Listek. Maron, mladl spoznovalec z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) (Da«e.) Vsi se razveselijo, da ie Ali sklenil postati kristjan, in hvalijo Boga za prejete milosti in dobrote. Nato gredo v dolino in še pridejo ravno prav, da vsaj velikemu delu Maronitov v mestecu Deir el Kamar rešijo življenje. V Deir el Kamaru so že nekoliko vedeli o prelivanju krvi pri Djecinu. Mestece, v katerem je prebivalo 9000 Maronitov in kakih 3000 Druzov in Turkov, je bilo silno vznemirjeno in prestrašeno. Mnogo Maronitov je stalo pri mestnih vratih, drugi pa so bili na strehah svojih hiš ter so s strahom pogledovali na bližnje višave, kjer so se od 6asa do 6asa prikazovali nevarni Ijudje, ki so dajali Druzom v mestu razna znamenja. Naši ubežniki pridejo v mesto, pa Maroniti jim ne zaupajo, ker so bili turško oble6eni. Ko se pa dajo spoznati, jih obkolijo radovedni Maroniti ter nadlegujejo z raznimi vprašanji. Udova je zavoljo rane in dolgega, težavnega pota mo6no oslabela in ni mogla odgovarjati. Zato so pa Judila, Maron in Ali pripovedovali dogodke v Sidonu in Djecinu. Kone6no Se povedo, da je zdaj prvo na vrsti mesto Deir el Kamar. Grozen strah prešine že itak obupane Maronite, ko to zvedo in jok in stok se razlega in napolnjuje mesto. Mesto Deir el Kamar je imelo za občinskega predstojnika najbogatejšega in najveljavnejšega kristjana. Bil je to Maronit Bihara Susa. Tudi ta zve tužno vest. A dolgo je no6e verjeti. Bil je namre6 prijatelj poveljnika turške posadke, ki ga je s prisego zagotovil, da bode varoval kristjane. Ko ga pa naši ubežniki prepričajo o resni6nosti krvavih dogodkov, zre nekaj 6asa resno in mol6e ob tla. Kajti zdaj je spoznal prete6o nevarnost. Vendar pa je še bil vedno prepri6an o odkritosr6nosti in pravem prijateljstvu turSkega poveljnika in je mislil, da še poveljniku gotovo niso znani dogodki v Sidonu in Djecinu. Po dolgem premisljevanju re6e Bihara Susa udovi: «Jaz spoznam, da je Bog poslal k nam Vas in Vaše otroke kot angelje varuhe, da nas opozorite na prete6o nevarnost, Ker ste tujci tukaj, ostanete moji gostje kjer ste najbolj varni. Dovolite pa, draga žena, da me Vaš sin takoi spremlja k poveljniku. kateremu morara na vsak na6in povedati krvave dogodke. Udova hvaležno vsprejme gostoljubno povabilo, in Maron je takoj pripravljen predstojnika spremljati k turškemu poveljniku. Bihara Susa pokli6e zdaj svojo ženo, ji predstavi nesre6ne ubežnike in re6e: «Skrbi dobro za nje, ker potrebujejo okrep6ave. Potem ti pa naj povedo, kaka nevarnost nam preti. Med tem grem jaz z Maronom k turškemu poveljniku.* Nato odidejo Bihara Susa, Maron in Ali, ki se ni dal Io6iti od Marona. Predstojnikova žena prinese takoj za ubogo, obnemoglo udovo nekaj okrep6ave ter jo pelje potem v namenjeno sobo. Udova se vleže, da bi se odpo6ila. A napade jo kmalu vro6ica, radi rane, vednega strahu in velikega napora. Skrbna gospodinja pošlje takoj po zdravnika in maronitskega duhovnika. Oba prideta na enkrat. Bolnica poželi poprej duhovnika, da opravi spoved 6ez celo življenje. Poprosi ga tudi, da ji drugo iutro na vsak način prinese sv. popotnico. Duhovnik obljubi in zapusti bolnico popolnoma potolaženo. Zdaj vstopi zdravnik. Preiš6e najpoprej rano, potem posluša, kako žila bije, ter dvomljivo zmaja z glavo. Vendar pa izrazi upanje, da bode udova prestala bolezen, ker je močne narave in sr6nega, mirnega zna6aja. Izmije ji rano ter obveže. Potem ji da neko hladilno zdravilo ter ji še posebno priporoči popolni mir. Medtem dospejo Bihara Susa in njegova spremljevalca do poveljnikove pala6e, kjer so bili takoj sprejeti. Poveljnik gre maronitskemu predstojniku nasproti in ga pozdravi s pretirano prijaznostio. Nato re6e Bihara Susa Maronu, naj pove vse, kar je v zadnjem času doživel. Maron pripoveduje natan6no in Ali pritrjuje njegovim besedam. Turek zvesto posluša in mnogokrat pogleda predstojnika hote6 izvedeti, 6e on veruje ubežnikom ali ne. Pa tudi Bihara Susa opazuje Tur6ina in spozna, da njegovo zvito oko jezno pogleduje Marona. Ko Maron konča, se nezvesti Tur6in porogljivo zasmeji reko6: «0 tem mi še ni ni6 znano. Tega ne morem verjeti. Ako bi pa bilo res tako, kakor pravita Maron in Ali, potem ponovim le, da se Maronitom v Deir el Kamaru ne bode ni6 zgodilo. Jaz jih bodem s svojimi četami pred vsakim napadom branil. Samo to svetujem Maronitom, da se naj sami nikakor ne branijo, kajti to je moja stvar. Jaz vam prisežem pri bradi naSega preroka, da se ne bode nih6e dotaknil življenja in premoženja kristjanov.« Ko poveljnik slovesno govori zadnje besede, se zaslisi od dale6 strel in glasno vpitje. Zdajci vstopi turški 6astnik in sporo6i, da so Druzi obkolili in napadli mesto. Bihara Susa se prestraši in takoj odide s svojima spremljevalcema. Turškemu poveljniku pa Se zakli6e: «Zdai izpolnite svojo obljubo!» Vsi trije hitijo domov, kjer je bilo že mnogo Maronitov zbranih. Bihara Susa jim naznani, kar mu je s prisego obljubil turški poveljnik, ter jim pove, kako morajo ravnati. Med tem zve Maron, da mu je mati zbolela, in takoj gre v njeno sobo. Tam poklekne k postelji bolane matere in jo prime za bledo roko reko6: «Mati, mati! Ne umri! Prosi Boga, da ti še da živeti! Kaj bode z nami, ako ti umrješ!» Bolnica odpre svoji trudni o6esi, potegne Marona k sebi in re6e: »Pomiri se, moj sin, jaz še ne bodem umrla. Bog mi je poslal bolezen, da morem boljše moliti za Vas in uboge kristjane. Kaj pa Vam je odgovoril turSki poveljnik?» Maron kratko vse pove materi in ji tudi sporo6i, da se je boj z Druzi že za6el. Ko bolnica to sliSi, se takoj vzdigne in re6e: «Maron, pokliči hišnega gospodarja, jaz moram z njim govoritiU «Mati, bodi mirna in 6uvaj se,» prosi jo Maron. «Ne, ne, moj sin! Izpolni takoj mojo željo, kajti tu gre za življenje ve6 tisoč kristjanov.> Maron gre, dasiravno nerad, in v nekaterih trenutkih že stoji Bihara Susa ob po- stelji bolane udove. Ta ga prosi, naj se nikar ne zanese na obljube turSkega poveljnika. Tudi v Sidonu niso turške oblasti in vojaki branili kristjanov, temu6 so jih še celo pomagali moriti. Edina reSitev za Maronite |e v tem, da se pogumno in vztrajno branijo in bojujejo. Tega se najbolj bojijo Druzi, ki kažejo svoje junaštvo in svojo grozovitost le pri morjenju slabih žen in otrok. Predstojnik naj torej kr56anske može navduši za boj. Bihara Susa zre nekaj 6asa ob tla, potem pa re6e: «Vi imate prav. Pa ali ne bom s tem razdražil turSkega poveljnika, ki nas ho6e varovati le pod tem pogoiem, da se sami ni6 ne branimo?* »Pustite Tur6ina v miru,» nadaljuje bolnica, «ne zaupajte mu, dragi moj. On vas ho6e 6isto gotovo pogubiti.* «Pa kdo bi naj nas potem branil, ako nas Druzi napadejo z veliko mo<5jo?» vpraša predstojnik, »Pošljite na tihem v Bejrut poslanca h grSkemu, francoskemu in angleškemu konzulu. Morebiti vam ti dobijo pomo6 pri paSi.» Predstojnik se zahvali udovi za dober svet ter odide, da bi ga takoj izvrSil. Med tem se je bil okoli mesta vro6 boj. (Dalje prih.)