajo, da bodo ob doslednem uresničevanju zastavljenih nalog uspeli ublažiti trenutne težave ter kljub zmanjšanju realnih osebnih dohodkov prebivalstva zagotoviti ustrezno prodajo. B. Z. Vsakpetek NAŠ ČAS! »NAŠ ČAS« glasilo SZDL. izdajn Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Krantiška Koila 10. ■ NAS ČAS« je bil ustanovljen I. maja l%5: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠA-1 I SKI RUDAR«, kol tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I marca 1973 naprej. URHDNIŠIVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik). Jane/ Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (nov inarji): Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Krantiška Koita 10. telefoni (063) K50-0X7. 850-316.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. C ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino600dinarjev). Žiro račun .pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. (iralična priprava, tisk in odpre-ma: t C i P Večer. Maribor Nenaročenifi rokopisov in fotografij ne v racamo. Za »VAŠ ( AS« se po mnenju Sekretariata /a informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Ste-' -ilka 421-1/7: z dne X. februarja 1474 ne plačuje temeljnegaj.n ka od prometa proizvodov. Hm Priprave na skupščinske volitve 1982 n Ob analizi volitev 1978 je nost postopkov in usklajeva-bilo določeno, da je potreb-nje kadrovskih rešitev, no za skupščinske volitve Koordinacijske odbore us-1982 oblikovati enotno evi- tanovijo vse osnovne orga-denco možnih kandidatov nizacije zveze sindikatov in za vse družbene dolžnosti, vse krajevne konference Upoštevaje to nalogo je bil v SZDL. občini Velenje v pripravah KOORDINACIJSKI OD-na skupščinske volitve 1982 BOR SESTAVI.lA.irv sprejet načrt enotnega sistema uvedbe evidence. VODENJE EVIDENCE Evidenco evidentiranih I Volitve in evidentiranje | možnih kandidatov I I I I I I I I I I a) V temeljni organizaciji združenega dela predsednik osnovne organizacije ZSS, član sekretariata OO ZK, t ., , ... ... predsednik OO ZSMS, član možnih kandidatov vodijo v delavskega sveta in 2 do 3 sleherni temeljni organizaci- predsedniki delegacij; ji združenega dela delovni b) v krajevni skupnosti skupnosti skupnih služb, sekretar krajevne konferen- krajevni skupnosti m v obči- ce SZDL član sekretariata ni- x.... . . OO ZK, član predsedstva a) V temeljnih organizaci- OO ZSMS, član KO ZZB jah združenega dela in delo- NOv, član sveta krajevne vnih skupnostih skupnih skupnosti in predsedniki služb vodijo evidenco in vsa delegacij, administrativna opravila kadrovske službe oziroma tajništva. V temeljnih organizacijah združenega dela, kjer nimajo organizirane kadrovske službe morajo določiti delavca za opravljanje vseh nalog v zvezi z evidenco (največ za tri tozde). b) V krajevnih skupnostih vodi vso evidenco in opravlja vsa administrativna opravila tajnik ali administrator krajevne skupnosti. c) V občini vodi evidenco kadrovska služba skupščine občine Velenje , KONKRETNO DELO PRI ■ IZPOLNJEVANJU EVI- fDENČNIH LISTOV To delo opravlja evidenti-čar, ki ga na predlog druž- Ibenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov imenuje v temeljnih organizacijah združenega dela in I delovnih skupnostih skupnih služb kadrovski sektor, v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, v občini pa Izpolnjevanje evidenčnega lista Pobudo za evidentiranje možnega kandidata lahko da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacija, družbenopolitična in družbena organizacija. Na prvi seji koordinacijskega odbora je treba sprejeti konkreten dogovor o nalogah družbenopolitičnih organizacij (zveze komunistov, zveze sindikatov, zveze socialistične mladine, zveze združenj borcev NOV) in društev pri evidentiranju možnih kandidatov. Evidentiranje možnega kandidata je družbeno priznanje delovnemu človeku in občanu za njegovo delo in prizadevanje, zato pri evidentiranju ni potrebna privolitev posameznika. Kandidiranje pa je mogoče opraviti le s soglasjem predlaganega možnega kandidata. Pri kandidiranju je treba nameniti posebno pozornost tistim, ki kandidira-i^ršni svet skupaj z volilno jo dru8ič oziroma celo tre- komisijo. Pri tem velja opozoriti, da so izpolnjevanje evidenčnega lista, urejanje kartotek in druga tehnična dela v zvezi z evidenco kadrov odgovorno in zahtevno opravilo. Seznam evidentičarjev, podobno pa tudi predsednikov koordinacijskih odborov, vodi za temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb občinski svet zveze sindikatov Velenje, za kra- \am J° posredovati koor-jevne skupnosti pa občinska dmacijskemu odboru za ka-konferenca SZDL Velenje, drovska vprašanja in volitve v tozdu oz. DSSS ali krajev- ODGOVORNOST ZA ni skupnosti. I I I I I I I I I I I I I ■opei L tjič za isto delegatsko področje in pri tem upoštevati določilo, da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma delegat istega tozda oziroma DSSS ali krajevne skupnosti v isto skupščino samoupravne interesne skupnosti oziroma isti zbor občinske skupščine. Popisnico za vsakega evidentiranega možnega kandidata mora nosilec predloga za evidentiranje izpolniti UREDITEV IN VODENJE EVIDENCE V tozdih in DSSS so za organizacijo in ažurno vodenje evidence odgovorni izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata in konference OO ZSS. V krajevnih skupnostih je za uvedbo in vodenje evidence odgovorno predsedstvo krajevne konference SZDL. V občini se, upoštevaje odlok o organiziranosti in delovnem področju uprav Skladno s sistemom »stalnih kadrovskih priprav na volitve« je potrebno v enotno evidenco kandidatov vključiti vse tiste delovne ljudi in občane, ki so bili evidentirani in izvoljeni na volitvah v letih 1974 in 1978. in sicer: • leta 1974 in 1978 ter pozneje evidentirane možne kandidate za člane delegacij za zbore občinske skupščine; • vse evidentirane možne kandidate za člane delegacij nih organov, sprejme sklep ?a skupščine samoupravnih o zadolžitvi kadrovske služ be za vodenje evidence. Pomoč pri ureditvi -;in vodenju evidence pa so dolžne nuditi vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, in to na vseh ravneh. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA KADROVSKA VPRAŠANJA IN VOLITVE interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za volitve 1974 in 1978; • za vse evidentirane možne kandidate za opravljanje družbenih dolžnosti v samoupravnih organih, disciplinskih komisijah v tozdih. za svete in skupščine krajevnih skupnosti, za skupščino občine in v druž- benopolitičnih organizaci-Koordinacijski odbor je jah ob volitvah 1974 in 1978 operativni nosilec postop- ter v letih 1979, 1980 in odgovoren za pravil- j9g) Stališča in sklepi 25. seje OK ZK Velenje Demokratičnapot nastajanja odločitev Ohftncka L ....... 7vc v- --11/__■______■ .. , . Občinska konferenca ZKS Velenje sprejema gradivo o idejno-politični, kadrovski in organizacijski krepitvi ter razvoju zveze komunistov v občini Velenje, ki je bilo pripravljeno za 25. sejo in uvodno razpravo kot osnovo za razpravo v osnovnih organizacijah ZK o vprašanjih, ki so omenjena v gradivu, problemih in slabostih. Zato morajo OO ZK, skupaj z gradivom, ki ga je obravnavala 24. seja občinske konference ZK, gradivo s 25. seje upoštevati pri načrtovanju dela v pripravah na volilne konference. Občinska konferenca ZKS Velenje poudarja, da so najprimernejša organiziranost ter kadrovska in idejnopoli-tična usposobljenost osnovnih organizacij ZK izredno pomembna vprašanja. ki jim morajo OO ZK vseskozi namenjati vso pozornost. Da bi OO ZK lahko celovito uveljavljale svojo vlogo morajo: 1 — v tozdih odločneje začeti uveljavljati načelo zadolževanja vseh komunistov za delo v sindikalnih in samoupravnih delovnih skupinah, in to ne samo za aktivno vključevanje v razprave, ampak tudi za ustvarjanje potrebnega političnega vzdušja v okolju, kier delujejo; — v krajevnih skupnostih pa do volilnih konferenc opraviti vse potrebne organizacijske, kadrovske in druge priprave za ustanovitev novih osnovnih organizacijah ZK v vseh večjih soseskah znotraj krajevnih skupnosti; v večjih stanovanjskih blokih oziroma skupinah blokov pa oblikovati akcijska jedra komunistov. Občinska konferenca ZK oziroma njen komite pa morata opredeliti izhodišča za organiziranje komunistov. ki delujejo v interesnih skupnostih oziroma na posameznih interesnih področjih. V osnovnih organizacijah ZK in v občinski konferenci ZK bomo začeli dosledno izvajati načelo demokratičnega centralizma, da bi zagotovili demokratično pot nastajanja odločitev in dogovorov za akcije in dosledno uveljavljanje odgovornosti pri tistih, ki dogovorov ne želijo spoštovati, ki jih ne upoštevajo ali delajo drugače. Osnovne organizacije ZK morajo zato na vsakem sestanku oceniti, kako se komunisti zavzemajo za uresničitev posameznih nalog. Uveljavljanje načela dejanske odgovornosti sodi med osnovne in najpomembnejše naloge. Komunisti morajo osnovnim organiza- cijam ZK odgovaijati za delo, ne glede na to, kje so aktivni oziroma kje so zadolženi za izpolnitev posamezne naloge. Načelo odgovornosti je treba začeti uveljavljati še posebej pri poslovodnih, vodstvenih in strokovnih delavcih, saj je večkrat slišati ocene, da le-ti niso družbenopolitično aktivni in da omalovažujejo družbenopolitično, samoupravno in delegatsko delo. Sleherna OO ZK mora oceniti, kakšno je obnašanje poslovodnih, vodstvenih in strokovnih delavcev v njihovem okolju. Tam, kjer ti delavci niso pripravljeni sprejeti samoupra-vljalskih in družbenopolitičnih dolžnosti, je treba zahtevati tudi kadrovske zamenjave. OO ZK morajo nadalje ugotoviti, ali je postalo ocenjevanje dela teh delavcev stalna praksa in kako vpliva kritika oziroma samokritika nanje. V pripravah na volitve novih vodstev OO ZK morajo komunisti zagotoviti, da bodo prišli na kandidatne liste za člane sekretariata, za sekretarje, namestnike sekretarjev in druge dolžnosti v osnovni organizaciji ZK in občinski organizaciji ZKS najboljši komunisti iz njihovih okolij. Komite OK ZK mora organizirati potrebne oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja za sekretarje OO ZK in vodstva OO ZK še pred volilnimi konferencami. Vodstva OO ZK pa morajo zagotoviti, da bo predstavljal vsak sestanek OO ZK ■ tudi obliko idejnopolitičnega usposabljanja članstva, in to z obravnavo določene teoretične teme, ki je v neposredni zvezi z vprašanjem, ki ga takrat obravnava OO ZK. Vse osnovne organizacije ZK morajo oceniti, kakšno je mnenje komunistov o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnih redih OO ZK. Ugotoviti je treba vzroke, zakaj posamezni komunisti nikoli ali bolj poredko razpravljajo oz. povedo svoje mnenje. Nadalje morajo ugotoviti OO ZK tudi prakso ukrepanja do tistih, ki ne prihajajo na sestanke oziroma se stalno opravičujejo. Ugotovijo pa naj tudi udeležbo poslovodnih, drugih vodstvenih in strokovnih delavcev na sestankih OO ZK. Vodstva OO ZK si morajo prizadevati, da bodo postali sestanki osnovnih organizacij »življenjski«, se pravi, da bodo obravnavana vprašanja, ki neposredno zadevajo interese vseh delavcev, da bodo zanimivi. Zato morajo priti na dnevne rede resnično vsa vprašanja, ki se porajajo v posameznem okolju. To pa ne pomeni, da bo vse --------------— ZK tud bo vse probleme osnovna organizacija udi reševala oziroma rešila. Sindikati v občini Mozirje j Dopuslniški dnevi ne vplivajo na pomembne delovne naloge, s katerimi se v lem obdobju soočajo I udi sindikalne organizacije Gornje Savinjske doline. V vseh osnovnih organizacijah pripravljajo poglobljene ocene a delovanja delegatskega sis-lema. V združenem delu so pred nedavnim s pomočjo posebnih delovnih skupin, ki so jih sestavljali predslavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, temeljito razpravljali o trenutnih gospodarskih razmerah v organizacijah združenega dela, občini in v širši družbeni skupnosti. Predslavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij se v teh dneh udeležujejo sej delavskih svetov. na katerih obravnavajo poslovanje v prvem polletju, trenutne razmere ler obete za gospodarjenje do konca leta, seznanjajo pa se tudi z resolucijo 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Predslavniki delavskih svetov, ki so tvorili telo za izvolitev delegata na 3. kongresu samoupravljalcev, so pred nedavnim obravnavali resolucijo in opredelili konkretna stališča in smernice. Stališča in resolucijo sedaj obravnavajo na sejah delavskih svetov skupno z rezultati gospodarjenja, saj so sklepi kongresa nedvomno lesno povezani s trenutno problematiko. V vseh organizacijah združenega dela morajo skladno s tem sprejeti odločne ukrepe za odpravo slabosti. To velja tako za gospodarjenje, kol za krepilev vpliva delavcev in uveljavljanje delegatskega sistema. Ena izmed najpomembnejših nalog je uveljavitev nagrajevanja po delu. Predvsem velja to za opredelitev težkih pogojev dela, saj je problematika nagrajevanja gozdnih delavcev že dolgo pereč problem, težave pa se v zadnjem času pojavljajo še v komunalnem podjetju. Seveda je v ospredju pozornosti ludi preverjanje naložb, tako nedokončanih, kol predvidenih. Vsa ta področja bodo še v tem mesecu obravnavale vse družbenopolitične organizacije. stanje pa bo ocenil tudi koordinacijski odbor za boljše gospodarjenje in predlagal ustrezne aktivnosti. Občinski svet zveze sindikatov ho v sredini avgusta obravnaval še socialno varstvo delavcev. V ospredju bodo delovni pogoji ženske delovne sile, varstvo pri delu in skrb za rekreacijo. Seja bo namenjena predvsem preverjanju uresni-če^nja sklepov majske skupne seje občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference zveze komunistov Mozirje, na kateri so omenjeno problematiko obravnavali in izoblikovali stališča. Poročila o uresničevanju morajo do seje sveta pripraviti osnovne organizacije sindikata. J. Plesnik Karei Centrih Delavec, strojni ključavni- so mu naložili. Potem se je čar, eden izmed mnogih, ki /našel v jami. S skupino ru-jih, oblečene v modre halje, darjev je bil leta 1963 tudi v ITr I I I I I I I Srečanje na delovnem mestu srečuješ na tovarniških dvoriščih je tudi Karel Centrih. Res, da je predsednik delavskega sveta v tozdu, v Orodjarni, kjer je zaposlen. Predsednikov delavskih svetov je v TGO Gorenje 19, toliko kot tozdov; delavcev, Sovjetski zvezi, kjer je spoznal sodobno jamsko mehanizacijo. Ob vrnitvi v Velenje ga ni čakalo nič lažje delo. Treba je bilo delati še več, dostikrat se je šiht iztekel po desetih, dvanajstih urah. Vpeljava nove, so- 1 I I I I I I Obilica nalog i i i ki delajo v njih, pa še precej dobnejše mehanizacije je več. In ni ga, ki bi poznal namreč zahteva dosti časa in vse. Spoznala sva se povsem truda. In vedno je moral _ po naključju. Pogovarjala delati na tri izmene. Zato ni I sva se o rožah. Doma, pravi, čudno, da si je končno zaže- I jih ima veliko, skoraj preveč, lcl ,,normalnega" delavnika. Vendar to zadnje doda bolj Takšne službe, ki bi se za- _ tako, zaradi lepega. V isti sa- čenjala ob šestih in končala I pi pripoveduje, kako lepo ob dveh, da bi lahko bil vsaj I cvetijo, kako jim je napravil ob nedeljah skupaj z domači-večji in svetlejši prostor. ni, za katere mu je vedno _ Nekdo, kdo ne vem, je ne- zmanjkovalo časa. Doma so I ga čakali tudi travniki in po- I lja. Zato se je odločil, da gre v šoštanjsko Termoelektrar- _ no. Pa tudi tam, v remontni I delavnici," niso poznaliB osemurnega delavnika. Zmeraj si je želel, da bi _ lahko svoje znanje obogatil® in tudi formalno potrdil. Le-B ta> 1971, ko je prišel v Gorenje, se je vpisal v delovods- H kp šolo. Zdaj kot inštruktor« prenaša znanje, izkušnje, I potrpežljivost in vztrajnost, ■ skratka vse, kar si je nabral z | leti, na mlade. Ni mu žal truda, ne časa in ne dobre volje. Le sam ve, koliko vsega je vložil v to, da bi iz posameznega ,,pobalina" naredil pomočnika, ki ga cenijo tudi drugi. Vesel je vsakega, tudi najmanjšega uspeha, ki ga ,,njegovi" fantje dosežejo. Tisti, ki gredo po končanem šolanju drugam, pa odnesejo s seboj tudi njegove nasvete in toplo besedo. Življensko pot si je določal ga življenja in predvsem sam, brez očeta in matere. S delovnega dne. Kajti vajenci, staro mamo, ki je potrebova-s katerimi se srečuje v Orod- la njegovo pomoč in oporo, jarni, kjer je že šesto leto je postal to, kar danes je. In inštruktor izobraževanja, so na tej poti ni bilo vselej lah pravzaprav še otroci. Po svo- ko. Danes je zadovoljen je sicer odrasli, a neizbrušeni Nikoli ni imel velikih, fantje, ki dostikrat ne vedo, ncurcsničljivih želja. Zmeraj B kaj hočejo, ne vedo ne kot ne so bile takšne, ki jih je z de-1 kam. Prav tem skuša poma- |0m in ob pomoči družine® gatj. V orodjarni se lahko lahko uresničil, i/učijo mnogih, danes še ka- Rad se pogovarja. Po-ko iskanih poklicev — orod- govarja pa se o različnih jarjev, strojnih ključavničar- stvareh. Tudi s fanti v de-jev, rc/kalccv, varilcev itd. lavnici je takšen, neposreden. Tovrstnih delavcev je danes Zanima ga vse, kar zanima še vse premalo. Karel pa bi mlade. Je pa tudi strog, če rad prav iz teh mladih, dos- ve, da je . .i W « Skupina zadovoljnih dopustnikov v Mozirski koči zadnje dni julija Robert Klemenak: »Turistična pisarna — začetek skupne poti. da bi bili ti uspehi vidni še navzven. Rezultati odpiranja so bili vidni že v minuli zimski sezoni, prav v sodelovanju z »Rdečo dvorano«. To nam je vlilo veliko upanja tudi za vnaprej, res pa je, da pripravam na letno sezono nismo namenili dovolj časa in dela. Ni opravičilo, temveč dejstvo, da smo se morali v prvih mesecih letošnjega leta zares veliko ukvarjati z notranjimi problemi in nam je pravzaprav zaradi tega veliko obetavnih poslov ušlo.« Kakšno pa naj bi bilo sodelovanje s centrom na Golteh in Rdečo dvorano v prihodnje? »Na bodoče sodelovanje gledamo z veliko mero optimizma. Naš srednjeročni načrt je zelo ambiciozen in predvideva precejšnja vlaganja. Razdelil bi jih na tri področja. Prvo in najpomembnejše je izgradnja hotela v Mozirju, drugo so vlaganja v razvoj Logarske doline, kjer so možnosti največje, in tretje področje je razvoj kmečkega turizma, ki pa seveda ni povsem v naši domeni. Jasno je, da gradnja hotela brez povezave s turističnim centrom Golte ne more biti opravičljiva, kakor niso smotrne razvojne smernice naših zmogljivosti, kmečkega turizma in drugih, brez navezave na obstoj in delovanje središča na Golteh.« Ob vsej šibkosti je turistična in gostinska ponudba Gorenje Savinjske doline še močno razdrobljena, pogoj za hitrejši razvoj pa je vsekakor večja enotnost in povezava vseh nosilcev. Prvi korak k temu naj bi bila osrednja turistična pisarna v Mozirju. Poiskusov, žal ne uspešnih, je bilo že več. Na vrsti je novi, ki vsekakor obeta. Prvi rezultati pričajo o tem. ROBERT KLEMENAK, vodja pisarne: »Samoupravni sporazum o delovanju osrednje turistične pisarne je pripravljen, podpisali naj bi ga Turist »Rdeča dvorana«, turistična društva, sekcija gostincev pri obrtnem združenju občine Mozirje in drugi nosilci razvoja gostinstva in turizma. Vsi so namreč odločeni vrniti goste Gornji Savinjski dolini, ki jih je bilo doslej vsako leto manj. Naloga pisarne naj bi torej bila združiti podatke o turistični ponudbi in jih posredovati navzven. V njej bodo zbrani vsi podatki o zmogljivostih v dolini, njena naloga je tudi propaganda, pa sodelovanje pri številnih turističnih prireditvah in povezava bogate, a ločene dejavnosti turističnih društev. Nalog je seveda še precej. Predvsem mislim na poletno sezono, saj je ponudba zanjo znana, vendar nedorečena. Zima najbrž ne bo več problem, za ureditev razmer v ostalih delih leta pa bo potrebno nekoliko več časa in predvsem sodelovanja vseh nosilcev, ki jim začetne pripravljenosti resnično ne manjka.« In za konec dvema sogovornikoma, Tonetu Hladinu in Franciju Sivcu, enako vprašanje: kako oživljeno delovanje rekreacijsko-turi-stičnega centra na Golteh vpliva na poslovanje gostinskih delovnih organizacij in njihovih enot v obeh občinah? FRANCI SIVEC: »Odgovor je lahko zelo enostaven in kratek. Rezultati potrjujejo dejstvo, da je prav to sodelovanje in povezovanje tisti dejavnik, ki nas bo reševal finančnih težav, ki bo v celoti oživil našo dejavnost. Mi smo iz poraznega položaja ob lanskem zaključnem računu v letošnjem polletju prišli na pozitiven poslovni uspeh. Podatki povedo, daje ta uspeh posledica uspešne prodaje v zimski sezoni, zlasti vjanuarju in februarju, saj je prodaja v aprilu in pozneje zaradi nekaterih objektivnih razlogov celo upadla. Pot v boljše čase je torej jasna in potrjena z uspešnim dogovarjanjem z vodstvom »Rdeče dvorane«. Želim tudi, da bi vsi podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju turistične pisarne še naprej sodelovali s takšnim razumevanjem in bi tako končno le skupno stopili na to obetavno pot, čeprav na začetku ob vsej zagnanosti le ne smemo biti preveč zahtevni.« TONE HLADIN: »Letošnja uspešna zimska sezona nam je prinesla ugoden finančni rezultat tudi v dolini. V lanskoletnem prvem tro-mesečju smo poslovali s 600.000 dinarji izgube, kar je bil v Velenj u za to obdobj e že kar običaj. V prvih treh mesecih letošnjega leta pa smo zabeležili 970.000 dinarjev ostanka čistega dohodka. To je seveda posledica polno zasedenih zmogljivosti v hotelu Paka in v domu Rudarskega šolskega centra Velenje, ki so jih zasedali smučarji centra na Golteh.« Rezultati so torej resnično spodbudni in terjajo, da se center razvija naprej skladno z načrti. »Prav gotovo. Mislim, da so začetni koraki pri sodelovanju z občino Mozirje pripomogli k boljšim rezultatom, težiti pa moramo za tem, da pridemo do tesnejšega sodelovanja v celotni regiji, od Celja do Logarske doline « Janez Plesnik 1 J TGO Gorenje Vabijo vas Črna na Koroškem V soboto, 8. avgusta, na večer pred začetkom 26. Koroškega turističnega tedna, bosta pripravila turistično društvo in Partizan Črna na Koroškem MNOŽIČNI MALI MARATON ZA POKAL KRALJA MATJAŽA. Start bo ob 17. uri pred hotelom Planinka v Črni na Koroškem. Na 24 km bodo tekli mladinci, mladinke, člani, članice, mlajši veterani, starejši veterani in veteranke. Na 7 km dolgem trim teku lahko nastopijo vsi, sicer pa mladinci in mladinke v starosti Min 15 let. 3 km dolgo progo pa bodo pretekli starejši pionirji in pionirke, mlajši pionirji in pionirke ter starejši cicibani. Za udeležbo na tem množičnem maratonu seje mogoče prijaviti še na dan prireditve, in sicer od 14.30 do 16.30 ure pred hotelom Planinka v Črni na Koroškem. Plešivec V nedeljo, 9. avgusta bo v Plešivcu že 4. kmečki praznik, ki ga pripravlja svet tamkajšnje krajevne skupnosti. Organizatorji pričakujejo, da se bo zbralo tudi tokrat pri kmetu Edu Lipni-karju več tisoč radovednežev, da bi si ogledalo stara kmečka opravila in spodbujalo tekmovalce. V okviru 4. kmečkega praznika se bodo ekipe krajevnih skupnosti iz Šaleške doline pomerile v košnji in grabljenju sena ter v žetvi. Spretneži pa bodo tekmovali tudi v lupljenju hloda s kolom. Obiskovalcem pa bodo prikazali še nekatera stara kmečka opravila, ki že tonejo v pozabo — kuhanje oglja, podko-vanje konj, mlačev s cepci itd. Prireditev v Plešivcu se bo začela ob 10. uri. Organizatorji pa bodo, zraven drugega, pripravili tudi razstavo domačih jedi — Te, bo mogoče, kot zatrjujejo, tudi kupiti. Pa dober tek' Luče ob Savinji Prihodnjo nedeljo, 9. avgusta, bodo tudi že tradicionalni LUČKI DNEVI, s katerimi oživljajo narodopisno izročilo Luč in okolice. Organizatorji so se tudi tokrat potrudili. Pripravljajo vrsto prireditev, od simultanke velemojstra Bruna Parme, rokometnih tekem pa do razstave likovnih in ročnih del, ki bo v prostorih osnovne šole. Osrednja prireditev v okviru Lučkih dni se bo začela ob 14. uri s povorko skozi kraj, v kateri bodo domačini prikazali izročilo ter dosežke Luč in okolice. Braslovče 15. in 16. avgusta bo v Braslovčah ie tradicionalni praznik — 19. dan hmeljarjev. Letos povorke ne bo. Prvi dan slavja bo odbojkarsko tekmovanje, na novem jezeru pod Podvrhom pa tekmovanje v jadranju na deski. V nedeljo, 16. avgusta pa bo tekmovanje Članov aktivov mlaaih zadružnikov v hmeljarskih veščinah, na osrednji popoldanski slovesnosti pa bodo predstavili novega hmeljarskega starešino in njegovo spremljevalko. Graška V nedeljo, 16. avgusta pa bo na Graški gori 6. SREČANJE NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN, ki ga pripravlja prosvetno društvo Ivan Cankar s Plešivca. Na srečanju, ki se bo začelo ob 14. uri, bodo izbrali tudi pesem o Graški gori. I i I l l I l Cas počitnic naj bi bil za naše najmlajše najlepši. 7.al pa jih je večina v teh poletnih dneh prepuščena sami sebi. Starši nimajo toliko dopusta, da bi lahko bili ves čas s svojimi otroki. Odpeljejo jih i.a nekaj dni na morje ali kam drugam, potem pa morajo spet na delo. Otroci pa nimajo kaj početi. I)a temu ne hi bilo tako, so si društva prijateljev mladine v številnih krajevnih skupnostih v občini Velenje (žal ne v mestnih, kjer so potrebe največje) v svoje programe zastavile tudi organiziranje dejavnosti za otroke med počitnicami. Kako so takšne dejavnosti dobrodošle priča velik obisk otrok. Krajevna skupnost Šentilj je precej velika, vendar otrok, tako šolskih in predšolskih, dolga pot do potujočega vrtca, kakor imenujejo poletno obliko dejavnosti v tej krajevni skupnosti, ne ovira. Kljub temu, da imajo vsi okoli hiše nekaj zemlje, kjer lahko tekajo in se igrajo, pomagati pa morajo tudi staršem pri delu, meni društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti, da morajo preživljati otroci počitniški čas organizirano, med svojimi vrstnici. Starši so jim potrdili, otroci pa so sploh navdušeni. Zbirajo se po dvakrat tedensko v zaselkih Ložni-ca in Kote. Dijakinji pedagoške gimnazije Alenka Kuhar in Miloj-ka Vranjek si prizadevata, da pripravita za vsak dan kar najbolj zanimiv program za otroke. Delati je pogrebno tisto, kar imajo otroci Tudi letos potujoči vrtec najraje in seveda, da čas, ki ga preživijo v potujočem vrtcu, koristno porabijo. Obisk je precejšen, kar priča, kako dobrodošla je za otroke ta oblika poletne dejavnosti. V I.ožnici imajo za delo pri- meren prostor. Zberejo se lahko tudi oh slabem vremenu. Težje pa je v Kotah in drugih zaselkih v lej krajevni skupnosti, kjer nimajo primernih prostorov. V Kotah imajo sicer otroško igrišče, drugje pa ni niti primernega /aradi tega potujočega morejo organizirali. travnika, vrtca ne M. Z. »Radi prihajamo v potujoči vrtec, ker je tukaj lepo, se igramo, srečamo se s prijatelji, gremo na sprehode. Doma pa nam bi bilo dolgčas,« so pripovedovali številni obiskovalci potujočega vrtca pretekli teden v Ložnici Kolektivni dopust Stroji v TGO Gorenje so umolknili. Delavci, ki vsak delo-vnik stojijo za njimi in si prizadevajo, da bi naredili kar največ in tako prispevali k boljšim delovnim uspehom so odšli na oddih, ki so ga prav vsi že potrebni. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje menijo, da je kolektivni dopust najboljša rešitev. Cas, ko vsi delavci odidejo na dopust, izkoristijo za redno vzdrževanje in popravila strojev. Pravijo, da je tako proizvodnja še najmanj prizadeta. In kako so s kolektivnimi dopusti zadovoljni delavci? Tako preživljajo dopust že nekaj let. Nekatere smo zadnji delovni dan zmotili pri delu. ADRIJA PSORCAN: »Letos bom prvič koristila svoj pravi dopust, saj sem zaposlena šele dobro leto. Prav nič me ne moti, da bomo odšli vsi delavci Gorenja na dopust sočasno. Tudi čas, ki smo ga za kolektivni dopust izbrali letos, mi odgovarja. Dopusta pa se že zelo veselim. Kako tudi ne! Vsakodnevno delo me. tako kot večino drugih, utrudi in komaj čakam, da bom preživela nekaj dni brezskrbno. V času kolektivnega dopusta gremo na morje v Savudrijo.« JUSTIN JA-VORNIK: »Sem Velenjčan, v delovni organizaciji TGO Gorenje pa sem zaposlen že 10 let. Delam v tozdu ' Kuhalni aparati. Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljen. Sicer ni lahko, vendar ga opravljam z velikim veseljem. Nisem najbolj navdušen, da imamo v Gorenju kolektivne dopuste. Težko je izbrati čas, ki bi vsem odgovarjal in meni letos tale čas resnično ni všeč. Sicer pa se zaradi tega sploh ne pritožujem. Včasih se je pač potrebno prilagoditi interesu delovne organizacije. Dopusta se najbrž veseli vsakdo izmed nas. Po dolgem vsakodnevnem zgodnjem jutranjem vstajanju prija nekaj dni, ki jih preživimo brezskrbno. Del svojega dopusta bom preživel v planinah, kjer mi najbolj ugaja.« OTO PER-J ŠE: »Kolektivni dopust najbrž za številne delavce ni najboljša rešitev, saj je mnogo sprejemlji-| veje, da si čas, ko boš odšel na dopust, sam razporediš. Vendar pa smo se delavci Gorenja na takšno obliko koriščenja letnih dopustov že kar navadili in o tem niti ne razmišljamo veliko. Sicer pa kolektivno porabimo le del dopusta, preostalega pa lahko posameznik koristi po lastni želji. Letošnje počitnice bom preživel na morju, na otoku Braču.« FANIKA | UCOVNIK: ! »Delovno mesto stiskalca, ki ga opravljam v tozdu Pralna tehnika, ni lahko in dopust se mi bo nadvse prilegel. Nimam nič proti, da preživljamo delavci naše delovne organizacije dopust kolektivno, saj tako vzdrževalci, ki sicer redno pregledujejo naše stroje, svoje delo temeljiteje opravijo. Nekaj dni svojega letošnjega dopusta bom preživela pri sorodnikih.« MARIJA B»Svoj dopust bi sicer mnogo raje razporejala sama, vendar se je potrebno podrediti inte- organizacije. Letošnji dopust bom preživela doma v Savinjski dolini. Kljub temu, da bom doma, pa si bom prav gotovo nabrala novih moči za še uspešnejše delo v letošnjem drugem polletju.« M. Zakošek |"§martno ob Paki i V znamenju poletnega mrtvila Živahno je le pred trgovino "(in bifejem) Vojko Mandelc Zdenko Gračner Lep dan z resnično vročim soncem je poskrbel, da je bil utrip središča Šmartnega ob Paki še nekako bolj dopust-niški. K živahnosti Šmartnega je še največ prispevalo sobotno nakupovanje. Za nedeljo, pa za morebitni izlcl v naravo in kopanje, je vendarle treba poskrbeli. Za osvežitev pri delu tudi, saj je bilo veliko travnikov pokošenih in ker je pač lako, da je seno in otavo najbolj priporočljivo sušiti pod žgočim soncem, kozarec mokre osvežitve pride še kako prav. Pa tudi sicer dela nikoli in nikjer ne zmanjka in ga tudi v Šmartnem ni. Soboto je preživel vsak po svoje. Ob delu. na izletu in kopanju, ob športu in še kje. Običajen konec tedna torej, brez vseh posebnosti, razen morda nepričakovanega pora/a šmarskih nogometašev z ljubenskitn Gradbenikom v tradicionalni tekmi za pokal Savinjskega flosarja na Ljubnem ob Savinji. Zmagovalci slovenske lige porazov najbrž niso preveč vajeni. Z drugo ligo torej ne bo nič, nogometaši Šmartnega pa se z nekoliko spremenjenim moštvom vseeno ,,Pokrila" naložb^ pripravljajo za nadaljnje nastopanje v slovenski ligi, ki bo, kot vse kaže, kmalu okrepljena z mariborskim drugoligašem. Vsaj nekaj torej za Smarčane s priokusom višjega ranga tekmovanja. Sicer pa so v prejšnjih tednih nogometaši v tej krajevni skupnosti merili močivkra-jevni ligi v malem nogometu. Prehodni pokal za zmago- dolgčas tule pri nas in gostilna pravzaprav nudi edino možnost ,,razvedrila". Za sprostitev smo mladi poskrbeli sami in smo nekaj sobot ..porabili" za tekmovanje v kra jevni nogometni ligi, ki jo prav sedaj zaključujemo. Sprostitve in ogorčenih bojev res ni manjkalo." In Zdenko Gračner: ,.Nisem iz Šmartnega, sem pa večkrat tukaj po najrazli- čnejših opravkih. Smar.no poleti? Nič posebnega pravzaprav. Prava mera poletnega mrtvila, s to ,,posebnostjo" morda, da je danes sobota, pa še presneto vroča. Malo mokre osvežitve v senci, da z njo namočimo grlo in nadomestimo znoj, bo prišlo kar prav. Sicer pa tudi drugače ni na voljo kaj prida možnosti /a zabavo in razvedrilo." Plesnik valca je prispevala osnovna organizacija ZSMS Šmartno. Vsaj nekaj razvedrila torej v poletnem dolgčasu. Kakšnih drugih možnosti za zabavo v Šmartnem nimajo, pa turistov tudi ne. Vsaj tako zatrjujejo. Vojko Mandelc recimo: ../a razvedrilo imamo trenutno le delo na polju ali kje drugje. Tega res nikoli nc /manjka. Sicer je pa kar \ Zanimivosti, slikanica Številka 31 (593) - 7. avgusta 1981 Prispevka mladih dopisnikov Nebo so prekrili težki oblaki Se zadnjič so se moje oči sprehodile po mirnih morskih valovih in po prekrasnem nebu in soncu. Potem so me moči zapustile in kot ,,mrtva" sem zaspala na morski obali. Se tako majhne stvari ne bi mogla v tistem trenutku storiti. Po utrudljivem plavanju sem bila povsem brez moči. Prebudilo me je ohlajeno ozračje. Kot da še nikoli nisem videla bližajoče se nevihte, sem precej začudeno pogledala po morju in nebu. Morje je bilo močno razburkano, nebo pa je bila sama temna zavesa. Zagrnili so ga oblaki, ki so se prelivali v črnosivih barvah in še tak umetnik ne bi mogel narisati pokrajine, ki se ni svetila v toplih barvah, pač pa je bila vsa žalostna. Prvi blisk in grom sta me opozorila, da bo začelo deževati. Sonce je kot posiljeno kukalo skozi majhne špranjiee oblakov, jaz pa sem hitela proti hotelu, kjer sta me vsa nestrpna čakala oče in mati. Po njunih obrazih, ki sem ju videla skozi okno, sem sklepala, da sta precej zaskrbljena. Se nekaj korakov je manjkalo do vrat, toda že se je, kot bi se utrgal oblak, ulil dež in mokra kot miš sem stopila sko/i vrata. Po šipah je škro-poutl dež in lesketajoče se kapljice so kot hudourniki polzele po njih. Bliskanje in grmenje se je oddaljevalo in sonce je spet sproščeno zasijalo. Na obzorju se je pokazala mavrica, "ki se je prelivala v svežih barvah. Zopet se je otoplilo, vendar je bilo morje še vedno nemirno in težki valovi so pljuskali ob obalo in apnenčev pesek se je k ruši t na morsko dno. Naposled se je vse pomirilo in ustaljeno - vreme nam je omogočilo še nekaj lepih in sončnih dni počivanja ob morju. J KI. K A TROBINA, Šmartno ob Paki Znala sem premagati samo sebe Zgodnja jesen. Listi so kot zlato žareli v lesketu sončnih žarkov. Murni niso več peli, le listje je šelestelo v lahki sapici. Zazvonil jc tudi šolski zvonec, ki nas je priklical v šolo. Imam ieto dni mlajšo sestro, ki je zelo živahna, a vseeno se še rada poigra z mlajšimi otroki iz bloka, kjer stanuje sedem družin. Okoli hiše je vedno smeh. Sestra je tudi nagajiva in mi rada ugovarja. Zato se le redko skregava, včasih pa sem tudi tiho in se z njo ne pogovarjam. Imava se zelo radi in se zato hitro pobotava. Kdaj pa kdaj posegata v spor oče in mama. Najraje pa vse, če je le mogoče, ,,razčistiva" sami. Vrnili sva se domov iz šole. Ker me je bolela noga nisem mogla na trening. Bili sva sami doma, ker sta se mama in oče odpeljala z avtom v Ljubljano. Metki sem naročila, da mora takoj domov, kajti lahko se zgodi, da bosta starša prej doma. Obljubila je, da . . . Naredila sem nalogo, pospravila stanovanje tako, daje bilo urejeno. Ura se je bližala pol šesti. Morala bi že priti pred pol ure. Cas je neusmiljeno tekel. Mislila sem, da se ji je kaj pripetilo, vendar sem upala, da ni nič. Trdna volja je hotela, da jo poiščem, a je nisem. Resna in W' Ljubezen, pričakovanje in upanje so naša prava lastnina. bleda sem bila v obraz. Roke so drgetale, a ne upanje. Solze, ki so silile na oči polne tegobe, niso prišle na dan. Prsti so se stiskali v pest. Prišla je, pa sem se oddahnila, a kamen je vseeno ostal v srcu. Ko je opazila moj obraz, je šla tiho mimo mene in vedela, da ni storila prav. Namesto ust so govorile oči. Bilo je rešeno, a ne z obupom, ker sem imela trdno voljo in sem se mu postavila po robu. Človek, ki ne obupa, ki ima trdno voljo in 'zna premagati vse ovire in težave, je človek s trdno odločnostjo in globokim razmišljanjem. Taki ljudje so tlohri in pomagajo ti v stiski, kjerkoli si. Z njimi se lahko pogovoriš o ležavah, ki te pes-tijo. To so ljudje, ki jih moramo spoštovati in ceniti. MOJCA KRIŽ, Šmartno ob Paki ' > i industrija gradbenega materiala GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojnl montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja iamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje - notranja šamotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dlmnlkl se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5 KW pa do 10.000 KW. Dimniki 0 13,5, 0 16 In 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več prlkl|učkl v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (083) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144 prava lastnina, i Življenje je pretvarjanje. ■P Roparja svobodne volje ni. Mogočen sleparje videz. ® aiPRISiSiSSf -s I Čim bogatejši je kdo, tem bolj stiska. A.GIDE G. G. MAROUEZ EPIKTET M. AVRELIJ Kolikor bolj hrupna postaja glasba, toliko bolj otožni postajo ljudje. ■■ Mj)M (jami je ul Človek z, Življenje je tema, grenka in boleča. P. ZIDAR »tu- MM V članku ,, Sporazume so uskladili, potrebujejo še devize" (Delo, 4. junija 1981) je zbranih precej značilnih slabosti naše vsakdanje sestankarske govorice, ki jih je časnikar žal zvesto ohranil v svojem zapisu: Eden prvih stavkov je tako slab, da sc.na omejenem prostoru naših sporočil niti ne moremo lotiti vseh njegovih jezikovnih okornosti in vsebinskih nejasnosti: ,,Vse organizacije, razen dveh, ki so potrdile soglasje s samoupravnim sporazumom, so podpisale samoupravni sporazum o . . . " Jasno je le, da so ga podpisale vse razen dveh — zakaj je v stavku omenjeno še nekakšno ..potrjevanje soglasja" ter kdo in kako naj bi bil to storil, pa najbrž ni razumljivo niti pravnemu stro- Jezikovno razsodišče (33) Sestankarskijezik kovnjaku, kaj šele preprostemu bralcu. Dalje: ,,Tretji sporazum, ki je v fazi usklajenosti, ker iz proceduralnih razlogov formalno še ni podpisan, pa govori o ..." Če bi bil že podpisan, torej ne bi bil več ,,v fazi usklajenosti'".' Ali je res treba tako umetnieiti, namesto da bi preprosto rekli: ,.Tretji sporazum, do katerega so stališča že uskladili, a ga iz proceduralnih razlogov še niso podpisali, pa govori Preskočimo ,.drobnarije", kot so potrebe mazuta (potrebe po mazutu), predelava nafte v proizvode naftnih derivatov (v naftne derivate) in podobno, ter se ustavimo še pri koncu članka: ,,Posledice bodo občutne do konca (očitno: oh koncu) leta, ko bo presahnila možnost uvoza s klirinškega področja ob dejstvu, da izgubljenega uvoza ne moremo nadoknaditi s konvertibilnega področja, kar pomeni, da bomo morda dražje plačevali potrebno nafto na svobodnem trgu." Namesto aktivističnega in že kai modnega ,,ob dejstvu, da" zapišemo preprosto ,,ker", iz enega stavka naredimo dva, da ne bo toliko odvisnikov, ki otežujejo razumljivost, pa bomo tudi tu — enako kot že v prejšnjih primerih — ugotovili: lepše slovensko je hkrati tudi bolj razumljivo! Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude /a boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj ho naša skupna skrb! MARJAN BREGAR ILIR SE VROČO 11. Knez seje dvignil z ležišča. V dvorano so planili oboroženi možje. Zgrabili so Ilira, ga surovo upognili. Vladar ga je začudeno motril. »Zakaj?« je spraševal njegov pogled ... Ken je pokazal na Knežji stol ob steni. »Moj dedje sedel na tem stolu pred teboj!« je dejal s suhim glasom. »Ubil ga je tvoj oče!« Knežje molčal. Umaknil je pogled. »Pojdi — in ne prikaži se več!« To je bilo vse, kar je rekel knez. Njegov tihi, a trdi glas ni trpel ugovora. Mlad, visokorasel Kelt odličnega videza je skočil predenj. Strmel je v gospodarja z upornim, osuplim pogledom. »Spustite ga!« je ponovil knez in z roko odslovil plemiča. Ob njem je zdaj stala le še mlada Keltinja in z očmi sledila Iliru, ki seje opotekal iz dvorane. Pred Kenom so se odprla vrata obzidja. Omahnil je v temo, tekel po bregu navzdol... Kam? Hitel je k reki, zajel vodo, si omočil. Bolščal je v gladino brez misli v glavi in brez čustva v prsih. Kako, kako vendar se je moglo to zgoditi? Vprašanje, ki ni našlo odgovora, gaje prikovalo na mesto. Ozrl se je navzgor, v sivo grajsko gmoto. Grad je ostal nem. Ni vedel odgovora na njegovo pekoče vprašanje in Ken je trgal vase. »Kdo sem? Ilir, knežji vnuk. Rojen zato, i maščuje davno krivico ...?« Upognil se je k tlom, zajokal na glas. Vedel je ta hip, vedel je kristalno jasno, da maščevanja NIKOLI NE IZPOLNI! Koledar Petek, 7. avgusta — KAJETAN Sobota, 8. avgusta — MIRAN Nedelja, 9. avgusta — JANEZ Ponedeljek, 10. avgusta — LOVRENC Torek, 11. avgusta — SUZANA Sreda, 12. avgusta — KLARA Četrtek, 13. avgusta — DEME-TRIJ Dežurstva Mali oglasi KUPIM PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE »EMO« CENTRAL 20. Informacije od 6-14 ure po telefonu 884-149. PRODAM OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1971, in priključek FREZE ZA REX ROMBI. Mirko Vranjek, Ložnica 12b, Velenje. PRODAM AVTO ZASTAVA 101, letnik 1973, neregistriran. Marinšek, Šoštanj, Cankarjeva 18. PRODAM JADRALNO DESKO S CELOTNO OPREMO, cena 14.000,00 din in OTROŠKO HOJCO, cena 200,00 din. Naslov: Zdenka Urbane, Ulica Janka Ul-riha 38, Pesje. (Popoldne) PRODAM VRTNO UTO OB PLEVELOVEM JEZERU po zelo ugodni ceni. Naslov v uredništvu. Kino ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Petek, 7. avgusta — dr. Preme (dnevni), dr. Preme (nočni) Sobota, 8. avgusta — dr. Pu-stavrh (dežurni), dr. Zupančič (pomožni dežurni) Nedelja, 9. avgusta — dr. Pu-stavrh (dežurni), dr. Zupančič (pomožni dežurni) Ponedeljek, 10. avgusta — dr. Kralj (dnevni), dr. Grošelj (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Sobota, 8. avgusta — dr. Mi- rjana Tomas, Velenje, Tomšičeva Nedelja, 9. avgusta — dr. Mi- rjana Tomas, Velenje, Tomšičeva 53 (dežurna od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Petek, 7. avgusta — dr. Pirtovšek Sobota, 8. avgusta — dr. Pirtovšek Nedelja, 9. avgusta: — dr. Pirtovšek Ponedeljek, 10. avgusta — dr. Stupar Torek, 11. avgusta —dr. Stupar Sreda, 12. avgusta — dr. Pirtovšek Četrtek, 13. avgusta — dr. Pirtovšek , VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE — SEDEŽ ŠOŠTANJ Od petka, 7. avgusta do četrtka, 13.avgusta— dipl. veterinar Peter Rihtarič, Šoštanj, Prešernov trg 7, telefon 881-143. REDNI KINO VELENJE 7. 8. — petek ob 18. in 20. uri: RIBA. KI JE REŠILA PITTS-BURGH — ameriška, glasbena komedija. V gl. vlogi: Julies Er-ving. 8. 8. — sobota ob 18. in 20. uri: AFERA CONCORDE 79 - italijanski avanturistični. V gl. vlogi: Mimissi Framer. 9. 8. — nedelja ob 18. in 20. uri: AFERA CONCORDE 79 — italijanski avanturistični. KINO ŠOŠTANJ 8. 8. - sobota ob 19.30: GLEDALIŠKA VEZA - domači, kriminalka. V gl. vlogi: Bata Ži-vojinovič. 9. 8. - nedelja ob 17.30 in 19.30: VELIKA ZMEDA - italijanska komedija. V gl. vlogi: Bud Spencer. KINO ŠMARTNO OB PAKI 7. 8. — petek ob 20. uri: VELIKA ZMEDA — italijanska komedija REDNI KINO VELENJE 9. 8. — nedelja ob 18. in 20. uri: AFERA CONCORDE 79- italijanski avanturistični. I0„ 11.8 — ponedeljek in torek ob 18. io 20. uri: GLEDALIŠKA VEZA — domači, kriminalka. 12., 13. 8. — sreda in četrtek ob 18. in 20. uri: ČRNI MEČ — španski zgodovinski. V gl. vlogi: Maribell Martin. 14. 8. — petek ob 10. uri: KUNG FU - ZELENI SRŠEN — hong-konški V gl. vlogi Bruce Lee. 14. 8. — petek ob 18. in 20. uri: ŠKOFOVA SPALNICA - italijanski ljubezenski. KINO DOM KULTURE VELENJE 13. 8. — četrtek ob 20. uri: ŠKOFOVA SPALNICA - italijanski ljubezenski. V gl. vlogi: Ugo Tognazzi. KINO ŠOŠTANJ 9. 8. — nedelja ob 17.30 in 19.30: VELIKA ZMEDA - italijanska komedija. 10. 8. — ponedeljek ob 19.30: AFERA CONCORDE 79 - italijanski avanturistični. 12. 8. — sreda ob 19.30: ŠKOFOVA SPALNICA - italijanski ljubezenski. KINO ŠMARTNO OB PAKI 11. 8. — torek ob 20. uri: AFERA CONCORDE 79 — italijanski avanturistični. 14.8. — petek ob 20. uri: ČRNI MEČ — španski zgodovinski. Trebe/iško znova vabi Avtomoto društvo »Šaleška dolina« Velenje bo znova organiziralo večjo prireditev na Trebeliškem. Tokrat ne bodo brneli mototji, pač pa bo zabavna prireditev. AVTO MOTO PIKNIK Z DRUŽABNIMI IGRAMI. Prireditev bo v nedeljo, 16. avgusta 1981 s pričetkom ob 15. uri. Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel ansambel LOJZETA SLAKA s pevci in humoristom. Za obiskovalce prireditve bo pripravil organizirator streljanje na koštruna, kegljanje in sre-čolovNa voljo pa bodo tudi specialitete na žaru. Članom AMD »Šaleška dolina« Velenje ne bo treba plačati vstopnino za družabno prireditev. S seboj morajo prinesti člansko izkaznico za leto 1981. V nedeljo, 16. avgusta vas vabi na Trebeliško AVTOMOTO DRUŠTVO »ŠALEŠKA DOLINA« VELENJE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE TOZD OSNOVNA ŠOLA ,,BRATOV LETONJE" ŠMARTNO OB PAKI Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge , Ostilke Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pričetek dela je 1. september 1981. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Vse manj jih je menda v naših hlevih, pa so zato toliko bolj pomembni v bitki za večji pridelek hrane. Ob vsej njihovi »prikupnosti« jim je temu primerno rasla tudi cena in njihova, sicer še vedno zelo mlada mamica, ob vsem tem bogastvu ponosno kruli. Gotovo pozablja, kako malo vredna je bila sama le dve leti nazaj. rdeča dvorana velenje Velenje, Šaleška cesta Komisija za medsebojna delovna razmerja Rdeča dvorana Velenje — Tozd Ekonomska propaganda razpisuje delovno mesto laboranta v foto studiu Opis dela: izdelovanje barvnih slik na foto printerju. Delo je normirano, osnovni osebni dohodek okroa 8 400 din Pogoji: poklicna šola ustrezne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj. Prijave sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja Rdeča dvorana Velenje — Tozd Ekonomska propaganda 15 dni po objavi razpisa. V EPLD5 velenjska plastika n sub.o 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 650 410 komerciala 851 017 računovodstvo 881 01 telex 33570 veplas velenje VEPLAS VELENJE Celjska c. 35, Velenje Komisija za delovna razmerja TOZD Galip objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA (1 delavec) Pogoji: višješolska izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del. 2. VODENJE PROIZVODNJE armiranega poliestra (1 delavec) ^ Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri ter 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del. 3. OPERATIVNI TEHNOLOG (1 delavec) Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. 4. VODENJE OBRATA gumbarne (1 delavec) Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. 5. VODENJE IZMENE poliestra v gumbarni {1 delavec) Pogoji: srednješolska izobrazba kemijske smeri ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. 6. SNEMANJE IZDELKOV, OBREZOVANJE V TRDEM SESTAVUANJE-LEPUENJE (4 delovna mesta) Pogoji: NK delavec, 1 leto delovnih izkušenj Za vsa navedena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo določeno po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in jih pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov VEPLAS VELENJE, Celjska cesta 35, Velenje. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Šport, telesna kultura, rekreacija Streljanje Nov rekord Bola Na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko puško proste izbire, kije bilo v Zagrebu, je nastopila tudi mladinka Saša Bola, članica SD Mrož iz Velenja. S 584 doseženimi krogi je nastrelja-la nov slovenski rekord (lastni dosežek je izboljšala za 3 kroge), sicer pa se je uvrstila na 11. mesto. Za zmagovalko je zaostala za 9 krogov. Prijateljski nogomet Rudar: Maribor 3:3(2:1) Med pripravami na začetek tekmovanja v II. zvezni nogometni ligi — zahod V Črni na Koroškem so nogometaši velenjskega Rudarja odigrali prejšnji petek prijateljsko tekmo z Mariborom. Ti so bili večji del srečanja, ki gaje vodil Karmel (Maribor) boljši nasprotnik, imeli so tudi več priložnosti za zadetek, na srečo Ve-lenjčanov pa obramba vselej ni bila na svojem mestu. Gole za Velenjčane so dosegli: Omladič (18), Durovič (33) in Čelič (89). RUDAR: Stojanovič, Mišetič, Džurič Durovič, Raukovič, Ko-lenc (Čelič), Narandža, Kikič, Kodre, Rusmir, Omladič. Gradbenik: Šmartno 6:2(4:1) V soboto popoldne so se na Ljubnem v tradicionalni, tudi že 21. po vrsti, tekmi za pokal ,.Savinjskega flosarja" pomerili nogometaši' domačega Gradbenika in Smartnega ob Paki. Domačini so z dobro in učinkovito igro presenetili goste iz Smartnega in zmagali kar s 6:2 (4:1). Gostom je največ preglavic napravil razpoloženi KolenC, ki je trikrat zadel njihovo mrežo, pa (udi sicer se je izkazal z odlično igro. Poleg njega so zadetke za Gradbenik dosegli še Franci in Igor Fludernik ter Kostič, za Šmartno pa sra bila uspešna Golob in Prašnikar. Pred 300 gledalci je srečanje vodil Kranjc iz Bočne. Gradbenik: Arnič, Peternelj, Budna (Kumprej), Vezočnik (Vovk), Černevšek, Bezovnak, Kralj, F. Fludernik, Kolenc, Bolko (Kostič), I. Fludernik (Jeraj). Šmartno: Podgoršek (Pusov-nik), Božičevič (Kregar), Korun (Zuraj), Gabrič (Frangeš), Prašnikar, Podvratnik (Knez), Zvir (Dobrave), Kokotec, Nežmah, Hren, Golob. V. P. Tradicija nogometnih srečanj ob Flosarskem balu je obveljala, tokrat s srečanjem domačih in šmarskih nogometašev Odbojkarski turnir na Ljubnem Mežičani in Ljubenke najboljši Člani odbojkarskega kluba z Ljubnega so se ob letošnjem 21. Flosarskem balu še posebej izkazali. Pripravili so namreč močna turniija v moški in ženski konkurenci, na katerih je nastopilo 16 ekip iz vse Slovenije. Številni gledalci so bili v soboto in nedeljo priča zanimivim bojem in dobri odbojki. Tekmovanje so odprli v soboto zjutraj in ta dan opravili srečanja v pred tekmovalnih skupinah, polfinalne in finalne tekme pa so bile na vrsti v nedeljo dopoldne. Goste in igralce je v imenu Krajevne konference SZDL pozdravil Jože Prislan, se jim zahvalil za udeležbo in jim zaželel čim več užitkov, športne sreče in dobrega počutja na Ljubnem. Med drugimi gosti sta se otvoritve in tekmovanja udeležila tudi delegat OZJ Ivan Hvalica in sekretar OZS Janez Kranjc, otvoritev pa so s svojim nastopom popestrili zmajarji. Rezultati predtekmovanja: ženske-skupina A: Tat.r:Krka 2:0, Golo-vec:Krka 2:1, Tabor:Golovec 2:0, skupina B: Ljubno A: Kamnik 2:0, Marles.Ljubno B 2:1, Marles:Kamnik 2:1, Ljubno A: Ljubno B 2:0, Ljubno: Marles 2:0. Kamnik:Ljubno B 2:0; polfinale: Tabor Marles 2:1 in Ljub-no:Golovec 2:0; za 3. mesto: Golovec: Marles 2:1 in za 1. mesto Ljubno:Ta-bor 2:0 (11,8). Za Ljubno so igrale: Skok, M. Jeraj, J. Jeraj, L. Mori, M. Mori, Orešnik, B. Zaleznik, M. Zalez-nik, Podmeninšek in Orlovič. Moški-skupina A: Mislinja:Topolši-ca 2:1, Savinjska:Sava 2:0, Mislinja: -Sava 2:1, Savinjska:Topolšica 2:0, Sava:Topolšica 2:0, Mislinja:Savinj-ska: skupina B: Sempeter:Ljubno 2:0, Kamnik:Mežica 2:0, Saloni*.:Ljubno 2:0, Mežica: Šempeter 2:1, Salonit:-Kamnik 2:0, Mežica:Ljubno 2:0, Salo-nit:Šempeter 2:1, Kamnik:Ljubno 2:0, Mežica:Salonit 2:0. Kamnik:Šempeter 2:1; polfinale: Mežica:Mislinja 2:1 in Kamnik: Savinjska 2:0, za tretje mesto: Savinjska Mislinja 2:0 in za 1. mesto: Mežica:Kamnik 2:0. Prvouvrščeni ekipi sta prejeli lepa pokala v trajno last, ostale ekipe in odbojkarska zveza Slovenije za pomoč in sodelovanje pa nagrade in priznanja. Odbojkarice in odbojkarji so se razšli z obljubo, da se prihodnje leto zopet srečajo na »Flosarskem balu.« J. P. Odbojkarji in odbojkarice iz vse Slovenije so navdušili številne gledalce Mednarodno tekmovanje ribičev v Šoštanju Ptuj 6 zlatih odličij za Vlada Mešiča V petek, 31. julija je bilo v Ptuju v okviru zveznega ribiškega tekmovanja tudi tekmovanje republiških vrst za jugoslovanski pokal v suhih disciplinah. Slovenijo so na tem tekmovanju zastopali člani RD »Paka« Šoštanj, ki so s 1.3%,52 osvojenimi točkami osvojili prvo mesto. Šoštanj-čan Vlado Mešič pa je na tekmovanju zmagal v štirih disciplinah, z osvojenimi 543,24 točkami pa je postal tudi zmagovalec peteroboja v posamični konkurenci. S skupaj 6 osvojenimi zlatimi odličji je Vlado Mešič znova dokazal, da je ta čas najboljši jugoslovanski tekmovalec v suhih disciplinah. Uresničevanje stališč velenjske problemske konference o telesni kulturi I/vršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje je na svoji zadnji seji 27. julija obravnaval, med drugim, tudi program konkretnih akcij zvezne konference SZDL Jugoslavije na področju telesne kulture. Na seji je bilo poudarjeno, da sta predsedstvo OK SZDL Velenje oziroma njegov koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva skupaj z i/vršnim odborom OK SZDL v okviru programa dela SZDL oblikovala problemsko konferenco o telesni kulturi. Problemska konferenca se je sestala 2. julija 1980 in sprejela vrsto dokaj konkretnih zaključkov in usmeritev za nadaljnje delo, na katere pa danes mnogokateri in marsikje pozablja- ODLOČNO SPOPRIJETI Z ODTUJE- V A NJEM ODLOČANJA Tako se je velenjska problemska konferenca o telesni kulturi izrekla proti metodam in oblikam delovanja športnih organizacij, kjer so javnost delovanja telesnokulturnih organizacij in podružbljanje telesne kulture, še zlasti vrhunskega športa, le fraza za razne i/govore pri iskanju opravičil za zbiranje sredstev, kjer ni posluha za javno mnenje, niti ustreznega družbenopolitičnega odnosa do osnovnih načel športne etike. Konferenca je poudarila, da se je potrebno odločno spoprijeti z odtujevanje odločanja v posameznih športnih dejavnostih in da ni več mogoče pristajati na tezo, da je razvoj posamezne športne panoge v interesu združenega dela, če takšno mnenje zagovarja nekaj ljudi v posameznih organizacijah združenega dela in s svojim mnenjem posiljujejo delavce, ki v vsej tej zmedi ne najdejo več svoje vloge in besede. Dokončno je treba uveljaviti načelo, da se v občini Velenje razvijajo tiste dejavnosti, katerih financiranje je v celoti urejeno in javno ter zasnovano na dogovorjenih programih financiranja v združenem delu. Nedopustno je, da organizacije združenega dela, ki izkazujejo izgubo in ki ne poravnavajo obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih, na drugi strani namenjajo precejšnja sredstva za financiranje dejavnosti posameznih športnih klubov. Problemska konferenca je nadalje poudarila, da jfe osnova za uspešen in načrtni razvoj posameznih par\og strokovno delo selekcij in da je treba podpirati samo tiste panoge, ki se razvijajo z načrtnim delom. Poudarjena je bila potreba po racionalni porabi opreme in sredstev. Konferenca je naglasila tudi potrebo po enakomernem razvoju množičnega in vrhunskega športa s tem, da je potrebno načrtno telesno vzgojo izvajati že od otroškega vrtca naprej. KRAJEVNA SKUPNOST — OSNOVA ZA RAZVOJ Problemska konferenca je opozorila še na nujnost, da mora postati osnova razvoja športno rekreativne dejavnosti krajevna skupnost in da morajo društva svojo dejavnost usklajevati predvsem v krajevni skupnosti, ne glede na svoje delovanje. Izrekla pa se je proti vsem tistim oblikam rekreativnih dejavnosti v organizacijah združenega dela, ki omogočajo udeležbo le skromnega števila delavcev, zahtevajo pa veliko denarja. Za racionalnejšo uporabo prostorov in objektov je problemska konferenca poudarila potrebe po skupnem uprav-l.ianju in vzdrževanju telesnokulturnih objektov s čimer bi zagotovili njihovo racionalno uporabo in vzdrževanje. Za splošno rekreacijo pa naj bi gradili manjše objekte, ne pa velike in nefunkcionalne. Za uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov v telesnokulturnih organizacijah so predvsem odgovorni organi društev ter člani ZK in ZSMS, ki se morajo bolj aktivno vključiti v delo društev. Problemska konferenca je opozorila vodstva društev, člane ZK in ZSMS ter vse športnike, da se odločno uprejo vsem pojavom privatizacije, tehnomenežerstva, uvajanja prikritega profesiorializma ter nešportnega vedenja, kar vse ni v skladu s športno moralo ter vrednotami socialistične samoupravne družbe. Problemska konferenca se je, med drugim, izrekla tudi proti organizacijam vseh velikih prireditev, ki niso usklajene in dogovorjene v zvezi telesnokulturnih organizacij oziroma v samoupravnih interesnih skupnostih in ki zahtevajo veliko denarja, domači tekmovalci pa na teh tekmovanjih ne sodelujejo, prireditve same pa niti ne popularizirajo športno dejavnost. Istočasno je bila sprejela tudi pobudo za razčiščevanje negativnih pojavov in takšno zahtevo posredovala tudi svetu za telesno kulturo pri predsedstvu RK SZDL Slovenije. PONEKOD ŠE DOPUŠČAJO BOHO-TENJE STARIH ODNOSOV Izvršni odbor predsedstva OK SZDL Velenje je na seji 27. julija ugotovil, da stališča, oblikovana na seji problemske konference o telesni kulturi v občini Velenje 2. julija 1980, uresničujejo tudi v praksi. To, med drugim potrjuje srednjeročni načrt razvoja telesne kulture v okviru občinske telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij, prav tako pa tudi druge aktivnosti v okviru športnih organizacij. Seveda pa je jasno, da pri uresničevanju stališč premalo sodelujejo družbenopolitične organizacije na vseh ravneh, prav tako pa tudi vodstva nekaterih klubov, ki še vedno dopuščajo bohotenje in razraščanje starih odnosov. Program akcij zvezne konference SZDL Jugoslavije izhaja iz-že doslej sprejetih oziroma dogovorjenih aktivnosti v posameznih republikah in športnih združenjih ter visljučuje tudi stabilizacijske ukrepe. Uresničevanje programa pa je v veliki meri odvisno od odgovornega odnosa vseh društvenih de- lavcev pri razčiščevanju znanih negativnih pojavov. Zato je potrebno, da se v akcijo aktivno vključi tudi SZDL. OCENA ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJA NOGOMETNIH SELEKCIJ O perečih vprašanjih nogometa- so razpravljali tudi člani ZK, ki delujejo v nogometnih klubih v Šaleški dolini in ki gaje sklical komite OK ZKS. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da je treba takoj sklicali skupščino NK Rudar, na kateri je treba predstaviti trenutni položaj v klubu in predložiti potrebne sanacijske ukrepe. Na skupščino N K Rudar je treba povabiti tudi predstavnike sredstev obveščanja. Po skupščini NK Rudar mora občinska nogometna zveza Velenje ocenili organiziranost in delovanje nogometnih selekcij ter tekmovalnih sistemov in izdelali predloge za povezovanje klubov v občini z namenom, da se oblikujejo enotne selekcije oziroma ekipe nogometašev iz občine za tekmovanja na najrazličnejših tekmovalnih ravneh. Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje in izvršni odbor občinske telesnokulturne skupnosti pa morata pripraviti, upoštevaje osnovna izhodišča za urejanje razmer v nogometu, ki jih bosta sprejela skupščina NK Rudar in občinska nogometna zveza Velenje, predlog sistema financiranja vrhunskega športa za leto 1982, upoštevaje seveda tudi stališča problemske konference SZDL o telesni kulturi iz leta 1980. V VSEH OKOLJIH OCENITI URESNIČEVANJE SKLEPOV PROBLEMSKE KONFERENCE Izvršni odbor OK SZDL Velenje je na zadnji seji pozval vse športne organizacije, da dosledno uresničijo naloge, ki izhajajo iz programa akcij zvezne konference SZDL Jugoslavije. Družbenopolitične organizacije pa morajo zagotoviti, da bo program dosledno uresničen. Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri OK SZDL Velenje mora skupaj z zvezo telesnokulturnih organizacij Velenje in občinsko telesnokulturno skupnostjo Velenje najpozneje do konca meseca septembra oceniti uresničevanje stališč in sklepov problemske konference o telesni kulturi, ki je bila 2. julija 1980 in pripraviti predloge ukrepov za dosledno uresničitev sprejetih usmeritev. TUDI DRUŽBENOPOLITIČNA ODGOVORNOST ZA NEGATIVNE POJAVE V NOGOMETU Negativni pojavi v nogometu tudi v Velenju in zadnji primeri prekupčevanja z igralci terjajo takojšnjo akcijo. Zato je treba zraven kazenske odgovornosti (kar je naloga sodišča) opredeliti tudi družbenopolitično odgovornost vseh tistih, posebej še članov ZK, ki so dopustili ravnanje. ki ni skladno s športno etiko in socialistično moralo, je tudi opozoril izvršni odbor predsedstva OK SZDL Velenje. Od ponedeljka, 10. avgusta naprej UGODEN NAKUP! V Industrijski prodajalni na Koroški cesti 46a v Velenju bo prodajal MODNI SALON izdelke po tovarniško znižanih cenah do 60 odstotkov! Pridite ^ ^ in se prepričajte o ugodni ponudbi! Velika in nadvse pomembna naložba za občino Velenje je izgradnja vodovoda iz Ljubije, ki bo za dalj časa zagotovil nemoteno preskrbo gospodinjstev s pilno vodo. Istočasno pa gradimo kolektor. Dela v Šoštanju sedaj naglo napredujejo, lako da bo ta objekt morda dokončan v predvidenem roku. Cesta med Letušem in Šmartnim ob Paki si nekaj let nazaj tega imena sploh ni zaslužila, vožnja po njej pa prav tako ni bila nikomur v poseben užitek. Zdaj je končno dobila novo, lepo in široko podobo. Zdaj ob njej urejujejo še kanalizacijo, ki bo odvečne vode s ceste in sosednjih travnikov, »popeljala« lepo v Pako. Krajani krajevne skupnosti Šalek—Gorica težko pričakujejo samopostrežno trgovino. Zaradi zakona o prepovedi naložb ta bo v Mer-xovi novogradnji zaenkrat dokončan le del, kjer bodo naprodaj osnovne življenjske potrebščine. Ta del s 450 kv. m neto površine, bo prve kupce sprejel ob koncu letošnjega leta. V zaselku Gorica primanjkuje objektov družbenega standarda, zato je vsaka nova pridobitev (oliko pomembnejša. Pred časom je Gostinstvo uredilo Kava bar. Lokal sicer ni velik, a je lično opremljen in vsekakor potreben. Seveda pa si krajani želijo še kakšen večji lokal, kjer bi nudili ludi jedi. \ Jugoslavija presenetljivo druga Ribiška družina Paka Šoštanj je pripravila v soboto že petič tradicionalni četveroboj športnih ribičev v suhih disciplinah, na katerem so nastopile reprezentance Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Švice in Jugoslavije. Na tekmovanju, ki so ga Šoštanjča-ni vzorno pripravili, ogledal pa si gaje tudi predsednik ribiške zveze Jugoslavije Jovin Bulatovič, so imeli največ uspeha tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, ki so svetovni prvaki. Naši ribiči so proti pričakovanju osvojili drugo mesto. Vlado Mešič pa je v kategoriji obtežilnik »arnberg« s 100 možnimi točkami osvojil prvo mesto. (ZRN); muha — skiesh:« 1. Ervin Meindl (Avstrija). Pred začetkom tekmovanja je nastopajoče in druge goste, med katerimi je bil tudi predsednik svetovne organizacije športnih ribičev Avstrijec Franc Modrax. sprejel predsednik izvršnega sveta velenjske občinske skupščine Franjo Kljun. Hkrati s predstavitvijo. Šaleške doline je orisal še napore za ohranjanje čistosti voda in jezer, ki jih zastrupljajo odplake in pepel iz termoelektrarn. Gostje so ob odhodu iz Šoštanja pohvalili organizacijo tekmovanja, navdušeni pa so bili tudi nad sprejemom oziroma sploh bivanjem v Šaleški dolini. Naši reprezentanti so se v Šoštanju resnično izkazali. Vlado Mešič je osvojil v disciplini obtežilnik »arnberg« vseh 100 možnih točk (na lanskoletnem svetovnem prvenstvu sta med 90 nastopajočimi le dva dosegla »stotico«) REZULTAI: 1. ZR Nemčija 2.255,97 točk, 2, Jugoslavija 2.052,49, 3 . Avstrija 1.958,34, 4. Švica 1.823.75; posamezniki — peteroboj skupna uvrstitev: 1. Ervin Filter (ZR Nemčija) 585,73, 2. Jens Krecker (ZRN), 3. Ervin Meindl (Avstrija). 8. Vlado Mešič (Jugoslavija); posamezne discipline — obtežilnik — daljava: 1. Ervin Filter (ZRN); muha — kombinacija: 1. Jens'Krecker (ZRN); obtežilnik »arnberg:« 1. Vlado Mešič (Jugoslavija); obtežilnik »skiesh«: 1. Ervin. Filter S sprejema pri predsedniku Pranju Kljunu