Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 11. MAJA 1961 LETO XIII. — Štev. 18 Cena 15 din
Letna skupščina Občinskega sindikalnega sveta v Ljutomeru
VEČJA SKRB ZA DELAVCA
V petek, dne 28. aprila je bila v Ljutomeru letna skupščina občinskega sindikalnega sveta, ki ji je prisostvovalo 56 delegatov. Med zbranimi je bil tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta tov. Jože Slavič, predstavnik občinskega sindikalnega sveta iz M. Sobote, zastopnik občinskega komiteja ZKS in občinskega ljudskega odbora ter drugi gostje.
Organizacijsko poročilo so dobili delegati že pred skupščino, na sami skupščini pa je poročal predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Viktor Pintarič. V živahni in vsestranski razpravi so delegati med drugim poudarili, da delo komisije za delavsko samoupravljanje ni bilo zadovoljivo. Enako so ocenili tudi delo komisije za izobraževanje. Pri tem so dejali, da še vedno ni centra za izobraževanje pri vinogradniškem gospodarstvu in v »Agrotehniki-servisu«. Razpravljali so tudi o vlogi sindikata in med drugim poudarili, da si člani na občnih zborih sindikalnih podružnic še ne upajo povedati vsega, kar jih teži, ker se bojijo zamere. Menili pa so tudi, da nizki prejemki onemogočajo delavcem, da bi si o-
mislili oddih na morju ali v planinah. Ko so razpravljali o sindikalnem delu, so predvsem poudarili, da le-to peša na vinogradniškem gospodarstvu.
Ko so govorili o stanovanjski izgradnji v občini, so delegati o-menili, da se ne gradi dovolj, zlasti pa premalo za delavce. Omenjali so tudi pomanjkljivosti v zdravstveni službi in v strokovnem izobraževanju slehernega delavca. V razpravi o družbeni prehrani so omenili zgrešene poglede sindikalnih podružnic, saj plačujejo sedaj kolektivi v gostinskem obratu manj kakovostno hrano dražje kot prej. Predlagali so, da bi morda kazalo urediti družbeno prehrano v okviru stanovanjske skupnosti. Pri obravnavi nagrajevanja po ekonomskih enotah in po učinku dela so poudarili vlogo sindikalnih podružnic, ki morajo biti regulator med organi delavske samouprave v podjetjih in med upravami podjetij.
V nadaljevanju razprave so še enkrat omenili pomanjkljivo delo komisij občinskega sindikalnega
sveta. Ko so podrobneje ocenili delo vseh 32 sindikalnih podružnic v občini, so dejali, da so le-te
delale v večjih podjetjih in pri prosvetnih delavcih dobro. Težave pa so s sindikalnimi podružnicami gostincev in pekov, zdravstvenih delavcev in komunalnih delavcev. Ob tem so opozorili, kako potrebno je politično delo z mladimi, novimi člani sindikata. Kar zadeva zbore volivcev-proiz-vajalcev, so izrekli mnenje, da je v občini vključenih v proizvodnjo (Nadaljevanje na 2. strani)
NOVA OPEKARNA PRI ŠALOVCIH?
Sezonski značaj je v ope-karniški industriji Pomurja iz leta v leto manjši. Zaradi ugodne surovine, ugodnih pogojev na tržišču ter rekonstrukcije in modernizacije o-pekarn je treba ugotoviti, da proizvodnost dela narašča, zato pa je tudi vedno manj sezonskih delavcev.
Znano je tudi, da v občini Petrovci—Salovci resno razmišljajo o tem, da bi zgradili blizu Šalovec novo opekarno. Raziskave so pokazale, da je prav tu kakovost gline najboljša v Pomurju. Opekarna naj bi bila manjša poljska o-pekarna, kakršno že imajo v Središču ob Dravi. Vendar bo kazalo še dobro razmislili, če bi bila takšna manjša opekarna konkurenčna ostalim tovrstnim podjetjem v Pomurju. Podoba je, da so se za to zamisel zavzeli v petrovsko-šalovski občini spričo konjuk-ture, ki je sedaj značilna za tržišče. Kot že rečeno, pa je pomisleka vredna pripomba, če bo takšna nova opekarna konkurenčna in rentabilna.
Tudi to je znano, da je stala gradnja nove opekarne v ljubljanskem okraju 160 milijonov dinarjev. Kaj če bi, na primer, ta sredstva razdelili že obstoječim opekarnam? Prav gotovo bi dosegli večji proizvodni učinek, ne glede na to, da slovenske opekarniške zmogljivosti (vključno z opekarno v Šoštanju) zadostujejo.
Poznavalci razmer trdijo, da pri petrovsko-šalovski zamisli nekaj ni povsem v redu. Če je delovna sila cenejša od stroja, pravijo, nekaj ni v redu, kajti sicer primitivna o-pekarna ne more biti konkurenčna. Opozarjajo, da bi se dovoz materiala iz šalovske o-kolice v že obstoječe opekarne bolj splačal kot gradnja nove, pa čeprav samo poljske opekarne za vsega skupaj 9 milijonov dinarjev.
Drugi zopet opozarjajo na stare tradicije pomurskih lončarjev in. predlagajo zgraditev obrata za proizvodnjo lončenih peči in drugih lončarskih
izdelkov, kar bi z drugimi besedami pomenilo osredotočenje pomurskega lončarstva. Neuspel lendavski poizkus s klinker opeko ne sme vzeti poguma nikomur, sicer pa ima lendavska opekarna sedaj v programu, da bi izkoristila visokokakovostno glino iz Pe-čarovec za šamotne izdelke.
Vsekakor pa je spodbudno, da je novo porajanje v gospodarstvu vplivalo na opekarni-ško industrijo v Pomurju tako, da je že očitna težnja po razširitvi proizvodnje in po u-vajanju novih gradbenih elementov. Proizvodnja se bistveno veča, vendar so si kolektivi postavili nerealne plane, o čemer pričajo obračuni za prvo tromesečje. Postavljeni plani so prenizki.
Z nedeljskega okrajnega pevskega festivala
MANIFESTACIJA NAJMLAJŠIH
Po zaključenih občinskih pevskih festivalih, ki so bili organizirani v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger — na njih je sodelovalo kar 4500 pionirjev in mladincev iz vsega okraja — je bil minulo nedeljo v Murski Soboti okrajni pevski festival. Nastopilo je 17 pionirskih pevskih zborov iz vseh občin ter mladinski ženski pevski zbor Učiteljišča v Murski Soboti.
Številno občinstvo je v dvorani Kina »Park« pozdravil tudi podpredsednik OLO F. Šebjanič ter zaželel zbranim pevcem kar največ uspeha. Za tem so se zvrstili nastopi 18 pevskih zborov s skupno 1400 pevci, ki so se borili za dve najboljši mesti. V povprečju je bila izvedba zelo dobra, zato je imela strokovna komisija, katero so sestavljali znani slovenski komponist Blaž Arnič, prof. Ladislav Voroš in prof. Vladimir Močan, pri ocenjevanju precej težko delo. Najbolje je o-cenila priznani pionirski pevski zbor »Silvira Tomasini< iz G. Radgone, ki je nastopil pod vodstvom Manka Golarja, v kategoriji B pa ženski mladinski pevski zbor z Učiteljišča, ki ga vodi prof. Vladimir Močan.
Oba pevska zbora bosta nastopila na republiškem pevskem festivalu v Celju proti koncu tega meseca.
Pevci so ob koncu skupno zapeli še dve pesmi na prostem ob spremljavi pihalne godbe. Občinstvo je bilo nad
kvaliteto mladinskega zborovskega petja očitno presenečeno, kar so potrjevali tudi bogati aplavzi.	-ko
Končno: poslovno združenje
Pretekli petek se je v M. Soboti sestal iniciativni odbor za proučitev formiranja živilsko-predelovalnega kombinata v Murski Soboti. Sestanku so prisostvovali tudi zastopniki podjetij: Tovarna mesnih izdelkov »Pomurka«, Tovarna mlečnega prahu M. Sobota, Agromerkur in Mlinsko podjetje Murska Sobota, ki so iniciativni odbor seznanili s tem, da se kolektivi o-menjenih podjetij zavzemajo za poslovno združenje in ne za kombinat. Iniciativni odbor je to pobudo sprejel in na omenjenem sestanku je bilo sklenjeno, naj prične novo poslovno združenje delovati že v mesecu juniju.
Tokrat je bila nekoliko jasneje kot na prejšnjih razgovorih določena tudi organizacijska shema novega združenja, v sklopu katerega naj bi ustanovili poseben biro, ki bi organizirano vodil celotni blagovni promet. Ob tem so na sestanku predlagali, naj Tbi bile vključene v bodoče poslovno združenje vse kmetijske zadruge in kmetijska posestva na območju soboškega okraja, za katere bi opravljal novoustanovljeni biro pri poslovnem združenju vse trgovske posle, informiral članice združenja o stanju na tržišču,
iskal trg za posamezne proizvode itd.
Ker naj bi bila ustanoviteljica poslovnega združenja sedanja Poslovna zveza Murska , Sobota, bo v drugi polovici maja občni zbor Poslovne zveze, pred tem pa bodo o ustanovitvi poslovnega združenja razpravljali med drugimi tudi zadružni sveti.
Pet Egipčanov na praksi v Prekmurju
Zavod za tehnično pomoč pri Zveznem izvršnem svetu v Beogradu je omogočil, da je prišlo pred tremi tedni v Prekmurje pet Egipčanov. To so študentje neke višje agronomske šole v Egiptu in bodo ostali pri nas na praksi osem mesecev.
Na Kmetijskem gospodarstvu v Beltincih so trije: Mohamed Zaki Elmongi, Mohamed Elsaid in Abdel Elaziz Moufi, na Kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu pa dva in sicer Rauf Izat in Samh Elsrif.	-ml
Priznanje inž. Skledarja
Zvezna kmetijska zbornica Je .ob priliki kmetijske razstave v Novem Sadu podelila inženirja Francu Skledarju, direkt. Kmetijskega gospodarstva v Rakičanu pet sto tisoč dinarjev kot priznanje za Štiriletno uspešno gospodarjenje na Kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu.
Pionirski pevski zbor iz Gornje Radgone
LETOŠNJI PRVI MAJ
Veličastnim prvomajskim paradam in proslavam v republiških središčih in ostalih krajih so se pridružile tudi številne svečanosti v Pomurju. Vsi večji kraji so si že'v soboto nadeli praznično podobo, slavoloki-in napisi v izložbah pa so pozdravljali 1. maj, mednarodni praznik delovnega ljudstva, ter 20-letnico ljudske vstaje.
V Lendavi so imeli ob. letošnjem 1. maju eno največjih proslav, saj se je vseh svečanosti udeležilo skoraj 4.000 ljudi. Po nedeljskih svečanostih so imeli v ponedeljek po
mestu veliko parado, ki je krenila z igrišča »'Nafte«. V njej so sodelovala tudi številna vozila Ljudske tehnike, kmetijske zadruge, KGG in Proizvodnje nafte. Povorka je krenila pred poslopje občinskega ljudskega odbora, kjer so imeli osrednjo svečanost v slovenskem in madžarskem jeziku. Iz Lendave so hkrati sporočili, da se je na prvomajskih svečanostih zlasti odlikoval kolektiv Dežnikarne. O precejšnji udeležbi pa poročajo tudi s prvomajskih svečanosti v Kobilju, Dobrovniku, V Polani in Turnišču.
Na sobotni slavnostni akademiji v Domu kulture v Ljutomeru je zbranim govoril se-
kretar Občinskega komiteja ZKS Ljutomer, Štefan Tompa, nakar se je zvrstil bogat kulturni program, ki ga je pri-pravila DPD Svoboda. - V nedeljo pa je Organizacija Zveze borcev na Cvenu priredila pri zadružnem domu večjo, krajevno proslavo 20-letnice vstaje, povezano s proslavo 1. maja. V ljutomerski občini so i-meli proslave tudi na Raz-krlžju, v Križevcih, Bučkov-cih in drugih krajih, po hribih pa so kurili kresove.
številni Sobočani so se v nedeljo zvečer zbrali pred tribuno na avtobusni postaji, za tem pa so se skupno u-deležili velikega kresovanja pri kanalu. Nad mestom so zvečer švigale številne rakete. Primerne proslave so imeli tudi v Kulturnem domu v Ro-gašovcih, v Zadružnem domu pri Gradu, na Cankovi, Tišini in drugod.
(Nadaljevanje na 1. strani)
SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV
Dne 28. aprila je bila v M. Soboti seja Zbora proizvajalcev OLO Murska Sobota, na kateri so po referatu Joška Slaviča, predsednika OSS, razpravljali o nalogah zbora proizvajalcev ob uvajanju novega gospodarskega sistema. Ko so govorili o novem sistemu delitve dohodka, ki je tesno povezan z vlogo proizvajalcev, so poudarili, da ta sistem zahteva temeljito poznavanje vseh problemov gospodarjenja v delovnih kolektivih. Pri tem ne gre prezreti sprejemanja pravilnikov o delitvi dohodka, ker brez tega ne moremo priti na delitve
čistega dohodka po ekonomskih enotah. Na seji so tudi ugotovili, da poleg položaja proizvajalcev ob uvajanju novega gospodarskega sistema ne gre prezreti vprašanja skladov podjetij, formiranja obratnih sredstev in temeljite analize cen.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 2L maja
Okrog 14. maja trajen dež s ohladitvijo, drugače bo približno do 18. maja v glavnem sončno i pogostimi krajevnimi nevihtami ali plohami. Nekako od 19. maja dalje dolgotrajno deževje in hladno.
PRI POMURSKIH BRIGADIRJIH
Letos bo jugoslovanska mladina zgradila novih 138 kilometrov ceste »Bratstva in enotnosti«, ki bo povezovala glavno mesto Makedonije z ostalimi kraji države. Cesto bo gradilo 52 tisoč brigadirjev, med katerimi bo tudi 600 mladincev in mladink iz Pomuija. Vsega bo na avtomobilski cesti letos 439 brigad na 27 deloviščih: 18 delovišč je v LR Srbiji, ostala pa so v Makedoniji.
Delovni program mladine vsebuje v teh 138 km ceste 422 mostov z razponi od 6 do 30 metrov, 326 raznih propustov, prekopati in navoziti pa bodo morali okrog 3 milijone kubičnih metrov zemlje in zgraditi 64 tisoč kub. metrov podpornih zidov.
Med prvimi mladinskimi brigadami sta tudi dve iz Pomurja. To sta specialni brigadi »Stefan Cvetko«, ki je v Makedoniji v mladinskem naselju Sumarice v Ag inem selu blizu Kumanova in •brigada »Stefan Kovač«, ki je v naselju »Majda Sile« v Vranju. Prva je specialna zidarska, draga brigada pa specialna traktorska. Prva brigada bo ostala na mladinski akciji 3, druga pa 4 mesece.
Daljši sestavek o obisku pri naših brigadirjih berite na 4. strani.
Zaključena reorganizacija bank
Po rebrgšuiizačiji bančne službe, ki je bila izvedena 1. januarja 1961, so se podružnice Komunalne banke v Gop-nit Radgoni, Ljutomeru in Lendavi osamosvojile in pot; stale občinske komunalne banke Okraj na Komunalna banka v Murski Soboti je sto reorganizacijo prav tako po-stala občinska komunalna banka, ki obsega področje ObLO Murska Sobota, ObLO Beltinci in ObLO Petrovci-Salovci. Pri vseh občinskih komunalnih bankah so bili s 1. januarjem imenovani tudi organi družbenega upravljanja: upravni odbori, nadzorni odbori in zvršni  odbori u-pravnih odborov kot pomožni organi, družbenega upravljanja. Kot pomožni organi u-pravnih odborov obstojajo pri občinskih komunalnih bankah tudi nekatere stalne komisije, na primer komisija za razpis delovnih mest, komisija za o-cenjevanje. uslužbencev itd.
Zadnja reorganizacija bančne službe je bila izvedena v zadnjih dneh prejšnjega meseca. Po obširnih pripravah je Narodna banka, centrala za Slovenijo, v glavnem izvedla prilagoditev bančne mreže in bančnega poslovanja določi-
LETOŠNJI PRVI MAJ
(Nadaljevanje 3 1. strani)
Na nedeljskem kresovanju pri radgoijskgm gradu se je zbralo precejšnjo število ljudi, precejšnjo udeležbo pa so zabeležili tudi, na akademiji, ki je bila v ponedeljek v kino dvorani. Po slavnostnem go-, voru; sta na svečanosti nastopila s svojim programom tudi mešani pevski - zbor in gasilski oktet. Na prvomajskih svečanostih je spdelovala .tudi pihalpa godba, ki je razen budnice priredila na avtobusni postaji koncert. Proslave so imeli tudi, pri Vidmu, na Kapeli, v Radencih in Apačah.
V., petrovskoršalovski občini so imeli, razen krajevnih proslav, osrednjo - svečanost na Hodošu. Tam -so gasilci hkrati proslavili 65-letnico obstoja društya in razvili društve-
ni prapor. Zbrane je pozdravil podpredsednik OLG Franc Sebjanjč, za njim pa je govo-. pil predsednik OGZ Janez Blagovič. Po uvodni svečanosti je bil na vrsti, kulturni program
Prvi maj so v Beltincih in Crensovcih počastili s svečanimi akademijami 1. maja zjutraj je po Vaseh igrala godba budnico, za tem pa so se zvrstile še športne prireditve. Tudi po ostalih krajih so imeli manjše proslave, na katerih so Zabeležili dobro: udeležbo
Med letošnjimi prvomajskimi prazniki so kolektivi in organizacije priredile samostojne izlete, Take izlete so med drugimi priredili tudi radgonsko podjetje »Mesoizdelki«,
Proizvodnja-nafte Lendava in »Pomurski tisk« Murska Sobota.
VEČJA SKRB ZA DELAVCA
(Nadaljevanje s 1. strani) okrog 2300 ljudi, vendar njihovi predlogi niso prišli do veljave. Ob analizi dela šolskih odborov v občini pa so ugotovili, da Je v njih malo delavcev oziroma ljudi iz delovnih kolektivov. Delavcev tudi ni dovolj v DPD »Svobodi« in »Partizanu«, a tudi na prireditvah ni zastopnikov kolektivov, še manj pa je v društvih delavcev — članov. Zanimiva je bila prav tako tudi v razpravi ugotovitev, do katere je prišla komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL. Ta ugotovitev je v tem, da je zaslužek delavcev nekaterih podjetij v občini prenizek, saj so v teh podjetjih plače direktorjev glede na zaslužek delavcev v razmerju 5:1 ali še več. Kaže pa, da se bo ob-
činski odbor. SZDL zavzel za to stvar.
Naposled so se na skupščini pogovorili o nalogah sindikata pri, pripravah pravilnikov o delitvi dohodka. 'Zavzeli so se tudi' za To," da Je treba prenehati s plačevanjem ha uro, sicer pa naj sindikalne podružnice ocenjujejo stanje glede nagrajevanja na osnovi analize. Zavzemajo naj se še za to, da bo konec problematičnih Izostankov; z dela, hkrati, pa naj spodbujajo najnaprednejše pobude kot zavestne politične sile v pomoč organom delavske samouprave, v gospodarskih! organizacijah, podjetjih in ustanovah. Več pozornosti paj velja tudi negospodarskih! panogam in stanovanjski izgradnji.
Bj. 6.
SEMINAR ZA UPRAVLJALCE
Občinski sindikalni svet v Murski Soboti je Organiziral v tem tednu več seminarjev za sekretarje ZK, za predsednike upravnih odborov in sindikalnih podružnic ter delavskih svetov in sicer: seminar za industrijsko panogo, trgovino, in gostinstvo, seminar za ostalo obrtno dejavnost seminar za promet in zveze.
Na seminarju za industrijsko panogo so govorili de-
litvi dohodka v gospodarskih organizacijah in sicer o delitvi dohodka med komuno in podjetjem, o delitvi: dohodka znotraj podjetja ter o spremembah zakonskih predpisov.
Zaključek seminar bo jut-tri. Popoldne, bo , skupen se-stanek vseh udeležencev, kjer bodo razpravljali o nalogah subjektivnih sil v sedanjih pogojih:
SEJA ObLO V MERSKI SOBOTI
V torek je bila Murski Soboti seja »obeh zborov Občinskega ljudskega: Odbora.
Na skupni Seji so razpravljali o; delovanju novih instrumentov, o delitvi dohodka v gospodarskih: organizacijah in o izpolnjevanju plana.
Na ločenih sejah sta oba
zbora razpravljala: in sicer Občinski zbor o formiranju krajeynih odborov in vaških skupnosti, sprejel pa je tudi Odloko občinski: dokladi, Zbor proizvajalcev pa je razpravljal o gibanju posebnega dohodka v gospodarskih organizacijah.
Edinstveno srečanje pionirjev
V počastitev 20-letnice ljudske vstaje je bilo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger na soboški I. osemletki doslej v Pomurju edinstveno srečanje pionirskih odredov domače) osemletke in Osnovne Sole iz Pučoneč. V okviru te-
ga srečanja, ki je mnogo prispevalo k medsebojnemu zbli-ževanju obeh pionirskih odredov, so se športniki obeh odredov pomerili med seboj tudi v atletiki, malem rokometu in v igri Med dvema ognjema.
Tiskovna koaferenea »Pomorskega vstnika« o novem gospodarskem sistema
V ZNAKU ZAČETNIH TEŽAV
Minulo soboto je naše uredništvo sklicalo tiskovno konferenco o tem, v kakšen položaj postavljajo novi gospodarski predpisi naše gospodarske organizacije. Razprava je tekla tudi o tem, kaj so posamezna podjetja doslej ukrenila za uveljavljanje novega gospodarskaga sistema. Zanimalo nas je tudi vprašanje, ali so organi delavske samouprave kot vodstva sindikalnih organizacij seznanjena, z novim rgospodarskim sistemom, ali so bili kje posebni seminarji ne glede na to, ali so bili seminarji organizirani V kolektivu ali izven njega: Aktualno vprašanje v razpravi je bilo tudi to, ko povečani obseg poslovanja zahteva večja obratna sredstva. Znano je namreč, da vlada v tem pogledu režim zniževanja obratnih kreditov, kar pomeni, da morajo podjetja dajati več lastnih sredstev za redno poslovanje, ob tem pa je treba upoštevati tudi še nedokončane ali pa predvidene rekonstrukcije.
Tiskovne konference so se udeležili razen novinarjev našega lista, radia in »Večera« predstavniki nekaterih gospodarskih organizacij, a tudi načelnik oddelka za gospodarstvo pri OLO tov. Peter Vujec in predsednik okrajnega sindikalnega sveta tov. Jože Slavič. V naslednjem skušamo našim bralcem posredovati ugotovitve z omenjene konference, med njimi predvsem najbolj tehtne.
Predstavnik podjetja PTT iz Murske Sobote je v svoji razpravi med drugim poudaril, da je reorganizacija PTT službe naletela pri prejšnjih nadrejenih organih na nezaupanje, češ da nova vodstva ne bodo kos svojim nalogam. 2e v začetni praksi pa so se ta sumničenja razblinila, čeprav je imelo tudi soboško PTT podjetje v začetku težave. Dan,es ima soboško PTT podjetje vse e- konomske pogoje za procvit in tudi zajeten načrt dela. Najmanj razvita je telefonska služba, saj tečejo medkrajevne zveze po že
leznih linijah, kar povzroča, slabo slišnost. Težave so tudi s stro-kovnim kadrom, ki ga primanjkuje. Vse pomurske pošte so razen ljutomerske v najemniških prostorih.
V»- petletnem perspektivnem načrtu je kot ključni, objekt poštna zgradba v Murski Soboti, ki jo bodo začeli graditi Je letos po 15. maju. Krediti so že zagotovljeni. Do konca leta 1985 sta v načrtu tudi novi zgradbi v Lendavi in Gornji Radgoni. V načrtu je tudi avtomatizacija. Kar zadeva delitev ustvarjenega dohodkž,
je bilo že več konferenc, veri-dar tukaj še ni jasnih pogledov, poleg tega pa je obračun poslovanja med podjetji še stvar osrednje ustanove Beogradu. To, kar ustvarijo sami, zadostuje komaj za o-snovne plače, medtem kojg plačevanje po učinku dela v zaostanku. Ker še ni plačevanja po učinku, ni zadovoljivi tudi kakovost dela, o čemer pričajo napake v notranjem delu in v poslovanju s koristniki. Negativno vpliva tudi deljeni delovni čas in pa pre-komerno delo ob praznikih. Navzlic temu pa je dostava. pošiljk po vsem Pomurju dobra, produktivnost pomurskih pošt pa znaša od 99 od 100 %, Kakor vse kaže, bodo ustvarjeni dohodki za prvo trome-sečje znani šele okrog 20. maja. To je pomembno, saj imajo tudi obratne enote, kjer so -prav tako delavski sveti'in u-pravni odbori, pravico do samostojne delitve dohodka. Medtem ko so na vseh poštah osnovne plače za enaka delovna mesta enake, so pri plačevanju po učinku dela stimulativne razlike. Sicer pa je,
v soboškem podjetju . PTTu (skupno jih je v vsej Sloveni- -ji 9) 225 zaposlenih. Dvakrat tedensko imajo peturne šemi-narje z mladimi uslužbenci,, ki kažejo za izobraževanje veliko zanimanje. Tisti, ki ima-jo že 10 let službe, pa imajo. - pravico do izpita za srednjo strokovnost.
DELAVCI SI ŽELIJO IZOBRAŽEVANJA
Predstavnik gornjeradgon-skega opekarniškega podjetja je med drugim povedal, daje delovni kolektiv v glavnem seznanjen z novo delitvijo dohodka. Sicer pa je podjetje v poskusnem obratovanju. Spričo tega ne morejo začeti z nagrajevanjem po ekonom-
skih JBhotah. To bodo storili po vseh verjetnosti junija. Za zdaj dajejo zaposlenim približno stimulacijo, kot jo imenujejo. Ta znaša približno 20 odst. več kot lanske tarifne -postavke. Finančna sredstva so si zagotovili z ekonomsko ceno opeke.
Lani je bilo v gornjeradgonski opekarni 156 zaposlenih, letos pa jih je 141, medtem ko se je proizvodnja letos povečala za okrog 20 odst. v primerjavi z lanskim februarjem, marcem in aprilom. Lani avgusta je izdelala gornje-radgonska opekarna 1,100.000 o-pečnlh L enot, letos aprila pa 1,400.000 opečnih enot, kar je v glavnem zasluga rekonstrukcije. Zato vse kaže, da bodo v gornjeradgonski opekarni proizvodni načrt posegli. Ozko grlo so interna prevozna  sredstva, kar pa bo s 15. majem urejeno. Podražitev o-peke; zagovarjajo v podjetju s tem, ker morajo sami finansirati gtadnjo, to pa so morali storiti spričo podražitve uslug železnice in premoga. Po končani rekonstrukciji bodo pričeli z nagrajevanjem po ekonomskih enotah, ker je opeka kosovno blago.
Kar ; zadeva izobraževalni Center, je ta trenutno v finančni stiski, saj ga tarejo stari neporavnani računi. Doslej je ta center finansirala o-pekarna sama, tega sklada pa sedaj več ne bo. Druge težave prav »tako ovirajo uspešnejše delocentra. Pozimi je čas za izobraževanje, vendar takrat stroji niso v pogonu. V sezoni stroji tečejo, ni pa časa za izobraževanje. Zato skušajo u-rediti izobraževanje spomladi in jeseni. Glede na nove stroje imajo načrt izobraževanja, vendar je bil ustanovljen ta center za 5 opekarn v Pomurju. Uspeh je v tem, da so končali seminar za križevsko in gornjeradgonsko opekarno, ki se ga je udeležilo 13 kvalificiranih delavcev. Dejstvo je tu-di, da si delavci želijo takih seminarjev, ker jim nudijo možnost za kvalifikacijo. Tru-dijo se, da bi našli ključ za plačevanje stroškov. Sicer pa so se odločili za sodobne me-tode v zvezi s praktičnim de-iorin, saj zajema izobraževanje BO odst. praktičnega dela. Ab-rsoiventi so potem inštruktorji dela, ker so pri svojem delu strokovnjaki, manjka jim le metoda.
V POKOJ
BREZ KVALIFIKACIJE
Izkušnje pomurskih ope-karn pa kažejo, da prihaja nagrajevanje po učinku oz.  po vloženem delu že do izraza.  Ugotavljajo, da so osebni - dohodki zaposlenih sedaj precej višji od lanskega povprečja, ki je bilo 18.000 dinarjev. Kar zadeva denarne težave medpodjetniškega izobraževalnega centra, prevladuje mnenje, da jih je mogoče od-praviti. V tem smislu je tudi že sklepal zbor proizvajalcev pri okrajnem ljudskem odboru. Kar pa zadeva izobraževalne centre nasploh, naj bi
predvsem spodbujali izobraževanje na delovnem mestu. Da je organizacijsko uspel le en tak primer, je mnogo premalo. Kaže, da niso dovolj izkoristili mrtve sezone v opekar-ništvu. Vrh tega so inštruktorji zaposleni v podjetjih kot vodilni uslužbenci, zato je u-mesten predlog, naj bi se ti ljudje posvetili izobraževalnim namenom. Nekateri ope-
karniški delavci so tik pred upokojitvijo, so mojstri svojega poklica, nimajo pa kvalifikacije, kar nikakor ni spod-budno.
POMANJKLJIVA
TEHNIČNA
DOKUMENTACIJA
Tudi v soboški »Panoniji« so prešli na delitev dohodka po novih instrumentih. Tare pa jih prometni davek na izdelke. Lastne -cene izdelkov rastejo, to pa gre na račun čistega dohodka. V podjet ju-je 40 odst. bruto proizvodnje vezane na prijavo. Težave so tudi z amortizacijo, kočljivi za njih pa so še koeficienti pri nekaterih izdelkih, saj se kupci vedno bolj usmerjajo na u-voz. Sredstva ležijo v predplačilih, težave pa povzročajo tudi zaostankarji, razveljavitve (storna) pogodb in podobno.
Drugače pa so se v podjetju odločili za nove izdelke in za kooperacijo z domačimi tvrdkami (TAM, »Boris Kidrič« iz Maribora, »Brodogradnja« Reka) z va-gonsko in ladijsko opremo. Na ta način si bodo zagotovili proizvod-
Za Panonijo: A. Stertak
njo, večji pa bo tudi dohodek. Kar žadeva kooperacijo s »Hidro-montažo«, stvari še niso jasne. To kaže na to, da v soboški »Panoniji« prilagajajo izbor izdelkov o-koliščinam. Rekonstrukcija je pri kraju, vendar je z dograditvijo hale rešeno le vprašanje prostora montažnega oddelka. Se jih ovirajo ozka grla in primitivni pogoji dela. Razpravljali pa so že o lakirnici in o opremi orodjarne. Težave so tudi s kakovostjo materiala.
Doslej je bilo 75 odst, dela v podjetju po akordu, večinoma po skupinskem. - Pristopali so h kompleksnemu nagrajevanju. Težave pa so v tem, da izdelujejo okrog 180 izdelkov, med katerimi so nekateri sezonskega značaja. Strokovnega kadra ni dovolj. Tisti, ki je, se ne trudi dovolj, zabeležili pa so tudi več primerov notranje nediscipline in neresnosti, saj o-pažajo slabe izdelke šele ob konca serije.
OBVEŠČENOST SE NI ZAJELA ŠIRŠEGA KROGA
Vsekakor pa novo porajanje v gospodarstva zahteva, kar zadeva soboško »Panonijo«, pogovor
o' nadaljnjem razvoju podjetja glede proizvodnih kapacitet in o-preme ter glede organizacije proizvodnega procesa v 6meri specializacije, kooperacije in formiranja oddelka za široko potrošnjo oziroma storitve. Svojo skrb zahteva tudi slaba tehnična dokumentacija proizvodnje posameznih izdelkov in pa notranje rezerve. Sedaj so v podjetju v zaključnem obdobju gradnje montažne hale in namestitve stiskalnice, zato bo treba temeljito proučiti in sestaviti elaborat načrta, iz katerega bo razvidno, kako bi bilo treba širiti proizvodne kapacitete. Oprema .je zastarela, zato bo potreben temeljit študij naslednje, druge etape. Promet podjetja je narasel v treh letih od 80 na 250 milijonov dinarjev. Razmišljati bo treba tudi o proizvodnem procesu in od 180 sedanjih izdelkov iskati smer v specializaciji, pri čemer so prvi koraki že storjeni. Vendar pa bo treba proučiti, katere izmed 180 izdelkov kaže obdržati v proizvodnji glede na drobne potrebe prebivalstva. Osnovna smer je jasna in ta pelje iz obrtne v industrijsko proizvodnjo, kar bo omogočila modernizacija. Tehnična dokumentacija pa ni samo problem soboške »Panonije«, temveč problem vseh podjetij v Pomurju.
Na sploh pa velja, da so proizvajalci v gospodarskih organizacijah Pomurja, premalo seznanjeni s programi proizvodnje, načrti in novimi instrumenti. Obveščenost še ni zajela širšega kroga zaposlenih. Zato vlada marsikje nezanimanje, kar zahteva spet stalno delo z ljudmi, sindikal-ne organizacije pa delajo bolj od časa do časa. Problem je tudi splošno izobraževanje, ki je zelo potrebno. Kadra primanjkuje, vendar zanj, ni stanovanj, a tudi razmeroma nizke plače zanj niso privlač-
Za opekar. Radgona: S. Kolar
ne. To so začetne težave, ki jih bo treba prebroditi. So še primeri, da začnejo delavci z delom rano zjutraj, vstati pa morajo poldrugo uro in še več prej. Znano je tudi, da drugod kupujejo oziroma omogočajo delavcem nakup mopedov za prevoz v službo.
In za konec še spodbuden primer lendavskega »Gradbenika«, kjer so bili prej nizki prejemki zaposlenih. Sedaj je že 90 odst. zaposlenih plačanih Po učinku in le 10 odst. na režijska dela. Na gradbiščih so uvedli cenik del. V splošnem se je raven prejemkov zboljšala za 30 odst. Prešli bi, tudi že na obračun po ekonomskih enotah, vendar za to nimajo gradbenega tehnika in računovodje. Za njuno namestitev za zdaj ni stanovanja. Kaže pa, da bodo navzlic temu prešli do konca tega leta na nagrajevanje po ekonomskih enotah, če bodo dobili potrebne ljudi.
Vrh vsega pa izobraževalni center pri Gradbenem podjetju »Pomurje« v Murski Soboti ne dela, čeprav je zanimanje za izobraževanje veliko, znano pa je tudi, da je izobraževanje med gradbenimi dgr lavci nujno potrebno. Izkušnje kažejo, da oblika medtovar-niških centrov ni najugodnejša tudi zaradi oddaljenosti. Sicer pa podjetja sama potrebujejo gradbene tehnike, kje šele, da bi jih odstopila za namene izobraževanja na delovnem mestu,
Rojan Sinko
I: Med tiskovno konferenco
Za 'PTT: J. Pintarič
POMURSKI VESTNIK, 11. MAJA 1961
lom novega zakona o bankah in zakona, o kreditnem poslovanju. Pa teh, določilih je prevzela Narodna banka- od ko munalnih bank. ves plačilni promet in službo, družbenega knjigovodstva, sama pa je oddala komunalnim bankam celotno kratkoročno kreditira-nje in ves hranilni promet.
Ker je bilo potrebno reorganizacijo. izvesti v kratkem roku in tako, da se ohrani nemoteno poslovanje, so bile u-, stanovljene ustrezna komisije za tehnično izvedbo reorganizacije. Med drugim je bilo postavljeno načelo, da komitenti po reorganizaciji ne smejo imeti slabših pogojev za svoj dnevni stik z banko kakor doslej. Zato je bilo sklenjeno, da se ustanove nove enote Narodne banke povsod tam, kjer le deluje obstoječa enota komunalne banke, S prevzemom plačilnega prometa je Narodna banka prevzela od komunalnih bank tudi ustrezno število uslužben-cev'in tehnična Sredstva.
V mesecu m£ju -je predviden tudi prenos kreditnega poslovanja Okrajne zadružne hranilnice v Murski Soboti na občinske komunalne banke in prenos plačilnega prometa na Narodno banko,
ZAVEST IN FORINT
STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE NA MADŽARSKEM: ENA GLAVNIH DRUŽBENIH RAZPRAV TE DNI O ZANIMIVO PISMO SEKRETARJA OKRAJNEGA KOMITEJA UREDNIŠTVU IN ODMEV NANJ
Ali je, v socializmu moralno In človeka vredno, če prejema nekdo za več vloženega dela tudi večjo nagrado? Ta problem je sprožil pred nedavnim nek madžarski partijski sekretar; v pismu, ki ga je poslal uredništvu nekega časnika. Dopisnik Tanjuga Miloš Čorovič je v zvezi s tem napisal poseben sestavek, ki ga v skrajšani obliki priobčujemo!
>Pri nas Imamo že take kmečke zadruge, kjer ni nobenih premij, kjer je zavest ljudi že tako razvita, da jih ni treba več spodbujati k večjemu prizadevanju s kakršnimikoli posebnimi nagradami« je zapisal omenjeni sekretar v svojem pismu uredništvu. Obsodil je tisto obliko nagrajevanja, ki gre za tem, da bi plačevali, tistim, ki več delajo, večje nagrade. Tako je pravzaprav postaval v ospredje preprosto dilemo, ki na Madžarskem ni samo njegova: forinti (madžarski denar) ali zavest? 
Seveda so sekretarju odgovorili, da je šej predaleč. O tem problemu prav sedaj razpravljajo v Budimpešti, nekateri ukrepi, ki so jih sprejeli zadnje tedne, pa opozarjajo, da se oblik stimulativnega nagrajevanja lotevajo vse bolj s stališča rentabilnosti proizvodnje. Delavci naj vedo, da bodo za boljše delo dobili večjo nagrado.
S takimi ukrepi so tudi odgovorili vsem tistim, ki podobno kakor omenjeni sekretar sodijo, da predstavlja materialna spodbuda za večje delo v nekem smislu nasledstvo kapitalizma.
Poleg osnovne plače, ki jo
madžarski delavec sprejema za svoje delo, obstajata še 2 vrsti nagrajevanja, ki sedaj; delujejo kot stimulativni či-nitelj: premije in presež-k i dobička.
Presežek dobička dele enkrat letno in lahko znaša največ toliko kakor enomesečna plača, povprečno pa znaša le pol mesečne plače. Tako nagrajujejo že tri leta. Letos so uvedli pravico do presežka tudi za tista podjetja, ki ima-
jo v določenem številu let skrajno pozitivno bilanco ne glede na to, da so imela/tebe-nem ali dveh letih primanjkljaj zaradi vloženih, sredstev v investicije ali prehoda na posamezne izdelke, ki trenutno v proizvodnji niso donosni.
Premije izplačujejo vsake tri mesece in znašajo 10 do 50% od plače v določenem če-, triletju. Spremembe, pri tem nagrajevanju se kažejo predvsem v tem, da lahko odslej
prejmejo premije samo za delo, ki ga opravijo preko plana. Tako so odpravili prakso linearnega plačevanja premij neglede na delovni učinek. Spremembe predvidevajo, da je treba za vsako delovno mesto vnaprej določiti, kaj je tre-
ba ustvariti, da lahko premi-jo izplačajo. Podjetja bodo i-imela v prihodnje mnogo več sredstev kot doslej za samo-stojno, razpolaganje, od koder bodo tudi, izplačevali premije.
S tem, da vse bolj poudarjajo razne oblike nagrajeva-nja zaradi delovnega učinka, skušajo izkoreniniti navade in odnos do dela, ki ga tu uradno imenujejo: "To ni moja miza" formula, ki je svoj čas osvetljevala položaj v gostin-stvu in odnos do dela med natakarji, je dobila sedaj širši smisel in se nanaša na vse ti-ste pojave, kadar se kdo rav-; nodušno do dela.
Seveda se uradno še niso odrekli pozivov; na zavest vin opozoril; da ne kaže vse gle-daff šaftio skozi prizmo forin-tai. Pri tem pač upoštevajo, da
sistema nagrajevanja, posebne stimulativnih oblik, še niso
dovolj dobro obdelali. Dnevni tisk vse bolj razpravlja o nagrajevanju in posebno poudarja, da je materialni stimulans potreben. Hkrati opozarja na dvig zavesti v splošnem interesu in v interesu narodnega gospodarstva kot celote. Medsebojno tekmovanje in prevzemanje obveznosti ostaneta -tudi naprej določena oblika za povezovanje in spodbudo ljudi za čimvečjo zavzetost.
Kombinacijo forint. —  zavest, vendar niti prvo niti drugo samo zase, ocenjujejo tre-nutno kot ugodno formulo za rešitev nekaterih perečih problemov pri sistemu nagrajevanja.
Pogled na narodni muzej v Budimpešti
OBISK V GRČIJI
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič je prispek v četrtek na uradni obisk v prijateljsko Grčijo na povabilo grške vlade: Srečanje z najvišjimi grškimi državnimi voditelji kraljem vsekakor ne sodi med dogodke navadne kurtuazije, temveč pomeni že mnogo več Grško jugoslovanko prijateljstvo se je zadnja leta močno utrdita in'okazalo vzpon, ki lahko služi hudi ostalim narodom za zgled. Uradni razgovori, ki jih jeimel Jugoslovanski podpredsednik, so to resnico samo potrdili.
Jug o slovansko-grško sodelovanje na vseh področjih mednarodnih stikov ima poseben pomen iz dveh razlogov:
— ker gre za, dve državi z
različno politično, družbeno in državno ureditvijo in — ker je to sodelovanje pokazalo v razmeroma kratkem času zelo otipljive dokaze.
Pravodndši med Beogradom in Atenami kažejo, da je politika tesnega medsebojnega sodelovanja ob medsebojnem spoštovanju in hevmešavanju v tuje notranje zadeve mogoča in celo zaželena: Na takih primerih se krešejo 'blokovske o-sti, ki ostro ločijo svet na dva dela. Grčija sicer pripada Atlantskemu paktu in ima svoje posebne poglede nd sodobni svet in njegov politični, gospodarski in drugi razvoj, vendar je ne moti, da ne bi pristno sodelovala z enim naj-vnetejših predstavnikov aktivne, neblokovske poliiike.
Podpredsednik Rankpvič ob prihodu v Atene-
PRED POGAJANJI
PO ZADUŠENEM UPORU GENERALOV V ALŽIRU — DE GAULLE :»POGAJALI ŠE' BOMO Z RAZLIČNIMI STRANKAMI, POSEBNO S TISTIMI, KI SE BORE PROTI NAM!« — RAZLIČNE GOVORICE, KI JIH SIRIJO DESNIČARJI
Upor »upokajenih generalov< v Alžiru, o katerem smo že pisali, je dokončno propadel. Dva izmed njiju, generala Challa in Zelerja, so že spravili v zapor "Sante" v Parizu, ostala pa še iščejo. Vlada je zaprla več, oseb, ki so povezane z uporom.
»Sedaj je na vrsti alžirsko prebivalstvo,« je izjavil pred-
sednik de Gaulle po radiu in televiziji v ponedeljek zvečer. Francoska vlada se bo pogajala z različnimi sxrujami, posebno s »tistimi, ki se bore proti njej«. Pogajanja z začasno alžirsko vlado so torej znova pred durmi. Posebni odposlanec Alžircev, Belaruf, ki se je te dni vrnil iz Švice v Tunis, da bi dobil od vlade
nova navodila, je dejal, da je »upanje za razgovore zelo ve-


Desničarji ne mirujejo. Iz Alžira poročajo o novih atentatih s »plastičnimi bomba mi«. Sedaj razširjajo govorice-češ da je general Salan, eden voditeljev upora, ki se skriva, zbral posebno vojsko in da bo z njo pričel nov upor. Na drugi strani spet krožijo glasovi, da bo de Gaulle milosten z uporniki in da ne bo z og.-njem in mečem« zatrl ljudij: ki so doslej s svojim ravnat njem zares močno okrnili u-gled Francije po svetu. 
Voljnost Pariza do pogaj§-nja bo te dni najboljši dokaz, kolikor so take in podobne govorice pretirane. Resnica je,"

da sta alžirska vlada in horpči -
se Alžir nastopila proti desničarjem, ki žele po vsej sili o--hraniti deželo v podrejenem odnbšn ur s tem svoje gospodarske. in druge privilegije. Pripravljena sta tudi na pogajanja. Če v Parizu sodijo, da so enkrat za vselej opravili z desničarskimi uporniki, ni sedaj - — navzlic določenemu terorju —. nobenih ovir zaresen pomenek z začasno alžir-sko vlado 
Combejeva
»smola«
LEOPOLDVILLE S V Času, ko so kongoški separatisti sklicali konferenco v Coguilhatvillu, da bi se pomenili o nadaljnjem razr kosanju dežele, se je zgodilo ne kaj nenavadnega. Oblasti Kasa-vubuja so zaprle predsednika katanške vlade Combeja, sedaj pa izjavljajo, da ga bodo postavili pred sodišče zaradi »veleizdaje«. Ob istem času so spodile Combe-Jeve belgijske svetovalce. Glavnic tajnik Hammarskjoeld pa je pohitel z opozorilom, da bodo Com-beju nudili - vso - »»potrebno: zaščito«.
O tem, kakšne -uspehe je pokazalo jugoslovansko-grško sodelovanje, lahko govorimo ob številnih dokazih. Naj omenimo najprej tesne meddržavne stike ki se posebno kažejo ob številnih medsebojnih obiskih. Pred nepolnimi dvemi- leti se Je v Atenah mudil državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič ter podpisal deset sporazumov ter protokol, ki so temeljito uredili najrazličnejša, dotlej neurejena vprašanja. Nekaj mesecev pozneje smo pozdravili grškega podpredsednika Kanelopiilosa v svoji sredi. Lani spomladi je Atene-obiskal podpredsednik ZIS Mij alko Todorovič, julija istega leta pa Je predsednik Karamanlis o-biskal Jugoslavijo kot gost predsednika Tita.
Številni sporazumi, ki omogočajo obsežno gospodarsko in kulturno sodelovanje, se sprepletajo-z ustanavljanjem mešanih komisij ln odborov za gospoddarko sodelovanje, turizem/mali obmejni promet itd. Poslovni stiki med ju-goslovanskimi in grškimi podjetji se vse bolj širijo.
Tako zgledno - sodelovanje samo utrjuje mir na~Balkauu, s tem pa tudi mir v Evropi. Tako ocenjujemo te odnose mi, tako jib ocenjuje tudi grška javnost, tako jih ocenjujejo vsi tisti, ki jim je resnični mir zares pri srcu.
OD TEDNA DO TEDNA
KORISTNA KONFERENCA
DŽAKARTA - Glavni tajnik in-donezi jškega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo konferenca dežel z neodvisno, aktivno po-„litiko razpravljala o vseh vprašanjih, ki tarejo svet, posebno o vprašanjih kolonializma. Te dni se bodo sestali v Kairu veleposlaniki prizadetih dežel, da se pomenijo o začasnem dnevnem redu.
Kot je‘ znano, sta tako kogige-renco priporočala predsednik Tito in Naser v poročilu, o medsebojnih razgovorih;
SEKU TURE V KAIRU 
KAIRO, —  Gvfnejski predsednik Seku Ture je prispel v Kairo? na - uradni obisk. Kairski krogi opd-zarjajo da - predstavlja veliko akcijo v okviru splošnih prizadevanj za utrditev afriška e-notnostl in sodelovanja! 
Pomiritvi nasproti
Če se nam je položaj v Laosu še pred dnevi zdel hudo zapleten, lahko te dni trdimo, da smo zelo blizu sporazumu. Vojskujoče se stranke so sprejele britansko-sovjetski poziv, naj ustavijo sovražnosti, predstavniki nekdanje komisije za nadzorstvo pa že prihajajo na kraj dogodkov, predvideni udeleženci ženevske konference, ki naj bi pričela z delom 12. maja, se pripravljajo na pot.
V ZDA pravijo, da se strinjajo s premirjem. Laos naj bi dobil nevtralno vlado po zgledu na — nevtrdlno Avstrijo. Na drugi strani so prav te dni obljubili dosedanjemu uporniškemu režimu Bun Uma vso nadaljnjo vojaško in drugo pomoč. Če bi dežela zares postala nevtralna, bi se morala odreči pomoči v orožju.
Na drugi strani se je posebni odposlanec predsednika Kennedyja, Harriman, mudil pri laoškem kralju. Slednji se je nenadoma pokazal sila živahnega in sporočil, da bo do ženevske konference nastopil pred skupščino s »široko nacionalno vladot. Kot kaže, naj bi ta vlada, ki bi jo kajpada sprejel tudi parlament, predstavljala Laos na ženevskem zasedanju. Očitno gre za manever, da bi laoška delegacija v Ženevi bila svojevrstno o-barvana, vsekakor tako, da bi ameriško prijateljstvo ostalo neokrnjeno. Take vlade seveda ne morejo priznati predstavniki Patet Laoa in onih sil, ki podpirajo premiera Suvana Fumo. Prehudo vztrajanje na taki vladi bi torej utegnilo spodkopati ženevska prizadevanja.
Vendar upajmo, da bodo sile na obeh straneh tokrat močnejše in da bo konferenca o Laosu rešila svoje poglavitno nalogo, t. j., da bo utrdila mir in red v deželi, pripeljala do enotne, zares demokratične vlade po želji večine in omogočila novim ob-
lastem, da zgrade resnično e-noten Laos. Žal, se na straneh nekaterih časnikov pojavljajo tudi domneve, da bi utegnili problem rešiti tako, kot so ga svoj čas >rešili< v Koreji in Vietnamu. To bi pomenilo blokovsko razdelitev dežele, ki predstavlja že sama po sebi vedno odprt kamen spotike.
NEPOSLUŠNA LATINSKA MERIKS

ODNOS DO KUBE ~ MERILO ODNOSOV DO WASHINGTONA O PRIZNANJE TREZNEGA AMERIŠKEGA TISKA  "KENNEDYJEV, MAR-SCHALLOV NAČRT NE ZADOŠČA VEG.. " VEČINA NI SLEDILA »VELIKEMU SOSEDU NA SEVERU
Zanimanje svetovne javnosti za Kubo je iz dneva v dan večje. Nedolgo po zmagi nad invazijskimi silami — na prvomajski svečanosti v glavnem mestu Havani— je predsednik vlade Fidel Castro sporočil, da bodo v deželi z novo ustavo uspostavili socialistični družbeni red, oblast delavcev in kmetov: Seveda je ta odločitev sprožila nov val protikubanskega razpoloženja v ZDA, tako da kubanski voditelji že danes opozarjajo na nove načrte za napad na Kubo. Na drugi strani vodilni državniki Latinske Amerike, predvsem v Braziliji, Mehiki in Urugvaju izjavljajo, da je notranji razvoj posameznih dežel notranja zadeva vsakega posameznega naroda in da se torej ne sme nihče vmešavati vanj.
Tudi del ameriškega tiska zadnje čase stvarneje ocenjuje odnos ZDA do Latinske A-merike, četudi še vedno meni, da so ameriški način življenja in ameriški pogledi na svet najboljši. Eden izmed tednikov, »US News and World Report« v sestavku, ki ga skrajšanega priobčujemo niže spodaj, razglablja o ameriški politiki do Latinske A-merike in prihaja do zanimivih zaključkov, četudi se ne odpoveduje svojih »ameriških« koncepcij.
Prav v trenutku, ko je Kenne-dy objavil svoj načrt za Latinsko Ameriko, se na zahodni polobli
pojavljajo nove nevarnosti za u-gled ZDA. Pod vodstvom Brazilije in Argentine Je vse večje število latinskoameriških držav mnenja, da je gneča okrog Castra In komunizma spor med ZDA in Kubo, v katerem lahko one ostanejo nevtralne.
Argentina ni voljna pridružiti se ZDA v prekinitvi diplomatskih odnosov s Kubo. Te dni se je ponudila, da posreduje med ZDA In Kubo. Prvi sosed ZDA, Mehika, je pozdravil to argentinsko potezo. Tudi ostale dežele Latinske A-merike so šle po poti nevtralnih toženj. Kare, da se prav sedaj formira vodstvo "dveh velikih", ki ga tvorita brazilski predsednik Janio Quadros In argentinski predsednik Arturo Frondisi
V Latinski Ameriki, kjer je "nekoč vsaka ameriška poteza dobila podporo večine latinskoameriških
držav, je samo sedem malih dežel prekinilo diplomatske odnose s Kubo po zgledu ZDA.
- To odklanjanje ameriškega vodstva Je spodbudilo predsednika Kenneayja da je opozoril ameriški Kongres, naj Latinski Ameriki čimprej nudi pomoč. Njegovi diplomati v teh deželah že pojasnjujejo tamkajšnjim državnim voditeljem, da je treba vsoto 600 milijonov, ki so je ZDA odobrile kot pomoč latinsko ameriškim deželam, smatrati kot majhen del pomoči, ki bo šele prišla.
Bistvo Kennedyjevega programa za Latinsko Ameriko predstavlja načrt, po katerem bodo nudili tem deželam pomoč iz javnegi in zasebnega kapitala, da bi taka dvignili življenjsko raven. Skupna vsota v desetih letih naj bi bila štirikrat večja kakor nekdanji Marschallov načrt v Evropi — 13 milijard dolarjev. Približno polovico bodo dali zasebni a-meriški investitorji. Druga polovica bo obsegala ameriška državna posojila, v glavnem po Mednarodni banki za sodelovanje.
Navzlic temu se čuti v Latinski Ameriki težnja, da bi se o-brnili proč od ameriškega vodstva. Da bi preverila te težnje, sta dva sodelavca časopisa »US News and World Report« obijala glavne latinskoameriške prestolnice.
Današnji latinskoameriški državniki gledajo čudovito na Castra. Malo je voditeljev, ki bi mu. ploskali, ker pripadajo drugemu političnemu taboru. Vendar mnogi od njih čutijo, da so Castrovi pozivi na revolucijo in njegovi napadi na ZDA privlačni za siro-
mašne prebivalce Latinske Arne rike.
Sicer' je brazilski predsednil Quadros nekajkrat izjavil, da gle da na ZDA kot na pristnega, prijatelja. Vendar - je hkrati skoraj vedno poudaril, da. tako stališče ne bo oviralo Brazilije, da ne bi poslovala s komunističnimi deželami. S tem, da utira pot diplomatskim odnosom med Brazilijo ln Moskvo, je odrekel gostoljub-lje emigrantskim vladam Litve ln Estonske.
Brazilski voditelj, ki tudi naprej skriva svoje karte, še do danes ni povedal, kaj namerava s Castrom. Toda njegovi pomočniki v zasebnih razgovorih zelo hvalijo politiko, ki jo vodi Indija, in napovedujejo, da bi Brazilija morala postati ameriška »»Indija« in zahtevati posojila za svoj razvoj od ZDA in SZ. Quadros si prizadeva, da bi zmanjšal stroške in je uvedel obdobje varčevanja. Argentinski predsednik Frondisi skuša za svojo vlado najti nekakšna srednja tla.
Za Frondizija je »»kubanski problem« samo spor med ZDA in Kubo. Njegova vlada Je sicer luni zaplenila neko kubansko diplomatsko pošiljko, vendar to še ni pomenilo, -da bi morala prekiniti odnose s kubansko vlado. -
V ČILU ' je predsednik Alexan-der zmagal na skupščinskih volitvah, vendar se je zveza levih socialistov, demokratov in komunistov tako okrepila, da vi mogel ukazati svoji vladi, naj prekine diplomatske stike s Kubo. Tudi v ČILU danes govore o nevtrallstič-ni politiki.
Pred tremi mčseči je URUGVAJ izgnal kubanskega veleposlanika zaradi »subverzivnega« delovanja, vendar novi predsednik ni prekinil diplomatskih stikov s Kubo, temveč dejal: »Ničesar bi ne smeli storiti, kar bi zaprlo vrata naši bratski republiki.«
VENEZUELA je kakor Urugvaj storila ukrepe proti Castrovim diplomatom, vendar vzdržuje tudi naprej stike s Havano. BOLIVIJA, ki je odvisna od velikih inekcij Ameriške pomoči, da bf lahko obstajala, se zadnje čase pogaja z ZSSR za pomoč. Predsednik EKVADORJA Ibarra je izjavil, da bo njegova dežela sodelovala z ZDA pri preprečevanju vsakršnega vojaškega napada na zahodno poloblo, vendar si pridržuje pravico, da vzdržuje stike tudi s komunističnimi deželami.
Niti KOLUMBIJA, kjer je na tisoče državljanov zahtevalo v posebni peticiji prekinitev diplomatskih odnosov s Kubo, odnosov niso prekinili.
Na Karibskem področju je MEHIKA velikan med latinskoameriškimi državami. Mehiških državnih voditeljev. Castro preveč »»ne - skrbi«. PANAMA, ena majhnih dežel, ki je bila po trditvah tamkajšnjih desničarjev žrtev Castrove »»agresije« leta 1959, ni prekinila stikov s Havano. »»Imamo gospodarske probleme, ki omogočajo našemu narodu, da z labkoto sprejme kubansko doktrino,« pravi panamski predsednik. V Panami čutijo pomanjkanje vsega: Sol, cest, bolnic in stanovanj Tudi Kostarika in Honduras Vzdržujeta diplomatske stike s Kubo.
3
POMURSKI VESTNIK, 11. MAJA 1981
20 LET REVOLUCIJE
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje
Bilo je pred mnogimi stoletji, ko se je med brezobzirno izkoriščanimi kmečkimi množicami prebudil spo- min na tiste čase, ko so njihovi dedje in pradedje svobodno gospodarili na zemlji, ki je je bilo za vse dovolj. Toda v kasnejših časih so si to zemljo prilastili redki posamezniki in sinovi nekdanjih ponosnih in svobodnih plemen 'so postali tlačani, brezpravna raja, ljudje, s katerimi so njihovi zemljiški gospodje svobodno razpolagali in katerim so morali služiti in dajati vse sadove svojega dela. Ko je ta položaj postal brezupen, se je porodilo gibanje »za staro pravdo«, ki je zajelo vse kmečko prebivalstvo in ga strnilo v upor proti zemljiškim gospodom, nastal je boj za zemljo, za tisto zemljo, ki so jo brezpravni tlačani obdelovali, a sadovi, ki jih je rodila, so pripadali gospodarju. Ta boj je bil neposredno naperjen tudi proti taki družbeni ureditvi, ki temelji na izkoriščanju človeka po človeku in to izkoriščanje tudi ščiti.
S tistim dnem se je porodil stoletni boj za zemljo, ,trd in krvav boj, ki pa je bil dolgo časa brezuspešen. Šele, ko so se tudi v tovarnah delavci, sinovi nekdanjih tlačanov začeli boriti za oblast nad tovarnami in so se zrahljale krute vezi, s katerimi so bili tlačani priklenjeni na zemljo in svojega gospodarja, je dosegel ta boj svoje prve uspehe in končno zmago z zmago delavskega razreda.
S tistim dnem se je porodil stoletni boj za zemljo.
Tudi pri nas v Pomurju, kjer se je oblast zemljiških gospodov ohranila vse do konca prvih dveh desetletij našega stoletja, je bil ta boj izredno ogorčen in se je najbolj razplamtel v dneh oktobrske revolucije, ko se je želja po grofovski zemlji osvobodila vseh vezi in zajela celotno Prekmurje. Toda rdeča revolucija je bila zatrta in ko. je prišla nova oblast, so bili veleposestniki dobro pripravljeni na razglasitev agrarne reforme in jo uspešno izigravali, ker tudi oblast ni težila za tem, da bi pomagala tisočerim bivšim grofovskim delavcem in berošeirt, ki so se nepričakovano znašli na cesti in so od nove oblasti pričakovali popolno in pravično izvedbo agrarne reforme. Z agrarno reformo je dobilo 9829 agrarnih upravičencev 11.636 ha zemlje. Toda to zemljo so dobivali, le v začasen in precej drag zakup, tako da so več kot deset let živeli v nenehni negotovosti, ali bodo te parcele res nekcjaj njihove ali ne. Zaradi tega je niso ljubili niti z voljo obdelovali, tako da je začela propadati. Ker se niso mogli navezati nanjo, so zopet odhajali v svet na sezonska dela.
Ko pa je bilo dokončno odločeno, da bo dodeljena zemlja njihova last, je bilo že prepozno: nastopila je namreč svetovna gospodarska kriza, ki je bila še toliko hujša za manjšega prekmurskega kmeta, ker je vrsto let moral odplačevati zemljo, ki jo je dobil z agrarno reformo.
Poleg teh težav so bile tudi druge. Ko so agrarni upravičenci dobili zemljo, so bili brez potrebnih orodij, živine in zemlja, ki je že močno opešala, jim ni mogla dati toliko, kot so od nje pričakovali. Močno jih je tudi prizadela neurejena klasifikacija dobljenih parcel, ker so namreč nekdanji lastniki namenoma visoko o-cenjevali svojo zemljo, da so bili lahko deležni raznih ugodnosti pri častnih službah. Tako so morali tisti, ki so dobili zemljo, plačevati tudi večji davek kot tisti, ki so jo imeli že dalj časa. S tem se je začelo novo gorje, ki je izviralo iz nezadovoljnih teženj kmečkih mno-žip, iz tega nezadovoljstva pa se je tudi rodil nov boj, tokrat skupaj z delavskim razredom za dokončen obračun z izkoriščevalsko družbeno ureditvijo in tistimi, ki so jo vzdrževali.
Po končani revoluciji je tudi nastopila zadnja stopnja agrarne reforme, v kateri je dosledno bilo uveljavljeno geslo delavskega razreda: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!«. Okrog 33 odst. zemlje, (1.800 ha) ki je prešla v splošno ljudsko premoženje, je bilo razdeljenih 1934 agrarnim upravičencem, na katerih se je vaški proletariat zaposlil in jih tudi prevzel v upravljanje. S tem je bil tudi boj za kmetijsko posest končan. Nastopila pa je druga faza boja za zemljo. Začel se je boj za čimvečjo izkoriščenost zemlje, da bi se zadovoljile potrebe celotne naše družbene skupnosti in ustvarilo čimvečje blagostanje. V tem boju se je začel proces čedalje večjega podružbljenja obdelovanja zemlje. Čedalje bolj je med kmečkimi množicami prodiralo spoznanje, da ni zemlja vir bogastva, ampak delo in sadovi, ki ga rodi to delo. Zato se je način obdelovanja začel spreminjati, majhne parcele združevati v obsežnejše komplekse, na katerih je možno z manj truda doseči mnogo več. Bivši lastniki teh parcel pa so postali delavci, ki skupno izkoriščajo to bogastvo in si delijo plodove po vloženem delu. Na osnovi tega se je razvila kooperacija med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci in zajela čez deset tisoč hektarov, plani ki so jih sestaoili zadružni sveti, pa predvidevajo, da se bo s pomočjo odkupa in zakupa v prihodnjih petih letih ter z izsekovanjem gozdov, površina zemljišč družbenega sektorja povečala za preko 6.200 hektarov.
Tako se nadaljuje boj, ki so ga kmečke množice začele pred več stoletji: na nekdanji grofovski zemlji potomci daljnjih tlačanov postajajo samostojni uprav-ljalci, ki svobodno razpolagajo s sadovi svojih rok. E-nakp tudi potomci nekdanjih viničarjev v Slovenskih goricah, nekoč brez vseh pravic, danes samostojno odločajo z ustvarjenimi dobrinami.
SREČANJE V MAKEDONIJI
Lepo urejeno naselje in veselo razpoloženje, to je bil naš prvi vtis, ko smo se nekaj dni pred prvomajskimi prazniki srečali z našimi brigadirji v Aginem selu. Brigada šteje 120 brigadirjev. O-semdeset jih je iz Pomurja, ostali iz LR Hrvatske.
Dva dni našega obiska je bilo v znamenju slabega vremena. Toda tudi drugače vreme močno nagaja, zato tudi brigada ni mogla doseči takih uspehov kot bi lahko. Vendar je bila brigada že takoj v začetku proglašena za u-darno. Pravijo, da imajo pri tem največ zaslug brigadirke, ki so v prvem mesecu dosegale boljše u-spehe pri delu kot brigadirji. .
Mladinsko naselje je ozvočeno, sredi naselja pa so postavili prostran oder za kulturne prireditve. Nič ni nagajal dež, ko so brigadirji zvedeli, da smo prinesli magnetofonski trak z veselimi poskočnicami ...
Pred odhodom smo se poraz-govorili o delu in življenju v naselju. Brigadirji so obljubili, da bodo ohranili tradicijo pomurskih delovnih brigad in da se bodo vrnili večkrat udarni.
Brigadirski delovni dan traja 6 ur. Ostali čas porabijo za tečaje. Največ brigadirjev obiskuje zidarski tečaj, 18 deklet pa se izpopolnjuje na kuharskem tečaju.
Pot iz Aginega sela nas je vodila mimo makedonskih vasi, posejanih po rahlo valovitih hribčkih. Kot cesta, koder je zasadila lopate naša mladina, tako se spreminjajo tudi makedonski kraji. Kumanovo vedno bolj izgubjla stari orientalski pečat, kar se še posebno odraža pri gradnji novih modernih stanovanj in tovarniš-
SEJA ObLO GORNJA RADGONA
Prejšnjo nedeljo je bila seja obeh zborov ObLO Gornja Radgona, na kateri so odborniki poslušali poročilo o o-pravljenih zborih volivcev v mesecu marcu in razpravljali ter sklepali o posojilu občine v višini 10 odst. občinskega stanovanjskega sklada za izgradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu. Na skupni seji so govorili tudi o najetju posojila pri KB za zgraditev šolskih in sanitarnih objektov v občini in poslušali obrazložitev o reorganizaciji Komunalne banke:
Na ločenih sejah so razpravljali in sklepali o predlogih nekaterih novih odlokov ObLO, o garancijah in premo-ženjsko-pravnih zadevah.
Dvodnevni seminar v Slatina Radencih
V Radencih je bil te dni dvodnevni seminar, na katerem so razpravljali o delavskem samoupravljanju in družbenih organizacijah v Zdravilišču Radenska Slatina. Obravnavali so novi način delitve med družbeno skupnostjo in delovnimi kolektivi, notranjo delitev dohodka v podjetjih, bančni in kreditni sistem, vlogo komune v novih ekonomskih pogojih, problem starih in onemoglih ljudi itd. Seminarja so se udeležili vsi vodilni uslužbenci, funkcionarji sindikata ter zastopniki upravnega odbora in obratnih svetov. Predavali so ravnatelj zdravilišča ter strokovnjaki iz Murske Sobote.	Ika
kih objektov. Blizu Kumanovega leži znano naravno zdravilišče »Ki-sela voda«. Tu je glavni štab mladinskih delovnih brigad. Kraj postaja turistično pomemben. Med drugim se ponaša z lepim, modernim hotelom.
Ob cesti od starodavnega Vranja je več brigadirskih delovišč.
Sestnajstmetrsko cestišče je zelo zanemarjeno. Ne bo dolgo, ko bo nekako vzporedno s to cesto stekla nova trasa, po kateri bodo brzeli avtomobili, staro cesto pa bodo uporabljali le za lokalni promet.
Tudi v brigadirskem naselju »»Majda Sile« je bilo ob našem prihodu živahno. Tu je »»doma« specialna traktorska brigada. Izredna moča je brigadi onemogočala delo, zato so urejali naselje, Če pa je močno deževalo, so se zbrali brigadirji ob knjigah ali pa so posvetili ta čas kulturno-prosvetnemu delu.
Komandant brigade Jovo Bajagič nam je pripovedoval o uspehih brigade, ki je bila pohvaljena in proglašena za udarno že v prvih desetih dneh. V tej brigadi je 73 pomurskih in 32 mariborskih brigadirjev. Delajo v dveh izmenah,
prav tako so razdelili tudi izobraževanje. Brigada je opremljena z vsemi sodobnimi kmetijskimi stroji in pripomočki za pouk. Kmetijski tehnik Slavko Lepičnik skrbi v brigadi za strokovno vzgojo ter pomaga pri kulturno-prosvetnem delu. Zatrjeval nam je, da kažejo brigadirji veliko za-
nimanje za tehnični pouk, zato sodi, da se bo vrnilo v Pomurje veliko število dobrih traktoristov.
Ta brigada je že v kratkem času navezala stike s sosednjimi šolami, kulturno-pro-svetnimi društvi in množičnimi organizacijami, saj ni večera, da ne bi brigadirji pripravili kakšnega presenečenja ali s kulturnim programom ali s predavanjem. Brigadirje so obiskali gimnazijci in uči-teljiščniki iz Vranja, člani kulturno-umetniškega društva iz Vranja, pionirji učiteljišč-niki iz Stipa in drugi. Dvakrat tedensko obiskujejo brigadirje filmske predstave in gleda-
lišče v Vranju, skratka: vsak dan se povezujejo in srečujejo z ljudmi in spoznavajo življenje domačinov.
Slika iz življenja naših brigadirjev ne bi bila popolha, če ne bi omenili tudi šerifa, »novatar-ja« v foto krožku Kolomana Mar-
tinca, tekmovanja v pridobivanju na teži, v katerem je v prvih desetih dnevih odnesel prvo mesto Jože Martinc s prirastkom 6 kilogramov! In Mikija Morčoča, ki je dosegel rekord v ležanju, ter Pišteka iz Trnja, ki upa, da se bo vrnil kot traktorist.
Pa nepozabni dogodek, ko sta komandant brigade Jovo in Slav-, ko . odšla na obisk k brigadirjem brigade Stefana Cvetka. Zaradi močnega deževja sta prikorakala v naselje s čevlji pod pazduho in brigadirji so ju pozdravili z burnim smehom.
Podobno se je po obisku zgodilo tudi nam. Na poti do železniške postaje do Vranja ie bilo toliko blata, da ga nismo uspeli niti do doma. očistiti. In prav po tisti poti bo. še letos stekla lepa asfaltirana cesta. Tako je sklenila mladina!
Brigadirji med malico
Naša akcija
PTT služba hitra in zanesljiva ?
»Ne, danes pa nimam nič za vas,- je dejal pismonoša zapirajoč prepolno torbo. »Nič?« Starček je negotovo pogledal ter strmel za pismonošem, ki Je odhajal. Morda je pričakoval pokojnino, morda pismo od svojcev... Rdečelično dekle se Je sklanjalo nad želito ter se oziralo na cesto. Brez dvoma je nekoga pričakovalo. Koga, bi težko ugotovili, če JI ne bi milo nenadoma zdrknilo iz rok. Stekla Je po stezi, brlsajoč si roke v predpasnik. Fismonošl-na torba Je zazevala, njegova roka pa Je brskala med kuvertami. Pisemce s skrbno napisanim naslovom Je Izginilo za predpasnik ...
□
izkušnji hitrosti medkrajevnih central v našem okraju zabeležili še kar povoljne ugotovitve — seveda za razmere, v katerih telefonska služba sedaj dela — smo bili malce razočarani pri pogovorih, ki smo jih naročili izven okraja. Tako smo morali na primer številko v Mariboru, ki smo jo naročili v M. Soboti ob 12.08, nekaj minut pred 14. uro odpovedati, ker še do takrat nismo prišli na vrsto. Nekoliko boljše je bilo s Celjem.
Akcija je v povprečju pokazala zadovoljive rezultate. Stanje bi pa lahko bilo boljše. K temu je brez dvoma precej pri-
"Danes imamo dosti medkrajevnih. Ko boste na vrsti, vas pokličemo"
spevalo nagrajevanje, kateremu dajejo tudi v PTT podjetju vse večji poudarek. S prihodnjim letom nameravajo uvesti popolnoma nov način delitve dohodka. Tako bodo novi osebni dohodki odvisni predvsem od delovnega mesta, strokovne izobrazbe in od časa zaposlenosti v PTT službi.
J. Stolnik R. Jaušovec
Prvomajski obisk
V Pomurju sta dva doma onemoglih in to v Rakičanu in Lu-kavcih; Iz radgonske občine je v obeh domovih 20 oskrbovancev. Socialni delavci iz Gornje Radgone svoje oskrbovance vsako leto obiščejo in obdarijo. Tudi letos so jim pripravili za 1. maj skromno, a prisrčno pogostitev s pecivom, vinom in cigaretami, razen tega pa so se pogovorili z njimi o njihovih težavah in željah. O-skrbovanci so se tega dogodka zelo razveselili. Večkrat so jih že tudi obiskali podmladkarji Rdečega križa ter jih razveselili s kulturno prireditvijo.	-Ika
KRIŽA
TEDEN RDEČEGA
V Pomurju beležimo te dni v vseh večjih krajih prireditve, ki so posvečene Tednu Rdečega križa. V tem tednu organizacije Rdečega križa sklicujejo delovne sestanke, na katerih sprejemajo delovne načrte in poživljajo na splošno svojo dejavnbst.
Kakor vsako leto, je tudi letos Teden Rdečega križa od 7. do 13. maja. Skrb za človeka je ena osnovnih nalog dejavnosti organizacije RK. Ta skrb se kaže v vzgajanju in pridobivanju prostovoljnih krvodajalcev, organiziranju raznih tečajev, od nege bolnika do prve pomoči, borbe proti tuberkulozi, alkoholizmu itd. Organizacije RK odigravajo veliko vlogo v Pomurju pri malih asanačijah na vaseh, so pobudniki za ureditev naselij, pri urejanju vodnjakov, gnojile, čiščenju vaških mlakuž.
Tako se ponavlja dan za dnem. Nekatere pismonoša razveseli, druge razočara. Toda, ali je vse to odvsino samo od njega? Da ni morda zaradi preobilice pošiljk nekaj teh odložil za prihodnji. dan? To je skušala ugotoviti naša nedavna preizkušnja. V minulih dneh smo oddali na raznih poštah številna pisma. Naslovili smo jih v najrazličnejše kraje ter pozneje ugotavljali, kdaj so prispela do naslovnikov. Pisma se seveda niso razlikovala od ostalih, ki jih pismonoši prenašajo vsak dan. Največ pisem smo oddali 27. in 28. aprila in so vsa, razen enega, prispela do naslovnikov v dveh dneh. Enako se je zgodilo z ostalimi pisni, ki smo jim poslali, aprila naprej. Seveda moramo še posebej poudariti, da se nobeno od pisem ni izgubilo. Po naključju pa nam je prišlo v roke še eno pismo, ki je bilo oddano v Beli krajini in je imelo silno pomanjkljiv naslov: Smerčan Hilda, D. Lendava, Murska Sobota. Pismo je bilo oddano v Vinici pri Črnomlju 24. aprila ob 11. uri, že 25. aprila ob 12. uri so na pošti v Lendavi nalepili nanj nalepko »NEZNAN«. Se istega dne pa so v Murski Soboti našli’’ naslovljenko, čeprav se je poročila in ima drug priimek in naslov. Torej tudi pismo s pomanjkljivim naslovom ne zaide tako zlepa.
Tudi brzojavni promet je pokazal precejšnjo ekspeditivnost. Brzojavke so do naslovnikov, ki šo v bližini pošt, prispele že v dobri uri, nekoliko več časa pa so potrebovale ostale, ki so jih morali odnesti v bolj oddaljene kraje. To se je zgodilo zlasti na manjših poštah, kjer nimajo dežurnih dostavljačev.
Pri naši preizkušnji seveda nismo pustili ob strani telefonske službe. Medkrajevne smo naročevali iz raznih številk. V uredništvu smo naročili najprej Ljutomer 4 in G. Rodgono 17. Na prvo smo čakali samo pet minut, na drugo pa enajst. Kmalu za tem smo naročili na telefonski številki 37 v M. Soboti, Crensovce 2 in Lendavo 3. Na Crensovce smo čakali šest minut, medtem ko se je pri Lendavi čas čakanja skoraj podvojil. S Kmetijskega gospodarstva Rakičan smo naročili Bučkov-ce 4, Martjance 5 in pošto Rogašovci. Mart-jance smo dobili že v treh minutah, na o-stali dve številki pa smo čakali 21 in 23 minut. Še istega dne dopoldne smo zavrteli telefon v Beltincih na številki 9. M. Soboto 68 so nam zvezali že v treh minutah, Lendavo 4 pa v 18 minutah, čas čakanja je bil zelo različen tudi v Lendavi in Ljutomeru, vendar smo čakali na pogovore največ 28 minut, če smo pri pre-
Tudi letos oz. lansko leto je RK veliko pomagal socialno ogroženim, starim in onemoglim.
Veliko pomoč nudi RK šolskim mlečnim kuhinjam, v katerih se hrani več kot polovica vseh šoloobveznih otrok v Pomurju.
Rdeči križ ustanavlja pri šolah Podmladek RK, ki vzgaja najmlajše člane in jih navaja na zdravo življenje. Podmladkarji z mednarodnim dopisovanjem utrjujejo tudi idejo mednarodnega prijateljstva.
Kapelski pionirji urejajo gredice
4
POMURSKI VESTNIK, 11. MAJA 1961
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
v začetku velja pripomniti, da smb v minulih prvomajskih dneh pogrešali na repertoarju soboškega kina jugoslovanski film Partizanske zgodbe, ki je, bil prvotno najavljen zadovoljiti pa smo se morali z argentinskim filinom »Ali te lahko; kličem, mati«, ki pa
ni predstavljal enakovrednega nadomestila. Ob francoskem filmu Prevaranti« pa upam, da so vzgojitelji obrazložili mladini* ki ga je videla, da francoska mladina ne dorašča v socialistični družbi kot naša in nima tistih "perspektiv. Zato je razumljivo da francoska mladina pogosto zabrede na shranpota ki nam jih je film dovolj nazorno prikazal in bi lahko delovala na našo mladino nevzgojno, v kolikor bi izostal komentar.
VOJNA — Jugoslovanski film* ocenjen od festivalske žirije lanskega Pulja kot drugi najboljši film* prejel pa je tudi nagrade za režijo in za najboljšo moško glavno vlogo. Danes je znano, da je požel ta film zelo nasprotujoče si ocene. V glavnem ga je kritika ocenila kot umetniško slabega. Znani so tudi očitki* da je to v bistvu antihuman film, mon-struozni spektakel, namenjen izvozu. Mnogi kritiki so tudi trdili o Tončiju Vrdoljaku, češ da je nezasluženo prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Zanima nas sedaj, za kaj gre pravzaprav? Kaj je res-in kaj ni res? V resnici gre za dramo v stilu fantazije, ki je s pomočjo vizije hotela pre-dočiti nevarnost atomske. vojne. Res je tudi, da ta drama nima realnih tal* ni določena in opredeljena, zato tudi ni prepričljiva in niha ves čas med grotesknim in tragičnim. Vse to je posledica zamisli scenarija italijanskega scenarista Cesara Zavattinija, ki se ji je morala režija podrediti. Kako naporno pa je bilo snemanje tega filma, nam priča dejstvo, da je poljska igralka Ewa Krzyzew-ska shujšala med snemanjem od €3 na 51 kg. Ce se ji je to splačalo (v umetniškem smislu)* je drugo vprašanje.
OD PEKLA DO TEKSASA -Kajpak ameriški barvni kinema-skopski film* v katerem skorajda pogrešamo stari kliše: šerif* re-volveraši, napad na poštno kočijo. Ža spremembo' so. tokrat glavni junaki ljudje, ki sovrhžijo revolver,, težijo k mirnemu (!) življenju in samo psihoza Divjega za-pada jih kdaj pa kdaj prisili, da zgrabijo za revolver. Nič več ni tudi črno-belega slikanja značajev. Glavni junaki so postali bolj humani in obzirni. Tako doživimo, da so stotine milj sledili človeku* nato pa mu z gentlemen-sko gesto. odstopijo konja (ker je ostal brez lastnega) in dajo mu celo štiri ure prednosti«. Vendar pa je akcija tudi v tem filmu - v prvem planu, igralske ustvaritve pa v njeni senci. Vendar pa je poldruga ura razvedrila zagotovljena.
Oba filma bosta ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna na sporedu soboškega kina.
KRIK — Italijanski film, bogat po človeški in socialni vsebini in zato vsekakor vreden ogleda. Čeprav gre predvsem za dramo e-
nega samega človeka* v njem na-mah odkrijemo tisto siromašno Italijo, ki so nam jo odkrili že neorealisti. Brezposelno tavanje delavca Alda po. megli in Matu, podrejanje koristi vasi. interesom vojaških .oblasti in osamljen zaključni krik žene brez pomoči ni težko, razumeti kot simbolični krik celotnega razreda.
Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v. Gornji Radgoni.
VZHODNO OD RAJA - Ameriški 'barvni kinemaskopski . film, narejen po istoimenskem romanu Johna Steinbecka. Opozoriti velja na igro pokojnega Jamesa Deana, za katerega trdijo nekateri, da je naredil samomor. Režiser kajpak ni mogel obsežnega književnega dela do natankosti prenesti na filmski trak. Vsekakor pa je filmska adaptacija uspela, čeprav so v knjigi odlomki in detajli, ki so malone nepozabni, a jih v filmu ne najdemo. To pa se ni zgodilo zato, ker bi režiser hotel prikriti nekatere senčne strani ameriškega življenja tistega časa, temveč enostavno zato, ker bi mu sicer zmanjkalo filmskega traku. Upoštevati pa je treba tudi ameriško filmsko cenzuro, a tudi kult osebnosti okrog Jamesa Deana po njegovi tragični smrti.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu v Salovcih.
TIHI DON - Sovjetski film, pravzaprav vsi trije deli romana — reke v režiji znanega Sergeja Gerasimova, ki je napisal tudi scenarij. Znano je* da je Tihi Don« delo, ki je klasično že v svetovnem merilu. Kritiki zamerijo vsem trem delom filma le a-kademsko inačico, ki jo je posnel Gerasimov s suho zadržanostjo, sicer bi iz romana znani prepiri, strasti* pretepi in bitke* a tudi ljubezen še bolj nazorno zaživela pred očmi gledalca na filmskem platnu. Znano je tudi, da je avtor romana Mihail Solohov osebno bdel nad scenarijem in se z njim strinjal. Odlični so igralci glavnih vlog, sicer pa lahko film uvrstimo med reprezentančna dela sovjetske kinematografije po drugi svetovni vojni. M
Vsi trije deli filma bodo prihodnje dni in tedne na sporedu Kina Videm ob Ščavnici.
Še ena pevska prireditev: Tile pred Prvim majem je gostoval v Pomurju pevski zbor Doma za glasbeno vzgojo v Ljubljani. Mladi pevci so nastopili v Murski Soboti, Lendavi, Veržeju in v Križevcih. Gostovanje je organiziral Občinski odbor SZDL v Murski Soboti.
Otroci o starših ia o sebi
CE JE OČE DOBRE
VOLJE...
Zgodaj zjutraj je bilo, ko sem pešačila iz. Radenec po hribu navzgor proti Kapeli, kjer me je že čakala gruča o-trok, nestrpnih, da se ob glasu zvonca vsujejo v učilnico. Sprva nezaupljivi, so se potem kuštravčki kmalu razživeli in ko sem jih pol za šalo pol za res vprašala, katerega od staršev imajo rajši, so skoraj v zboru odgovorili: »Mamo!  Zakaj? Povedali so mi, da jim mama pomaga pri učenju, medtem ko so očetje večinoma zdoma, preveč radi pijejo, in ko pridejo domov, se radi prepirajo.
Ko sem kasneje pisala o tem obisku, sem dolgo razmišljala, kako naj to pravzaprav povem, da ne bo hudo in da bo vendarle tako, kot so mi lahko povedali samo otroci. Zdelo se mi je, da se je temu ali onemu za hip zresnil obraz in v očeh sem jim brala zaskrbljenost. Toda vse to je na videz preveč črnogledo in enostransko. Ce zna oče lepo pripovedovati, če je večkrat doma, če se z mamo ne krega in če je dobre volje, da, potem dajejo tudi pri Kapeli otroci očetom enako »oceno« kot mamicam. In takih je bilo precej!
Otrok je v svojih pogledih in ocenah nepristranski, čuti kaj mu pripada v družini. Toda mnogi starši mislijo, da je pretežni del vžgoje odvisen le od vzgoje V, šoli.
STROJNI INŽENIR BOM!,
Sedeli smo v šolskih klopeh in naš razgovor je bil vse bolj živahen, zgovornost se je pomešala z nagajivostjo in niti opazili nismo, da smo obsedeli dalj časa kot traja dnevni pouk. Potem smo ugotovili, da je v razredu šest »bodočih« šoferjev, pet učiteljic, trije piloti in še vrsta drugih poklicev. »Jaz bom pa strojni inženir!« se je oglasil droban fantič, »seveda, če se bom pridno u-čil!« je še dodal. Vsem je sililo na smeh, najbrž tudi meni, kajti še tisti hip se je razred spremenil v en sam nasmešek, ki so ga tu in tam vzpodbujali z drezanjem pod rebra, tako, kot vedo to otroci najlepše.
Pa še na starše in delo doma ter v zadrugi je nanesel naš razgovor. Brez posebnih vprašanj so otroci ugotavljali, da doma starši pogosto govorijo o kokoših, zadrugi, prašičih in spet o zadrugi. Toda, bilo je nekaj razboritihy ki se niso kar tako strinjali z vsem. »Jaz bi že drugače gospodaril kot moji starši,« sem slišala iz klopi, »več koruze bi sejal!« »Pa zakaj?« sem vprašala. Hm, zato, ker bi koruzo laže prodal!«
Potem smo kramljali še o počitnicah, izletih in ekskurzijah. Vsi se veselijo počitnic, še posebej pa izletov. Toda nekateri so mi dejali, da ne bodo šli na izlet, 1 ker starši nimajo dovolj denarja.
Ko sem kasneje domov grede srečala na novem športnem igrišču skupino otrok, kako so pridno opravljali 'še zadnja
dela; dekleta so odstranjevala travo, fantje so privlekli od nekod ročni valjar, so se mi misli povrnile k mladim državljanom, ki sem jih pravkar zapustila. Nisem si mogla kaj, da ne bi zaželela ob misli na šolske počitnice in izlete: »Očka, bodi dobre volje...!«
M. Luthar
Prvi koraki..
VESTI
BUCKOVCI — V nedeljo je bila v Bučkovcih otvoritev šolskega telovadišča. Na otvoritvi je igrala godba na pihala nakar je šolska mladina izvedla nekaj telovadnih točk. Popoldan pa (e šolska mladina pripravila srečolov. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število vaščanov.
TIŠINA — Vaščani iz Tišine in okoliških vasi so že pripravili 150 tisoč kosov opeke za gradnjo šole na Tišini. Takoj* ko bodo imeli pripravljen še ostali material, bodo pričeli graditi. GRAD — V nedeljo je bila prva seja novoizvoljenega zadružnega sveta, na kateri so obravnavali poročila predsednikov upravnih odborov dosedanjih treh zadrug. Izvolili pa so tudi novi devetčlanski upravni odbor in predsednika zadružnega sveta.
V nedeljo so imeli gasilci v DOLNJIH SLAVEČIH svečan prevzem motorne brizgalne. Kupili so jo letos in sicer z lastnimi sredstvi.
GRAD — V ponedeljek se je pričelo pri Gradu taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje iz soboške občine. Taborjenje bo trajalo 12 dni, prisotnih pa je dve sto mladincev. CRNELAVCI — Pred kratkim so se v Crnelavcih zbrali člani aktiva mladih zadružnikov in se s predstavnikom zadruge iz Murske Sobote dogovorili o sodelovanju z zadrugo. Ker kmetijska zadruga nima na razpolago parcel za sejanje koruze, so .se dogovorili za kooperativno sodelovanje z zadrugo. Obdelovali bodo pol hektarja zemlje.
Mestni odbor Rdečega križa v Murski Soboti priredi v soboto 13. maja ob 18. uri v dvorani Kina ►►Park« svečano akademijo, posvečeno Tednu Rdečega križa.
V RADENCIH VEDNO VEČ GOSTOV
Na letošnjo sezono so se v zdravilišču še posebno dobro pripravili: Predvsem so poskrbeli za boljšo reklamo. Navezali so stike s turističnimi društvi in socialnim zavarovanjem doma in v tujini. Odziv tega se že čuti, saj imajo že sedaj več prijav gostov, kakor so jih imeli sicer meseca maja oziroma junija. Trenutno je v Radencih nad 150 gostov, nekaj tudi inozemskih. Dobra propaganda je tudi v tem, da je oskrba v zdravilišču v primerjavi na Jadranu za 20 odstotkov cenejša. Obnovili so nekatere zgradbe in opremo ter nabavili vrsto novih inštrumentov za zdravstveno službo. Imajo 2 zdravnika, medicinsko sestro in več bolničark.
V zvezi s turizmom obnavljajo in širijo v Radencih parke ter organizirajo turistične izlete. Zgradili bodo pločnike, reorganizirali bodo cestno razsvetljavo in uredili še vrsto drugih drobnih stvari.
SI ŽE IZBRAL POKLIC ?
Kateri poklic naj si izberem? Tako se sprašuje v tem času vsak mladinec in mladinka, ki bo končal letos obvezno šolanje. Mnogi se ne morejo odločiti* kateri poklic naj si izberejo* čeprav so se že posvetovali s starši* učitelji ali z znanci. Slišali so o mnogih različnih poklicih, spoznali so tudi probleme, ki so povezani z odločitvijo za poklic.
Danes se je v Sloveniji že močno uveljavila služba poklicnega svetovanja. Taka svetovalnica je tudi v Murski Soboti* o čemer smo v našem listu že pisali. Zavod za zaposlovanje delavcev* s katerim svetovalnica tesno sodeluje, Je organiziral doslej že več predavanj po šolah — prav posebej še v aprilu, mesecu poklicnega usmerjanja. Predavanj so se udeleževali otroci* starši in učitelji. Izvedena je bila tudi posebna anketa o nadaljnjem šolanju mladine. Kdor je anketni listek izpolnil* pa še seveda ne sme misliti, da se je s tem že prijavil za šolo, v kateri namerava nadaljevati študij. Kakor predavanja, tako je bila tudi anketa namenjena samo za poklicno predorientacijo, ki je prva stopnja poklicnega u-smerjanja. Pravo poklicno usmerjanje izvaja le poklicna svetovalnica, vendar to ni obvezno, marveč le v pomoč onim, ki žele nasvet.
Poklicno svetovanje je zelo odgovorno delo, tako do posameznika, kakor do družbe. Zato mora biti organiziran proces. Ta organizacija se sestoji predvsem iz dobre predorlentačije dela poklicnega svetovalca in mladinskega referenta v poklicni posvetovalnici iz preverjanja rezultatov poklicnega svetovanja. Poleg poklicnega svetovalca-psihologa in mladinskega referenta je potrebno, da pri svetovanju sodelujejo še zdravnik, pedagog in socialni delavec. Naša poklicna svetovalnica zdaj še nima vseh teh ljudi, vendar je s svojim delom že pričela,
saj ima samo mladinskega referenta in psihologa — poklicnega svetovalca. Delo obeh pa je zelo povezano* kajti naloga poklicne svetovalnice je poleg drugega tudi ta* da ugotavlja prosta učna mesta. S takimi podatki soboška svetovalnica še ne razpolaga. Kljub temu pa lahko nudi pomoč vsem tistim mladinkam in mladincem, ki se ne morejo odločiti za ta ali oni poklic* in čutijo potrebo po nasvetu.
Poklicna svetovalnica je opremljena s sodobnimi psihološkimi pripomočki, ki so potrebni za u-gotavljanje splošnih in posebnih sposobnosti posameznika.
Ugotavljanje sposobnosti in vsklajevanje zmožnosti z interesi posameznika in družbe* zahteva navadno precej časa, tako da morajo kandidati, ki želijo nasvet, obiskati svetovalnico tudi 2—3 krat. Svoje mnenje o kandidatu mora dati tudi šola, pri težjih primerih pa morajo priti v svetovalnico tudi starši.
Naloga svetovalnice pa ni samo v tem, da nekomu svetuje določen poklic, temveč tudi v tem, da tega ali onega odvrne od neprimernega poklica. S takim negativnim« svetovanjem lahko
svetovalnica še več koristi posamezniku kot s priporočanjem določenega poklica. Mlad človek je s tem obvarovan pred neuspehom in pred vsemi posledicami.
Ko se že odločimo za določeno šolo, se navadno znajdemo pred vprašanjem, ali bomo sprejeti v šolo, ali bomo dobili primerno podporo itd. Na našem območju imamo sorazmerno malo možnosti za šolanje. Vendar je bito zadnja leta odprtih tudi pri nas več šol* kljub temu pa bo moral marsikateri kandidat prilagoditi svoje želje zunanjim možnostim in potrebam skupnosti. Prav zato pa je potrebno* da se mladi ljudje čimprej posvetujejo in potem odločijo za najboljšo možnost. Kdor se bo pravočasno obrnil na pravo mesto* bo ugotovil* da odločitev vendarle ni tako težka* poleg tega pa bo imel še dovolj časa, da si pravočasno poskrbi za štipendijo itd.
Poklicna svetovalnica v Murski Soboti (v prostorih obrtne šole), daje vse informacije vsak četrtek od 7. do 14. ure in je na razpolago državljanom če pa bo potrebno, bo svoje delo časovno še nekoliko razširila.
BRALCI - BRALCEM V PRESOJO
z. -praznovanje 1. maja smo pionirji in mladinci Dolnje Bistrice pripravili pester program za prvomajsko proslavo. Proslavo smo hoteli izvesti na predvečer 1. maja pri kresu. Vendar nam vreme ni prizaneslo. Zato nam ni preostalo drugega, kot da gremo v osnovno šolo in tam izvedemo program, ker drugega prostora za prireditev v naši vasi nimamo. Vaščani nameravajo graditi kulturni dom, a so šele temelji izkopani. Tako smo morali v šolo, kjer pa smo naleteli na nerazumevanje starejše učiteljice, ki stanuje v šoli in ima pri sebi ključe od učilnic. Prosili smo jo za' ključ večjega razreda, kjer vsako drugo soboto vrtijo tudi filme. V veliko začudenje vseh nas nam je odredila manjši raz-
red, Kjer naj hi našim vaščanom izvedli prvomajsko proslavo. Ni se dala pregovoriti in je parkrat celo zaloputnila vrata pred učite-ljico-novinko, ki je v domači vasi organizirala proslavo* rekoč: Ne bo proslave v večjem razredu, pa delajte kar hočete!« Začudila se je učiteljica* začudili so se pionirji in mladinci nad njenim vedenjem in se spraševali* od kod le ima ta oseba, ki je vsekakor dolžna tudi nekaj prispevati lastne pomoči ob takih priložnostih* kot je bil sedaj Praznik dela, tako moč razpolagati s ključi in razredi. Saj ji je vendar dobro znano* da ne sme nasprotovati nobenim sestankom in prireditvam v šolskih prostorih, dokler kulturni dom ne bo zgrajen. Zatekli smo se k šolskemu odboru, ki naj bi nas kot pristojni organ za ►►take zadeve«, rešil iz nerodnega položaja. Zunaj na dežju je namreč čakalo mnogo vaščanov, predvsem mladine. Mlada učiteljica je sklenila, da proslave pač ne bo, a ob pogledu na čakajoče vaščane in želje nastopajočih, tega ni mogla narediti. Zadovoljiti smo se morali z manjšim' razredom, kjer so nastopajoči zavzeli dobro četrtino razreda, a gledalci so zavzeli ves preostali prostor do skrajnosti. Člani šolskega odbora niso nič ukrenili ter so izjavili* da nočejo imeti več nobenega stika s to učiteljico* ker imajo že od prej slabe spomine na njo. Pionirji in mladina pa je prvomajski program vseeno dobro izvedla, ki pa bi bil vsekakor boljši ob boljših pogojih. Vaščani so bili zadovoljni, domov grede pa so se pogovarjali o osebi, ki je hotela kolo napredka in kulture zaustavili, namesto da bi še sama prispevala z lastno pomočjo, ob takih priložnostih, kot je. bil Praznik dela. Vendar s takimi njenimi grožnjami in čudnimi nazori ne bo nič dosegla, ker Je tu mladina, tu je večina, ki misli m dela v vse drugačnem duhu, kot si ga ona zamišlja in narekuje.
CUka
ZARADI GOSPODARSKEGA KRIMINALA ŠTIRI LETA STROGEGA ZAPORA Pred Okrožnim sodiščem v M. Soboti se je pred kratkim zagovarjal Slavko Hladen, skladiščnik Trgovskega podjetja »Tobak« v Gornji Radgoni.
Obtožen je bil zaradi kaznivih <lejanj poneverbe, neupravičene uporabe in ponarejanja listin. Hladen je poneveril od letK 1958 dalje nekaj nad 644 tisoč dinarjev.
Okrožno sodišče v Murski So-boti ga je obsodilo na enotno ka-zen štirih let strogega zapora.
VINJENOST VZROK NESREČE V vasi Renkovci je prišlo pred kratkim do prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila Avgust Smitlinger iz Dobrovnika in njegov sovoznik Ladislav Koren sta se vozila precej vinjena. Med vožnjo je hotel L. Koren odvzeti A. Smitlingerju volan. Začela sta se prerivati in tako ju je zaneslo v ograjo na mostu. Koren je do-bil lažje poškodbe in pretres možganov. Prepeljan je bil v bolnišnico. Skoda na vozilu znaša o-krog sto tisoč dinarjev.
Po Kidričevi ulici v Murski Soboti je privozil pred dnevi kolesar Mirko Gomboc iz Murske Sobote, nenadoma je zavil na levo stran ceste. Med tem časom je privozil motorist Aleksander Sve-tec iz Salovec in trčil s kolesarjem, pri čemer sta oba padla. Istočasno je bila na kraju dogodka Marija Gjergjek, uslužbenka iz Murske Sobote, katero je zadel motorist ob padcu. Omenjena je dobila poškodbe na nogi. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Ugotovljeno je bilo, da sta bila oba voznika vinjena.
NA POTI V BOLNIŠNICO
PODLEGEL POŠKODBAM
Pred nekaj dnevi je prišlo pri Vidmu ob Ščavnici do hude prometne nesreče, ki je terjala kot žrtev dvoletnega otroka Samuela Browna, rojenega v Gradcu, živečega pri Vidmu.
Otrok je tekel čez cesto. V i-stem času je privozu motorist A-lojz Rižmar iz Trbegovec in podrl otroka z desnim kolenom. O-trok je dobil pri padcu težke poškodbe, nakar so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, vendar je med potjo podlegel poškodbam.
SE ENA SMRTNA 2RTEV
Iz Ljutomera proti Slatini Ra-dencem se je pred kratkim z avtom peljal Franc Bračko iz Slatine Radenec. Na cesti je opazil Karla Zamudo iz Stare ndve’ vasi, ki je med vožnjo dombv 'nekoliko vinjen padel s kolesom in se poškodoval. Med tem časom je iz nasprotne smeri pripeljal mopedist Bratina iz Križevec in se zapeljal čez ležečega Zamudo, kljub temu, da mu je Bračko dajal znake, naj ustavi.
Zamudo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel poškodbam.
Z MOTORJEM V LESENO .
OGRAJO
Z motornim kolesom znamke NSU sta se motorist Vlado Maček in sovozač Maks Jančar iz Gornje Radgone pripeljala iz smeri Kapela—Radenci. Zaradi velike hitrosti nista mogla zvoziti ovinka in sta se zaletela v leseno ograjo ter padla na sredino cestišča. Kot so pozneje ugotovili, sta bila oba nekoliko vinjena. Pri padcu sta dobila lažje telesne poškodbe, do-čim znaša škoda na vozilu okrog 4t tisoč dinarjev.
ROJSTVA
Rodile so: Draga Puklavec iz
Beltinec — deklico, Irena Sarotar s Kapele — deklico, Ana Friihvirt iz Gerlinec — deklico, Antonija Vučko iz Murske Sobote — dečka, Antonijo Vohar iz Dokležov-ja — dečka, Helena Mihalič iz Stročje vasi — dečka, Štefanija Forjan iz Dolgovaških goric — dečka, Irena Simonka iz Gaberja — dečka, Ana Šarkezi iz Cmelavec
—	deklico, Marija Molnar iz M. Sobote — deklico, Vera Dervarič iz Bakovec — deklico, Marija I-vančič iz Saferskega — dečka, Jožefa Grah iz Petanjec — dečka, Helena Kočar iz Ivanjed — dečka, A-na Tkalčič iz Bakovec — dečka, Helena Trarica iz Dolge vasi — deklico, Terezija Lebar iz Murske Sobote — dečka, Ana Maček iz Gradišča — dečka, Mafija Baranja iz Zenkovec — dečka, Marija Lukač iz Murskih Crned — dečka, Paula Vladkovič iz Budinec — dečka, Terezija Kianec iz Sela — dečka, Terezija SipliČ iz Tropovec — dečka, Vera Madžar iz Noršinec
—	dečka, Ema Porš iz Murske Sobote — deklico, Marija Vrbnjak iz Ključarovec — dečka, Marija Sever iz Salamenec — dečka, Gi-zela Klujber iz Dolge vasi — deč-ka, Helena Sanca iz Borejec — deklico. Ivana Zver iz Lipe — dečka, Kristina Knaus iz Lendave — deklico, Marija Merklin iz Murske
Sobote — deklico, Marjeta Marti-Šek iz Lendave — dečka, Olga Spi-lak iz Pudonec — deklico, Elizabeta Kovačič iz Sprinca — deklico, Sarika Dajč iz Gornjih Petrovec — dečka, Ana Gabor iz Mostja — dečka, Jožefa Vukalorič iz Veržeja — deklica, Boža Skoberne iz Murske Sobote — deklico, Bibija-na Stamberger iz Murske Sobote — deklico, Gizela Zakol iž Mot-varjevec — deklico, Emilija Kučan iz Cankove — deklico.
POROKE
/ Poročili so se: Ivan Vozlič, pek iž Hrastnika in Ana Voroš, delavka v tovarni perila iz Kroga; An-' ton Smodiš, šofer s C vena in Olga Horvat, strojepiska iz Murske Sobote; Ludvik Stevančec, kleparski pomočnik iz Murske Sobote in Ana Belec, uslužbenka iz Murske Sobote; Janez Bejek, kmet iz Sebeborec in Alojzija Hegeduš tovarniška delavka iz Kroga; Avgust Titan, železokrivec iz Kroga in Sidonija Husar, likarica v tovarni perila iz Bakovec.
SMRTI
Umrli so: Julijana Olaj iz Rakičana, stara 71 let in Matija Serec iz Murske Sobote, star 88 let.
POMURSKI VESTNIK, 11. MAJA 1991
5
8:2 v SCL
Predzadnjo nedeljo sta naša predstavnika v SCL slavila zmago na obeh bojiščih in odnesla svojima nasprotnikoma Štiri točke. Moštvo Sobote je imelo v gosteh Krim iz Ljubljane in ga na razmočenem igrišču visoko porazilo z rezultatom 6:1 (4:1). Gostje so doživeli katastrofo na soboških tleh prevsem zaradi slabega vratarja, lendavska Nafta' je prav tako na svojih, tleh zabeležila prvo zmago v doslejšnjem tekmovanju pod okriljem SCL v srečanju s celjskim Olimpom z rezultatom 2:1 (1:0), kar ji sicer ne more nič več pomagati, vendar pa ji je potrebno predvsem iz prestižnih razlogov. Tudi mladinsko moštvo Sobote je izšlo v zadnjem srečanju z ustrezno enajstori-co Krima kot absoluten zmagovalec, saj jo je porazilo z rezultatom 5:1:
2:4 v MPL
— .Soboškim črno-belim sta 'zadnji dve srečanji v okviru Mariborske podzvezne lige prinesli komaj dve Otočki: v Ptuju je moštvo Grafičarja izgubilo, srečanje s tamkajšnjo Dravo z rezultatom 0:3 (0:2), medtem ko je zadnjo nedeljo na domačem igrišču premagajo gostujoče: moštvo Pohorca iz Ruš z rezultatom 2:1 -(1:0). Poraz v Ptuju je po prikazani igri vsekakor manj zaslužen kot le bila zaslužena zmaga proti 'enajstorici Pohorja, saj' lahko v slednjem primeru napišemo o Pirovi zmagi kot posledici zelo slabe Igre, ki je še doslej nismo bili vajeni videti pri črno-belih, saj' bi bil rezultat brez avtogola gostov tokrat prav gotovo drugačen. V Ptuju pa je moštvo Grafičarja prikazalo povezano in dopadljivo igro, vendar je po krivdi ožje' obrambe dobilo po nepotrebnem dva gola, medtem ko samo ni uspelo realizirati niti ene priložnosti pred golom nasprotnika.
Vrnili so so s plaketo
Ptonirji I. soboške osemletke, ki so se 27. aprila letos udeležili pohoda Ob žici okupirane Ljubljani, so se vrnili nadvse zadovoljni, saj so na 4-kilometrski - progi dosegli mnogo boljši Sas od predpisane norme ter prejeli iz rok najboljših slovenskih športnikov, v znak priznanja za doseženi uspeh lepo plaketo in spominski trak.
NAŠIM DOPISNIKOM!
Nšše sodelavce in dopisnike posebej naprošamo, da nam pravočasno na kratko poročajo o nogometnih, rokometnih in drugih Športnih srečanjih za prvenstvo v okviru pomurskih lig, s čemer bomo še bolj ustregli številnim bralcem, ki se zanimajo tudi za domače športne dogodke.
Uredništvo PV
Pomurski rokomet z aspekta letošnje skupščine RZS
DVELETNI NAČRT ZA RAZVOJ ROKOMETA V POMURJU ZNATNO PRESEŽEN — V PRVI ČLANSKI LIGI PREVLADUJEJO ŠOLSKA, V DRUGI PA DELAVSKA DRUŠTVA — V PRIHODNOSTI STOPNJEVANO PRIZADEVANJE ZA VEČJO KAKOVOST NA TEMELJU ŽE DOSEŽENE MNOŽIČNOSTI V TEM PRI LJUBLJENEM,ŠPORTU.
Na letošnji skupščini Rokometne zveže Slovenije je bilo med drugim ugotovljeno, da smo v Pomurju znatno presegli, načrt za razvoj Fokometa; še najbolj z doseženo množičnostjo, saj naštejemo sedaj že 33 tekmovalnih moštev z nad 500 aktivnimi igralci, kar je vsekakor razveseljiva. bilanca, ki dokazuje, kako globoko je ta šport pognal korenine zlasti med našo mladino. Tako Imamo dye članski ligi dve ženski ligi, pionirsko ligo ligo in ligo pionirk. Značilnost moških tekmovalnih lig je predvsem v tem, da v prvi občutno prevladujejo šolska .športna društva. V drugi, po obstoju sicer mlajši, pa delavska. Začetno delovanje na področju širjenja rokometa je bilo usmerjeno predvsem v šolska športna društva, torej k šolski mladini, ki je ob pravilni usmeritvi inrvzgoji lahko najboljše' jamstvo za množičnost In v perspektivi tudi za kakovost. Mladost in zelo ugodna , stopnja aktivnosti sta pričujoči že v samem okrajnem rokometnem vod- | stvu, saj je to najmlajše med o-stalimi okrajnimi vodstvi, a po aktivnosti so ga v Sloveniji uvrstili ha prvo mesto. Za ilustracijo samo, še tale podatek: v pretpk-lem enoletnem obdobju je imel izvršbi odbor, ki ga sestavljajo izključno mladinci, kar 42 sestan-kov, upravni odbor ORO pa 7 sej. Mimo' pomembnejših, za razvoj rokometa bistvenih problemov, se
je izvršni odbor ukvarjal tudi z drobnimi tehnično-operativniml nalogami (pomoč tekmovalnim klubom, gradnja športnih Objektov, objektivno reševanje manjših sporov itd.) in v tem je tudi skrivnost zaupanja, ki ga imajo osnovne organizacije do svojega vodstva. To pa še ne pomeni, da si mladi upravljalci v tem športu ne želijo pomoči in nasvetov starejših, bolj izkušenih športnikov, nasprotno: celo v svoj bodoči program šo to napisali, da bi sa tako mladostni polet laže oplajal s-pozitivnimi dosežki starejše generacije.
Kot vse kaže, bo ob doseženi množičnosti moč že v bližnji prihodnosti priti v Pomurju do kakovostne okrajne tekmovainei lige, ki bo nekaj pomenila tudi v Republiškem merilu. Prizadevanja za večjo kakovost pa kajpak na- <! vezujejo na sodelovanje pomurskih predstavnikov v višjih kakovostnih ligah — bodisi v republiški rokometni ligi ali-pa v drugi vzhodno-slovenski ligi, za katere listanovitev se vztrajno Zavzemajo skupno 'z nekaterimi : drilgimi slovenskimi okraji. S tekmovanjem v višjih kakovostnih ligah bo prav gotovo dosežen^ptf-treben stimulans za napredovanje v sami okrajni ligi — še morda najbolj v moški in ženski konkurenci. Ob takem sistemu tekmovanj bo možna tudi zaželena decentralizacija, saj bodo nastale u-
godftepriložnosti za ustanavljanje občinskih tekmovalnih lig v M. Soboti, Ljutomeru, Lendavi in G. Radgoni, pa tudi za razmah rokometa' na Goričkem, kjer je te-lesno-vzgojna aktivnost za sedaj še najbolj v zaostanku, kar bo hkrati prineslo še večjo množičnost. Razume se, da bo takemu razvoju potrebno zagotoviti tudi ustrezno gmotno osnovo, brez katere ni možen večji napredek kljub sedanjemu čistemu amaterstvu.'To pomeni, da bo potrebno posvetiti še večjo pozornost vzgoji strokovnega kadra in gradnji športnih objektov, ki bodo zadovoljili tudi potrebam rokometa.
Dinamična igra je rokomet— S tekme: Elan i Grafičar
Po dvanajstem kolu v PISL
PRESENEČENJE V LJUTOMERU
V nedeljo je bilo na vrsti XII. kolo Pomurske nogometne lige. Tekma med moštvoma Tišine in Pušče je bila preložena, ker so se igralci Tišine udeležili pohoda »Ob, žici okupirane Ljubljane«. Največje presenečenje v tem
kolu -je prvi poraz Turnišča v Ljutomeru. S tem porazom so morali Turnlščani prepustiti vodstvo Radgoni. Moštvo Radgone, Je s težavo zmagalo v Dobrovniku. Domačini so namreč vodili domala do konca tekme, vendar jim Je
na kraju zmanjkalo moči in so morali prepustiti zniago gostom. Značilnost rezultatov, doseženih v XII« kolu, je zlasti v tem, da so zelo tesni in da so bile borbe za zmago na vseh tekmah ostre, vendar v dovoljenih mejah. Prepričani smo, da se v bodoče ne bodo več pripetili podobni dogodki, kot so se na tekmi med B moštvom Sobote in Puščo.
Kdo bo zasedel prvo mesto v tej kakovostni konkurenci, za zdaj še ni znano. Trenutno vodi moštvo Radgone z dvema točkama, toda moštvo Turnišča ima kot najresnejši konkurent v dobro eno neodigrano tekmo več. 2e rezultati v prvih kolih spomladanskega tekmovanja dokazujejo, da so se moštva bolj temeljito pripravila za tekmovanje kot v jesenskem delu. Ni več zanesljivih zmagovalcev, še manj pa dvošte-vilčnih rezultatov! Zato lahko pričakujemo, da bodo tudi naslednja kola prinesla vrsto novih presenečenj in da bodo tekme vedno bolj zanimive in mikavne tudi za gledalce.
REZULTATI V XII. KOLU:
Nafta B : Sobota B 9:0 (3:0), Ljutomer : Turnišče 3:2 (1:0), Bogojina : Beltinci 1:4 (1:2), Dobrovnik : Radgona 2:4 (2:0).
LESTVICA
Radgona	12	10	1	1	51:19	21
Turnišče	11	9	1	1	57:14	19
Nafta B	12	7	2	3	37:20	16
Pušča	11	6	1	4	49:34	13
Sobota B	12	6	1	5	40:37	13
Beltinci	11	5	1	6	24:15	11
Ljutomer	12	4	2	6	26:39	10
Tišina	11	S	2	6	36:41	8
Dobrovnik	12	2	1	9	19:52	5
Bogojina	12	0	0	12	6:75	0
PIONIRJI - .
NOGOMETAŠI!
Vabimo vse pionirje — nogometaše, ki želijo redno trenirati in tudi tekmovati za naš klub, da se prijavijo pri tov. Mocu Raduloviču ali Pavlu Skrabanu v Pomurski tiskarni Prijavljenim pionirjem bo amogočen reden trening pod vodstvom izkušenega nogometaša.
Upravni odbor NK »Grafičar«
Pomurski strelci v prvomajskih dneh
10V ŽA KROGI NA TREH FRONTAH
OBČINSKO TEKMOVANJE V POČASTITEV PRVEGA MAJA V MURSKI SOBOTI V ZNAMENJU OBČUTNE PREMOČI STRELCEV SD OBRTNIK — MALOKALIBRSKA »RUNDA« V RATKOVCIH — SD OBRTNIK VNOVIČ OKRAJNI PRVAK ZA LETO 1961, TOKRAT ŽE TRETJIČ — POMEMBEN PRISPEVEK STRELCEV K PROSLAVAM
V	soboški občini je v predtekmovanju v počastitev Prvega maja sodelovalo 265 članov iz 18 strelskih družin, 54 mladincev iz 4 družin, 32 pionirjev iz 2 družin in 22 članic iz 3 družin, kar je zgovoren- dokaz dosežene množičnosti v tem priljubljenem športu. V polfinalnem tekmovanju je sodelovalo 130 članov iz 10 družin, 15 mladincev iz 3 družin, 20 pionirjev iz 2 družin in 15 članic iz 3 družin, 26. aprila na finalnem tekmovanju, pa je zastopalo 3 družine 30 strelcev, 3 družine i5 mladincev, 2 družini 20. pionirjev in 3 družine 15 članic.
V	finalnem tejunovanju so bili doseženi razmeroma ugodni tekmovalni rezultati. Poudariti velja, da je v vseh tekmovalnih skupi-nah, razen v pionirski, dominirala s svojimi tekmovalci, strelska družina Obrtnik iz M. Sobote: v skupini članov s 3.264 krogi, v skupini' članic s L067 krogi, v skupini mladincev s 1.197 krogi, pa'tudi med posamezniki so bili
prvi njeni člani: pri članih Karei Turner s 369 krogi, pri članicah Anica čemela z 245 krogi in pri mladincih Pavel Pongrac z 267 krogi. V pionirski konkurenci je bila ekipno prva strelska družina »Jožeta Kramarja — Jusa« iz Murske Sobote s 1.033 zbranimi krogi, med posamezniki pa je bil prav tako prvi član te družine Janez Janežič s 139 doseženimi krogi'. ''
V nedeljo, 30. aprila -je bilo V Ratkovcih na Goričkem' tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, ki ga je priredila strelska. družina Goričko iz Kančevec. Na tem tekmovanju v počastitev Pr-t vega maja je sodelovalo 13 strel 
skih-c (družin iz soboške občine. Ekipffi rezultati: člani: 1. Obrtnik 362, 2. Borec 342, 3. Grafičar 314 krogov, 4. Kovinar (vsi iz Murske Sobote), 5. Goričko itd., članice:
1. Obrtnik, 2. Kovinar itd., mla-«Gor
dinci: 1. Obrtnik, 2. Kovinar itd. Prva mesta med posamezniki pa so tokrat pripadla naslednjim tekmovalcem: med člani Adamu Ku-
, čincu, Borec, pri članicah Jolan-ki Sapač, Kovinar, pri mladincih Kolonianu Pintariču, Obrtnik.
Zadnjo nedeljo je bilo v soboškem Domu JLA tekmovanje za okrajno prvenstvo v streljanju z zračno puško za leto 1961. Sodelo-
valo Je 7 tekmovalnih skupin. Na tekmovanju so bili doseženi zelo dobri rezultati, kar še posebej velja za nekatere tekmovalce in strelske družine.
Rezultati: 1. Obrtnik s 1.256 krogi, 2. Borec s 1.227 krogi, 3. Grafičar s 1.211 krogi (vsi iz Murske Sobote), 4. Ljutomer, 5. SD »Boris Kidrič«, 6. SD »Ciril Jureš« iz Železnih dveri, 7. SD »Dane Sumenjak« iz Moščanec.
Tako je tekmovalna ekipa strelske družine Obrtnik tokrat že tretjič zaporedoma osvojila naslov okrajnega prvaka v tej strelski disciplini.
Posamezni tekmovalci pa so se po rezultatih razvrstili takole: Karel Turner (Obrtnik) 275, Geza Ci-giit (Grafičar) 267, Drago Kolmanič (Obrtnik) 259* Cveto Margan (Borec) 259, Franjo Skarabot (Grafičar) 258 krogov itd.
Tudi to tekmovanje je zajelo v Pomurju množico strelcev, ki so se poprej merili za kroge že na družinskih in zatem še na občinskih tekmovanjih za prvenstvo v streljanju z zračno puško. V vseh teh tekmovanjih je sodelovalo nad 1000 strelcev iz vse pokrajine.
In na koncu še to: vsa ta tekmovanja so se končala z lepimi slovesnostmi in svečanimi predajami priborjenih priznanj zmagujočim tekmovalnim ekipam 'in najboljšim posameznikom, s čimer so naši strelci tudi dostojno proslavili letošnji delavski praznik in že doslej prispevali pomemben delež k proslavam 20-letnice ljudske revolucije. Prav v tem pa se zrcali tudi družbeni pomen njihovih prireditev, ki že daleč prerašča čisto športne okvire njihovega prizadevanja.
Kap. Ivo Perinič
Za najboljše strelce iii strelke —Zaslužena priznanja
STROGE KAZNI ZA NOGOMETAŠE PUŠČE
Disciplinsko sodišče pri Pomurski 'nogometni' podzveži je na podlagi zbranega materiala strogo kaznovalo vse igralce, ki so kakorkoli sodelovali prii nešportnem izgredu na tekmi Sobota B : Pušča. Tako so bili kaznovani: Branko Horvat z 1 letom, Vlado Šarkezi z 2 mesecema in Evgen Horvat z 1 mesecem prepovedi igranja ter Jože Horvat 1X1 ukorom. Razen tega je bila tekma registrirana z rezultatom 3:0 v korist Sobote B. 	i
Pričakovati je, da bo izrečena kazen vzgojno vplivala na priza-dete, ki so s svojim ravnanjem povzročil škodo predvsem klubu, saj bo moralo moštvo Pušče sedaj igrati dokaj oslabljeno. To pa naj bo tudi v opomin onim, ki radi na nogometnih igriščih presto- pijo mejo dovoljenega v Športu.
RADIOTELEVIZIJA • LJUBLJANA
RADIJSKI PROGRAM
Od 14. do 20. maja
NEDELJA
8.001 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Nenavadno potoval j e slona Jumba; 8.40 Iz albuma £kladb za otroke; 8.50 Z zabavno: glasbo v no,vi tedenj - 9.40 Zbori in samospevi Vasilija Mirka; 10.00 Še pomnite, tovariši.... Franc Hočevar — Hinko: Celo z letali smo sq vozili; 10.30 glasovi, ki spr vam všeč; 11.00 L. vari Beethoven^ Konceh' za klavir in orkester št. 2 v B-dtiru; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 13.45 Orkestra Alfred Scholz in Raphaele; 15.30 Arije, ki jih radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna — S. Radeoki: Kljub vsemu ;gremo v kino; 16.20 Poskočni^ z majhnimi zabavnimi ansambli;’ 16.40 »Peli so jih mati moja«; 17.00 Za nedelj) ško popoldne; 17.30 Radijska'Igra — Nikolaj Michalevski: Napad, na poštno kočijo; 18.10 Zabavni potpuri; 18.50 P. I. Čajkovski: Trije odlomki iz baleta Labodje jezero; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05 Izberite melodijo tedna!; 20.50 Hammond orgle; 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji' — 6. oddaja. Skozi dvorano čeških klasikov vddi Danilo Pokorn; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Uro pri slovenskih skladateljih.
PONEDELJEK
8.00 iPoročila; 8.05 Popularne orkestralne melodije; 8.40 Iz filmov in glasbenih retrij; 9.00 Naš podlistek — A. M. Burrage: Voščena lutka - I.; 9.20 Junakinje iz Puccinijevih oper; .10.15 Eano=_ rama zabavnih zvokov; 10.40 Nastopata zbor in orkester »Joža Vlahovič« iz Zagreba, vodi Emil Cosetto; 11.00 Po svetu jazza: »Best coast jazz«; 11.30 Za otroke
a) Reportaža, b) Mladi pevci mladimi t poslušalcem;- * 12.00 Nekaj partizanskih pesmi na narodne melodije; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Marija Loštrek: O izkušnjah s švedskimi prašiči; 12.25 Zvočni kalekioskop; "1Z.4Š	Iva
Flogla*, .' (mezzosopranistke Boža Glavak, pri klavirju Marjan Vodopivec); 13.30 Jules Massenet: Pisane slike; 13:50 Radi bi vas za-
bavali; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — Radio Sarajevo; 15.40 Naši popotniki na tujem — Simona Krivec: Moj pogled na britanske šole; 16.00 »Popoldanski operni koncert; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem ria pot!;
18.15	Veliki violinisti: David Oj-strab; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeid« varletč; 20.45 Kulturna tribuna; 21..Q0—23.10 Umber-to Giordano: And re Chenier, Ope ra v 4 dejanjih. 
TOREK
8.00 Poročila; .8.05 Izberit  redijo tedna! (Ponovitev m zabavnoglasbene oddaje z dn >.; maja l96l); .8,55 Radijska šola . srednjo stopnjo — Stane Virtič: Privriska fant s planine; 9.40 Obrtniški zbor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabijanija;
10.15	Pri skladatelju Mihaelu Rožancu; 10.55 Dve ameriški popevki; 11.00 Slavni pevci vam pojo arije iz italijanskih oper; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Skrinjica z zabavno glasbo; 12.00 Skladbice Vilka in Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Miha Ogorevc: Nova proizvodna središča okrasnih rastlin; 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk; 12.45 Igrajo Zadovoljni Kranjci;, 13.30 Godala in vokalni ansambli; 14.05 Radijska šola za rvišjo stopnjo — Jože Za gore Človek--bi bil
rad večen; 14.35 Dva prizore z dvora iz opere Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva;1 15:40 Listi iz domače književnosti— M. Vojskovič: Ljubimca; 16.00 Izbrali smo za vas; 18.00 Iz naših, kolektivov; 18.15 Klavir v ritmu 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Izobraževalni obzornik; 20.Q0 Zbor RTV Zagreb p. v. 'Slavka' Zlatiča in Sergija Rajnisa; 20.30 Radijska igra Aleksander Maro- diČ:: Rušilec »Zagreb« (Prva vedba); 21.25 Francoske, ameriške' in Ššvedske popevke; 22.15 Pesmi molja in srca; 23.05 Z lokom pb strunah; 23.25 Po svetu jazza: »Orumeneli listi«; 23.55 Prijeten počitekl	
SREDA
8.00 Poročila; 8.05 Mladina poje
A-^snetki z okrajnih glasbenih >evij; $ 00 Jezikovni pogovori (ponovitev); ? 15 Vedri zvoki; 10.15 tg oper G. Handla in Ch. W. Glucka; 11.00 L M ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd; 11.30 Za cicibane; 12.00 Vaški kvintet- 7 Božom ln Miškom; 13:15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Terčelj: rspektive slovenskega vili stva;
Šopek poljudnih kosu ih skladb; 14.05 Radijska	za
šrednj stopnjo — Stane V rtič: Privrisk* fant- s planine (f ,novi-tev); 14.35 Harf«: in orglic. ; J4.4Q ‘Pesmi P. Lipama r*oje Mar-boi*, komorni zbor p. v ilnjka Sikoška; 15.45 Radijska ut. tvervi — Ra in Weiman: Izvor oneči^evanja voda; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Lepe melodije; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna tribuna; 18.45 Naša pevka Anica Zu-bovič; 20.00 Z glasbenega bienna^ la v. Zagrebu; 22.15 Koktajl zabavne 'glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mladim plesalcem J' 23:55' »Prijeten - .počitek!
ČETRTEK
8.00	Poročila;	8.05 Glasba ob
delu; 8.35 Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« p. v. Jožeta Gregorca; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Jože Zagorc: Človek bi bil rad večen (ponovitev); 9.25 Slovenski skladatelji o pomladi, mladosti in ljubezni; 10.15 Popevke se •vrstijor* 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.15 Ruske popevke; 12.00 Trio Maksa Kovačiča; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Habič:
•' Ureditev- hlevov za prosto rejo govedi; 12.25 Iz francoskih oper; 13.30 Zvočna mavrica; 13.50 Pesmi . raznih narodov poje Slovenski oktet; 14.05 Tri orkestralne rapsodije; 15.40 Iz svetovne književnosti — Riberio Conto: Ujetnik; 16.00 Ali vam. ugaja?; 17.00 • Lokalni dnevnik; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 Richard Wagner: TannhSus.er — uvertura; 18.30 Helmut Zacharlas s svojim orkestrom; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Literarni večer; 22.15 Po svetu jazza: Jazz pod drobnogledom — X.; 22.45 Ge-rald Finzi: Pet bagatel za klarinet in klavir (Miha Gunzek, Marjan Lipovšek); 23.05 Nočni akordi.
H PETEK
8.00	Poročila;	8.05 Erno Doh-
nanyi: Ruralia Hungarica, pet skladb za orkester; 8.30 Od tu in tam; 9.20 Zborovske skladbe Vinka Vodopivca poje ljubljanski komorni zbor; 9.35 Kotiček za mlade* ljubitelje glasbe; 10.35 Od polke do dalypsa; 11.00 Dva odlomka iz Kogdjevih Črnih mask; 11.30 Človek	zdravje (ponovitev);
11.40 S popevkami po Evropi; 12.00 Narodne s harmoniko; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Gvido Fajdiga: Zakaj polovični uspehi pri čredenju;. 12.40 Domači napevi iz-
pod zelenega Pohorja; 13.30 Poje Frank Sinatra; 13.45 Georg Bizet: Arležanka, suita; 14.35 Uverture k Verdijevim operam; 15.45 Radijska univerza - dr. Bogdan Brecelj: Kako so nastajale partizanske bolnišnice - I.; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne ;17.25 Od plesišča do . plesišča; 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje; 18.15 Četrt ure z orkestrom Franck Pourcel; 18.30 Tako pojo in igrajo v tujih deželah — Slovaške in vlaške pesmi; 20.00 Armando Trovajoli s svojim orkestrom; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Znameniti skladatelji, kot so jih opisali njihovi sodobniki — 13. oddaja: Wolfang Amadeus Mozart; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Zabavni orkestri z zbori; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz naših študijev in koncertnih dvoran.
SOBOTA
8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.24 Z vseh vetrov (še en glas-
beni spored); 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo. - Tudi sosedovi so tu ... (ponovitev);	9.25 Poljske,
ruske, češke in bolgarske popevke; 10.55 Orgle in orglice; 11.00 Po svetu jazza: »Hot Versus- Cool« -(ponovitev); 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Milena Lekšan: Delo kmetijskih zavodov v sadjarstvu; 13.30 Igra ansambel Srečka Dražila; 13.50 Od arije do arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Celja p. v. Danijela Gruma;, 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Plesni orkester Max Greger; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Richard Strauss: Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla -simfonična pesnitev; 18.30 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Nekaj domačih napevov v izvedbi celjskih ansamblov in solistov; 20.25 Melodije raznih dežel; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.13 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
Radio Murska Sobota
NEDELJA
12.00	Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte!
PONEDELJEK
17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila.
TOREK
17.00	Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored.
ČETRTEK
17.00	Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, poslušajte!
SOBOTA
17.00	Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte!
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00-8.00 in od 15.00-23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.00 ure.
POMURSKI VESTNIK. 11. MAJA 1081
6
immiim-
ŠPORTNI ŽIV ŽAV MLADOSTI 
V	atletiki je tekmovalna skupina soboške I. osemletke premagala goste iz Puconec z rezultatom 116:44 točk. Posamezni tekmovalci so dosegli odlične rezultate in tudi nekaj pomurskih pionirskih rekordov. Pionirji:; 60 Lebar 8,0,
'Gyori| 8,1. (Mladost); ;skok.v daljino: Lebar 5,25, Kukonja 5,08, Šiftar* 4.85 (Mlad.); skok v -višino: Piv L45; Lebar 1,40 gralad.); met krogle, 3 kg: Gyorfi 15,57 (pomurski rekord), Lebar 14,56, Horvat 12,87 (vsi Mlad.) — vsi boljši od starega rekorda. Pionirke: 60 m: Sabati 8,9 (Mlad.); skok v daljino: Hajdinjak 440, Soš 406 (Mlad.), rekord; skok v višino: Hajdinjak 134, Sabati 133 (obe boljši od dosedanjega rekorda); met krogle, 3 kg: Grmič 10,25 (Mlad.).
V	malem rokometu so pionirji Mladosti premagali svoje nasprotnike z rezultatom 3:1 in 3:0, v igri Med dvema ognjema pa so bile uspešne puconske pionirke, ki so zmagale kar v .treh tekmah.
Soboški pionirji bodo v jeseni gostovali v Puconcih in tako vrnili obisk tamkajšnjim pionirjem.
V Murski Soboti je ' gostoval^ pionirska ekipa namizno-tenlŠke-' ga kluba } »Odred« iz Lju^lj^ng^ Gostje so sb 'srečali s pionirji Mladost na I. osemletki in vnovič opravičili naslov republiškega, in $ državnega prvaka, Saj so dve tšrg-; čanji pionirjev in eno srečanje pionirk gladko odločili v svojo,, korist s 3:0.
Na Vajenski šoli za učence v trgovini v M. Soboti so prireditelji športni dan v počastitev Tedna mladosti. Tekmovali so v rokometu za jugoslovanski pokal in v malem nogometu. V moški in ženski j konkurenci je zmagal v rokometu I.b razred, v malem nogometu pa se je uvrstil na prvo mesto ll.b razred.
Pred nedavnim je bil v Murski Soboti dvoboj med moštvoma
SKS. Rakičan in ESS v atletiki in nogometu. V atletiki je zmagala ESS- proti SKS z razmerjem točk 59:22, v nogometni tekmi pa je , Zmagalo .moštvo Rakičana z rezultatom 1:6 (0:0). Posamezni atletski rezultati: 100 m: B. Pavlič 12,2; 1000,m: J. .Husar, SKS, 3:04,0, daljina: B- Pavlič 5,71, višina: A. Šeruga 158; krogla: J. Peterka 12,95; mladinke: 60 m: J. Toplak 9,0 daljina: M. Marenče 4,25, višina: M Marenče 130.
TEDENSKI
KOLEDAR
Petek, 12. maja — Pankracij Sobota, 13. maja ig Servacij Nedelja, 14. maja — Bonifacij Poričdeljeik, 15. maja — D. zmage Torek, 16, maja —, Janez Sreda, 17. maja — Mojca Četrtek, 18. maja — Dubravka
Relativno eatišje na rokometnih igriščih
Naši v Ajdovščini
Zadnja nedelja je minila v znamenju dveh tekem v drugi ligi Pomurske rokometne podzveze in več prijateljskih srečanj. Rezultati s tekem za prvenstvo: Pomurje: Krog II 18:11 (11:9), Trgovec : Agroservis 16:14 (8:6). Prijateljska srečanja so se končala takole: Krog : Mokoš (M. Črnci) 30:18, Krog : Tekstilec 30:21, Cankova : Sobota 10:12.
V prvomajskih praznikih je skupina rokometašev z obeh soboških vajenskih šol odšla na propagandno turnejo po Goričkem. Njihova’turneja pa se je morala končštl že pri Gradu, čeprav so hoteli obiskati vse večja kraje na Goričkem in odigrati več rokometnih prijateljskih tekem s domačimi moštvi ter tako prispevati svoj delež k širjenju tega špor-
ta tudi v goričkih krajih. Pod imenom Sobota so odigrali samo eno prijateljsko tekmo na Cankovi. Tokrat so fantje prevozili s< kolesi okrog 70 km, brž ko pa bo nanesla priložnost, bodo svojo turnejo nadaljevali tam, kjer so jo nporali tokrat zaradi slabega vremena zaključiti.
Moštvo Sobote, ki ga Je sestavljalo sedem igralcev soboškega Grafičarja in dva igralca lendavskega Kovinarja, se je v prvomajskih dneh udeležilo tradicionalnega rokometnega turnirja v počastitev Prvega maja v Ajdovščini na Primorskem. Na turnirju Je poleg našega predstavnika nastopilo še šest moštev, ki so Jih sestavljali pretežno igralci lz Slo-venske rokometne lige, kar še po-sebno velja za moštvo Trbovelj. Rezultati: Trbovlje : Sobota 26:9 (13:4), Sobota : Črnomelj 18:11 (9:3), Koper : Sobota 14:19 (7:9),. Kranj : Sobota 24:18 (11:11). Vrstni red: Trbovlje, Ajdovščina, Kranj, Celje, Koper, Sobota, Crnd-melj.
V	nedeljo so startall tudi pomurski pionirji — nogometaši. Na sporedu je bilo prvo kolo. Tekmovanje za pionirsko prvenstvo je v dveh skupinah zaradi manjših stroškov.
V	B skupini je bila samo ena tekma; do neljubih nesporazumov je prišlo že v prvem kolu. Posebno nerazumljiv je namreč odnos naših vodilnih klubov (Sobota, Nafta) do pionirskega tekmovanja. Tako v nedeljo ni nastopilo n. pionirsko moštvo Sobote, ki se je sicer prijavilo za tekmovanje, prav tako tudi ni bilo v Beltince na tekmo pionirskega moštva Nafte. Pričakovati je, da bodo vodstva klubov, še zlasti vodilnih, posvetila večjo pozornost pionirskemu tekmovanju, saj je to bistven del prizadevanja za mladi naraščaj v nogometu. V skupini A so bile odigrane vse
tekme in že prvi rezultati kažejo, da bo imelo glavno besedo v borbi za naslov prvaka v tej skupini moštvo Grafičarja. Preseneča tudi neodločen rezultat, ki so ga dosegli pionirji Pušče v srečanju z vrstniki Sobote.
REZULTATI L KOLA V A
SKUPINI: V M. Soboti: Pušča : Sobota 0:0, na Tišini: Tišina : Radgona 4:2, v Ljutomeru: Ljutomer « Grafičar 1:4. Moštvo Mladosti je bilo prosto.
28. maja start hoksjistov
V nedeljo Je bila v Murski Soboti skupna seja predstavnikov Odbora za hokej na travi Slovenije in domačih hokejskih strokovnjakov. Na sestanku so ugotovili, da obstajajo v Pomurju u-godni pogoji za ustanovitev Pomurske hokejske tekmovalne lige. V tej ligi naj bi sodelovala moštva »Partizana« in ESS lz Murske Sobote, Beltinci, Lendava in po možnosti tudi Radgona. Tekmovanje v ligi se bo pričelo 28. maja. Prvak se bo po končanem tekmovanju plasiral v ustrezno republiško ligo.
Kot Je bilo sklenjeno na sestanku, bodo sodelujoči hokejski klubi dobili v uporabo in upravljanje po 25 hokejskih palic in 5 žog.
Planine vabijo
Smo pred sezono, ko se hočemo spočiti od napornega dela. Letni oddih lahko prebijemo v planinah. Znano je, da planine nudijo človeku sveži gorski zrak in lepoto planin.
Razumljivo je, da si vsak posameznik ne more privoščiti daljših izletov, ker so vezani na velike finančne izdatke. Da pa bi posameznikom omogočili izlete v planine, je v Murski Soboti planinsko društvo. Glavna naloga tega društva je, da organizira izlete v naravo. Kot vsako leto bo tudi letos organiziralo to vrsto izletov, med drugim po slovenski Transverzali, v Kamniške Alpe, k Piitvičkim jezerom, v Benetke, Titovo Užice, Kumrovec, Trako-ščan, Grossglockner itd.
Dne 21. t. m. pripravlja društvo izlet v Logarsko dolino. Odhod bo ob 5. uri zjutraj z avtobusnega postajališča, povratek pa ob 2L uri. Prijave sprejema tajnik PD Gašpar, Titova 18, tel. 85. Rok za prijave je vključno 15. maj 1961.
V nedeljo, 14. maja 1961
XIV. KOLO - I. LIGA - ČLANI: Sloga : Beltinci pri soboškem Domu »Partizana« ob 10.15, sodnik Zupan; Krog : Grafičar v Krogu ob 10.30, sodnik Obal; Elan : Lendava pri soboškem Domu »Partizana« ob 9. uri, sodnik Huzjan.
m. KOLO - n. LIGA - ČLANI: Ljutomer : Trgovec v Ljutomeru ob 11. uri, sodnik Martinu-zi; Krog n : Tekstilec v Krogu ob 9,15, sodnik Husar; Agroservis : Pomurje pri soboški II. osemletki ob 10,15, sodnik Sefer.
ZAOSTALA TEKMA V I. LIGI
— ZENSKE: Krog : Sloga v Krogu ob 8,30, sodnik Bratuš.
H. iKOLO - ZENSKE - II. LIGA: ESS II : SZD pri soboški II. osemletki ob 0,15, sodnik Sefer.
PIONIRJI: Mladost Bakovci (Krog) pri soboški I. osemletki ob 9. uri; Polet : Cankova pri soboški n. osemletki ob 11,15.
PIONIRKE: Cankova : Polet na Cankovi ,ob 10. uri; Mladost : Ljutomer pri soboški I. osemletki ob 10. uri.
V nedeljo, 14. maja 1961:
Na Tišini: Tišina : Sobota (pionirji) ob 15. uri, del. Ficko, Tišina : Sobota B ob 16. uri, del. Ficko, v M. Soboti: Mladost : Pušča (pion.) ob 15. url, del. Cug, Pušča : Beltinci ob 16. uri, del. Cug, v Bogojini: Bogojina : Dobrovnik ob 16. uri, del. sodnik, v G. Radgoni: Radgona : Ljutomer (pion.) ob 10. uri, del. Kranjec, Radgona : Ljutomer ob 10,40 uri, del.' Kranjec, v Dobrovniku: Dobrovnik : Nafta II (pion.) ob 15. uri, del. sodnik, v Lendavi: Nafta I : Planika (pion.) ob 15. uri, del. Vajda, Nafta B: Planika ob 16. uri, del.. Vajda.
FIZKULTURNE KNJIŽICE V STUDIJSKI KNJIŽNICI:
1.	FIZICKA kultura. (Bgd) S 2628-1953;
2.	HROVATIN, B.: Priročnik: teki, Skoki, meti. S 4928-11;
3.	JANKOVIČ, V.: Osnovi fizIČkog odgoja. Zgb. 1947. S 2872-5;
4.	JELOCnik, m.:	Telovadne
raznoterosti. Vij. 1960. S 4928-10;
5.	KOŠIR. A.: Človeško telo. Lj. 1958. S 4929*
6.	PISLJAR, *SERPAN, ULAGA: Orientacijski šport. Lj. 1955. S 4941;
7.	PREŠEREN, M. & S. GALA: Plavanje, waterpolo, skoki v vodo. V Lj. 4927-1;
8.	PRIRUCNIK za izgradu fizkul-tumih oprema. Bgd. 1948.
S 2729;
9.	SEF, A.: Osnove športnomedi-cinskega nauka. Lj. 1950. S 409;
10.	TELESNA vzgoja v osnovni šoli. Priročnik. Lj. 1960;
11.	TRDINA, N.: Osemdeset štafetnih iger. LJ. 1960;
12.	ULAGA, D.: Smučanje. LJ. 1947. S. 2346;
13.	ULAGA, D. Sc M. JELOCNIK: Smučanje. Lj. 1960. S 5027;
14.	ULAGA, D.: Teorija telesne vzgoje in športnega treniranja. Lj. 1959. S 4919;
15.	VAZZAZ, J.: Lestve. Lestve-nik. Plezala. Lj. 1960.
Čitalnica je odprta ob delavnikih: v ponedeljek, sredo in petek od 12. do 19. ure; v torek in četrtek od 7. do 14. ure, ob sobotah samo do 12. ure.
Mali oglasi
UPOKOJENCI POZOR! V nedeljo 21. maja 1961 ob 9. uri dopoldne bo občni zbor Društva upokojencev v Murski Soboti (bivši kino, grad). Upokojenci, pridite, ker bo govora tudi o prevedbah na nove po-kojnlne.	up
M-497
OSEBNI AVTOMOBIL Opel-Olim-pia, ugodno prodam. Ivanocije-va 25, Murska Sobota.	
1000 Kom. AKACIJEVIH KOLOV za,; 3 vinograd, prodam. Vinceno Ne- meš. Tešanovei 35.	M-498
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran. prodam. Naslov v upravi lista.	M-499
KAUC, dva fotelja in preprogo ugodno prodam. Naslov v u-pravl lista.	M-476
LEP VTNOGRAD in sadovnjak na lepi legi in v dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Vprašati v gostilni v Bučečovcih 1.
M-483
AKTOVKO Z FOTOAPARATOM »Altix-N« sem Izgubil v torek, 2. maja zvečer na cesti Odranci - Murska Sobota. Poštenega najditelja prosim, da jo proti lepi nagradi vrne na naslov, ki Je, v aparatov! torbici ln na Časopisih, ki so bili v aktovki!-	M-498
MOPED »Colibri« in MOTORNO KOLP roler Prima 150 ccm v odličnem stanju ugodno in poceni prodam. Mikloš Ktizmiča 21, Murska Sobota.	M-501
HlSo z , gospodarskim poslopjem, mizarsko' delavnico, 33 arov žejni j e ob glavni cesti blizu G. Radgone, prodam. Ogled do 20. maja 1961. Lutverci 32, p. Apa~ _če. »Škarja«.	M-502
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslop., vinogradom, večjim sadovnjakom, skupno 5 ha zemljišča, prodam po nizki cenl-ali pa-dam v naiem. Vprašati,: pri Frančiški Zel en Jak, na 'pošti Tomaž pri Ormožu.
M-503
Razpisna komisija Zdravstvenega doma Lendava ponovno razpisuje delovno mesto
STATISTIKA
prt ZD Lendava. Pogoji: srednješolska izobrazba, po možnosti zdravstveni delavec. V kolikor komisija ne bo sprejela nobene ponudbe kandidatov s predpisano Izobrazbo, bo upoštevala tudi druge ponudbe tistih, ki imajo najboljše pogoje.
Ponudbe sprejema razpisna komisija do 26. maja 1961.
AVTO-MOTO društvo »Stefan Ko-vač«, Murska Sobota, priredi dne 14. maja ob 9. url svečano otvoritev društvenih prostorov nsi Noršinski cesti 1. Po otvoritvi priredi izlet z motornimi vozili v DOLIČ, kjer so na sporedn tudi spretnostne vožnje. Za jedila In l pijače je poskrbljeno v LOVSKI KOCI na Doliču.
Vabi feni člani, kakor tudi ostalo občinstvo, ki ima motorna vozila.
Za polnoštevilno udeležbo se priporoča upravni odbor društva.
ŠTEDILNIK, rabljen, na dve plo-, šči in električni kuhalnik na dve plošči ugodno prodam . Vprašati pri PLUS. DES, G. Fadenna do 14. ure. M-486 MOTORNO KOLO »Puch« 175 Ccm generalno popravljen, ugodno prodam. Lojze Gergek, Cankova. 	M-488.
DNEVNO SOBO, komo1 et.no, Orehov furnir, zelo ugodno prodam. Mož.no plačilo s čekom. Naslov v - upravi Usta. M-497 DENARNICO 7. vsemi dokumenti,
sem izgubil 2. maja na žel. postali v Murski Soboti. Oseba Je opažena, zato jo prosim, da mi dokumente vrne. denar pa si naj obdrži za nagrado. M-487 Dne 4. maja 1961 so se na cesti Murska Sobota—Cikečka vas i gubila vrata za rezerv, kolo na rešilnem avtomobilu. Poštepega najditelja prosimo, da jih proftij nagradi odda Upravi Zdravstvenega doma v M. Soboti. M-566
KMEČKIINVENTAR v celoti, različne'obleke, pohištvo, po ugodni ceni prodam. Adrijanci 43,
, p. Gornji Petrovci.
M-504
ZENSKO ŠPORTNO KOLO, dobro ohranjeno ln VESPO, generalno popravljeno poceni prodam. Dušan Devetak, Titova 2, Mur-ska SobotamM-50JK JABOLČNIK prodam- Franc To-polnik, Slaptiiici 2, p. Videm ob SčaVnici;	M-507
DVOSTANOVANJSKO HlSO, eno stanovanje prazno, prodam. Janko Hakl, Slomškova 14, M. Sobota.	M-494
u DVOSOBNO STANOVANJE V Ce-lju zamenjam za enako v Murski Soboti. Naslov v upravi lista.
M-495
OGLEJTE Sl RAZSTAVO NOB V POMURJU!
Razstava je odprta v prostorih Pokrajinskega) muzeja vi Murski Soboti) vsak dan od 8. do 12. ure!
Vsem zaposlenim staršem!
Zaposlenim staršem sporočamo, da lahko pripeljejo svoje otroke v času njihove zaposlitve v varstvo v Dom pionirjev in mladine v Murski Soboti, bivša kavama Sočič. Dom je odprt za pionrje od 10. do 17. ure. Otroci imajo topel obrok kosila, ki stane 50 dinarjev. Za varstvo otrok pa plačajo štrši 6Q0 dinarjev mesečno Tudi, dijaki vozači dobijo kčsilo. za 50 dinarjev po obroku.
Uprava doma.

Upravni odbor Kmetijskega gospodarstva Beltinci1 razpis uje
ŠTIPENDIJO za študij na veterinarski -fakulteti.. Prijave poslati do 15. maja.
zahvala
Ob smrti mojega, očeta
JOŽEFA TURKA
(bivšega gostilničarja iz Murske Sobote) se iskreno zahvaljujemo Vsem znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali. Po-sebno se zahvaljujemo gostincem iž Lendave za številen, obisk ob pogrebu svojega starega prijatelja in tov. Jaka-bu za poslovilne besede ter orkestru Baranja:
Murska Sobota 9. maja 1961.
Žalujoči: sin Lali Turk in ostalo sorodstvo
Lastnike motornih vozil obveščamo, da smo s 1. majem 1961 odprli poseben oddelek za
brušenje motornih valjev m vrtanje ležajev
Na zalogi' imamo bate in ležaje iz uvoza po zmernih'cenah. Prevzeta dela izvršujemo hitro-in. solidno
Za naročila se priroča kolektiv ZOP »Agroservis, — Murska Sobota.
ZAHVALA
Ob mučni" izgubi našega dragega moža in očeta
JOŽEFA HORVATA
se najprisrčneje zahvaljujemo kolektivu Gradbenega podjetja »Gradbenik, iz Lendave in vsem ostalim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, posebej pa še zdravniku dr. Antoniču za njegov trud pri zdravljenju bolnika. Velika Polana, dne 27. aprila 1961.
Žalujoči: žena Marija z otroki
Upravni odbor Zavoda za zaposlovanje invalidov iri drugih Oseb v Ljutomeru
razpisuje naslednja delovna mesta:
2. SOCIALNEGA DELAVCA S. NABAVNO-PRODAJNEGA SEFA 3. SEFA PROIZVODNJA
Pogoji: pod- 1. dovršena višja socialna šola; pod ‘"Ž." trgovec z visoko kvalifikacijo in 5 let prakse v kovinski stroki; pod mojster oziroma tehnik kovinske ali mizarske stroke ž večletno prakso v gospodarstvu.
Nastop službe možen takoj, plača po pravilniku oziroma po dogovoru, samska stanovanja zajamčena.
Pismene ponudbe z življenjepisom poslati UO zavoda do 15. maja 1961,	_
Komisija za sprejem in odpust delavcev in uslužbencev
Industrijskega podjetja „ŽICA“ LJUTOMER
r a z p i s u>j e delovna mesta:
7 KLJIČAVMfARJEV
(srednjekvalificiranih)
Pogoji: ključavničarji s pomočniškim izpitom.
Vsi interesenti naj vložijo pismene ponudbe na upravo podjetja do 31. maja 1961.
POMURSKI VESTNIK - List Izdaja ln tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telelon 13S - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - Naročnina celoletna SOS dinarjev. poUetna 300 dinarjev, za Inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. €05-11
POMURSKI VESTNIK. 11. MAJA 1961
7
V	- počastitev 20. obletnice ustanovitve OF so 27. aprila tekmovali pionirji lendavske I. in n.- osemletke., v spomladanskem krosu. Tekmqyalo je 60 mladih tekačev. Tehnični; rezultati: V. razredi, pionirke!, 350 m, Nada Živko, 1:30; V. razredi, pionirji J; 500 m, Mladen Krvišek; 2:03; VI. razredi, pionirke, 500 m Marjeta Gomzi , 2 ;03; VI. razredi, pionirji, 6,00 m, Jože Nagy, 2:08; VII. razredi, »pionirke, 600 m. Zora Cigan, 2:22; VII. razredi, pionirji. 800 m, Stefan Sveč, 2:43; VIH. razredi, pionirke, 600 m, Gi-zela Poredoš, 2:20; Vin. razredi, pionirji, 800 m, Vlado Kovač, 2:49. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobro izvedena.
V	okviru Jugoslovanskih pionirskih iger so se pred dnevi srečali pionirji — športniki soboške I. osemletke in osnovne šole iz Puconec. Tekmoyall so v lahki atletiki, malem nogometu in igri Med dvema ognjema.
Več pozornosti - pionirjem
MURSKA SOBOTA - od 12.14. iiiajfa ameriški barvni kinema-skopski film: »Od pekla do Texasa«; od 15.—16. maja frank coski vistavisionski film: »U-lica de Prerl«; od 17.—18. maja ruski barvni film: »Šofer po sili«:
SLATINA RADENCI - od 13.-14. majja ameriški barvni kinema-skopski film: »Ponos in strast«, 18. maja ameriški barvni film: »Puščava živi. — Vodni ptiči«. LJUTOMER - od 13.-14. maja a-meriški kinemaskopski film: »Ulica Frederick št. 10«; od 17. do 18. maja angleški film:
»Toramy Steel poje«.
GORNJA 1 RADGONA - od 13.-14. maja francoski barvni vistavi-siqnskL,film:» »Njeno življenje«; od 17.—13. maja italijanski film: »Krik«.
SALOVCI - od 13.-14. maja an-gleški barvni kinemaskopski film: »Vzhodno od raja«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 13.-14. maja sovjetski film: »Tihi Don I- del.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 13.—14. maja ameriški barvni glasbeni film: »Broadway ska uspavanka«; 17. maja ameriški kriminalni film: »Mata Ha-ri«. 
ZAHVALA
Ob bridki izgubi svoje drage žene
MARIJE KOČIŠEVE
se vsem sorodnikom, prijateljem in cnancem zahvaljuje-jem za sočustvovanje, pomoč in vence, posebno kolektivu in sindikatu »Agromerkurja«. Posebna zahvala še dr. Son-nenscheinu in družini Frumen za njihovo požrtvovalno pomoč. 
Lendava; Maribor, Newark, Hellertown, Allentown.
Žalujoči: mož Pavel in sorodstvo
Prvi ameriški astronavt v vsemirju
Minuli teden je tudi prvi a-meriški astronavt poletel v vesolje. S Cape Carnevala so namreč uspešno izstrelili v vesolje kabino s kapetanom bojne ladje Alanom B. She-pardom. Shepard je v konici "Mercury" poletel 185 km. visoko in je pristal v Atlantiku 470 km daleč od kraja izstrelitve. Polet je trajal pičlih 16 minut.
To se je zgodilo minuli petek. Natanko ob 15.30 so izstrelili raketo »»Redstone« in kapetan Shepard je poletel v vesolje z začetno hitrostjo 2500 km na uro. V višini 145 km se je konica »»Mer-cury« ločila od rakete. Šhepar-dova prva poslanica iz vesolja se Je glasila: »Oh, kako je lep razgled!« Konica s Shepardom je poletela še 45 km kvišku, s hitrostjo nad 6000 km na uro, potem pa so začeli delovati mehanizmi za zaviranje in konica je začela padati proti Zemlji. To so bili kritični trenutki za Sheparda in štab, ki je budno spremljal polet konice. Vse pa je brezhibno delovalo in v kratkem so opazovalci z letalonosilke »»Lake Cham-plain« zagledali konico, ki se je spuščala. Padla je v ocean s hitrostjo 32 km na uro. Na kraj, kjer je pristal Shepard, je nato odletel z letalonosilke helikopter, ki je sprejel astronavta in ga pre-
peljal na ladjo. Shepard je avtomatsko, odskočil iz. konice s padalom. Na letalonosilko so prepeljali Sheparda ob velikih ovaci-
jah posadke. Zdravniški pregled je ugotovil, da je zdravstveno stanje prvega ameriškega astronavta v redu. Njegov polet so milijoni Američanov spremljali po televizijk
Za uspešen polet prvega a-meriškega astronavta so čestitali številni državniki, med njimi tudi sovjetski premier Hruščev, ki pravi v svoji brzojavki, da so zdaj odprte široke možnosti za proučevanje prirode. Kakor vse kaže, bodo sedaj ZDA z največjo naglico in odločnostjo razvijale program vesoljskih raziskav, saj je Shepardov polet v vesolje nudil znanstvenikom dragocene podatke.
Ameriška raketa
Kapetan A. B. Shepard
Nezaščiteni dalmatinski otoki, posebno oddaljeni, so bili v srednjem veku tarča napadov številnih tolp razbojnikov in pustolovcev, ki so bili željni bogatega plena. Mirni, pastirji, ribiči in proizvajalci olivnega olja so posebno trpeli od zahrbtnih napadov hitrih gusarskih tolp, ki so neprestano križarile po Jadranu ter čakale in plenile beneške galeje. Ce se jim je plen izmaknil, so se gusarji zaletavali v vasi na otokih ter ropali in ubijali ali pa odvedli s seboj prebivalstvo v suženjstvo v mediteranske in maloazijske predele.
Ponekod so ostale vasi popolnoma puste in uničene. Večen strah in negotovost sta prisilila prebivalce otokov, da so se branili na vse načine, da bi bolje obvarovali svoje do-move. Najboljšo zaščito je nudilo že od nekdaj vrelo olje. Nad vežnimi vrati najstarejših hiš je še danes moč Videti odprtine, skozi katere so s podstrešja vlivali vrelo olivno olje na napadalce, ki so skušali razbiti vrata in vdreti v hišo.
Na otokih nekdaj skoraj ni bilo hiše brez take obrambne »odprtine«, ki pa so sčasoma postale nepomembne in zato so jih zazidali in pred vhodi v hiše so nastali nadstreški.
TRANZISTORSKI AVTO -VOZILO BODOČNOSTI
Razmah avtomobilskega prometa in spravljanje v garaže stotiso-čev teh vozil je spravilo v zagato pariške inženirje in urbaniste. Vse pariške ulice so skupno dolge 1.150 km. Ce bi se skoraj milijon avtomobilov pariškega glavnega mesta razporedilo drug za drugim, bi to bila povorka, dolga 2600 km. V vsem departementu Seine je okoli 1,500.000 avtomobilov, a samo 450.000 jih lahko najde svoje mesto v javnih in zasebnih garažah.
Preko 360 ekspertov pariške policijske prefekture je v zadnjih desetih letih porabilo 30.000 delovnih dni in zaman skušalo rešiti pariški prometni gordijski vozel. V glavnem so kriva za tako stanje nepotrebno velika vozila, pravijo pariški tehniki in vključujejo med ta vozila tudi Fiat 500. Do takega zaključka so prišli na osnovi tega, ker prebije povprečni Parižan letno 300 dni v avtomobilu.
Ko so iskali zdravilo proti popolni paralizi velikomestnega prometa, je neki pariški inženir konstruiral prototip pravega velikomestnega' vozila. To je .miniaturni ;»avfb-tranzistor« bodočnosti. Namesto dolžine 2,95 m, kolikor merijo najmanjši sedanji avtomobili, je ta »tranzistor« nekaj daljši od 1,50 m. Pri pločnikih ga je moč postaviti počez namesto vzdolž. Trije takšni avtomobili »Transvil« zavzamejo mesto enega sicer majhnega avtomobila »Arond«, namesto enega Cadillaca pa je moč postaviti šest tranzistorjev.
Ta miniaturni avtomobil je dvosedežen, z motorjem, ki mefi 400 cm3 in razvija brzino 70 km na uro. ‘Na 100 km porabi zamo 3 in pol 1 goriva.
S konjem v zadružno prodajalno
Dogodek, ki se je pred nekaj dnevi pripetil v prodajalni., kmetijske zadruge »Suva gdra« v vasi Belovište pri Go-stivarju, je še sedaj predmet pogovorov ne samo v vasi,
temveč v vsem okraju. Neka vesela družba se je sestala pred prodajalno in prodajalca zaprosila, naj ji prinese pijače. Napivali sp si, dokler jim noge niso odrekle pokornosti. Veseljačenju se je pridružilo tudi nekaj ljudi iz zadruge, med njimi pa je bil tudi sam prodajalec. Tedaj se je zgodilo nekaj, česar se bodo v vasi še dolgo spominjali in. kar razumljivo — obsojajo.
Najveselejši v družbi — Našim Sl. iz bližnje vasi. Trnovo — je zajahal svojega belca in ga nagnal naravnost v prodajalno. Mnogi so začeli vpiti, da konj Šarec kraljeviča Marka tudi ni nikdar hotel v gostilno, kjer je Marko pil, ampak je potrpežljivo čakal, da je kraljevič Marko prišel ven. Toda Nasimov belec je bil bolj ubogljiv od Šarca in Je brez obotavljanja odstopical z gospodarjem na hrbtu v prodajalno in se zaustavil pred prodajno mizo, kjer so bili tudi drugi kupci.
Tedaj je družba odšla y prodajalno, da bi še naprej veseljačila. Tako je preteklo nekaj časa in prišla je ura, ko se prodajalna zapre. Tudi tukaj so bili ljudje »»pozorni«, pa so dali konju prednost. Belec pa se ni hotel ganiti in je stal pred prodajno mizo kot prikovan, kot bi mu bilo prijetno ovohavati sladkor, ratluk, bonbone in čokolado.
Družba se je takrat zresnila in začela premišljati, kako bi spravila konja iz trgovine. Poizkušali so na vse načine.. Najprej je hotel Našim odjahati, a vrata so se odpirala navznoter. Potem je jahač razjahal in poizkušal spraviti konja na ta način na prosto. Niti to ni uspelo. Tedaj je družba razbila vrata prodajalne in šele sedaj je Nasimov konj, ko je videl odprtino, odšel mirno iz prodajalne.
DROBNE ZANIMIVOSTI
SPLAVAR - PESNIK Srednjeveški splavar Bogdan Baštovanovič iz vasi Beserovne pri Bajini Bašti je gotovo polovico svojega življenja preživel na splavu, vozeč se po Pivi, Tari, Limu in Drini. Splavarjenje pa ni bil samo njegov poklic, temveč tudi njegova strast, saj Je na splavu dobil navdih za večje število pesmi.
Mnogi splavarji, ki »»jezdijo« ure in ure na splavu, pojejo Bogdanove pesmic ki so postale narodne.
ČUDEN GOST PRI KOSILU
Ko je neka litvanska družina mirno jedla kosilo, se je zaslišal padec na streho in potem močan tresk. Neki predmet je z vso silo priletel na mizo, na kateri se je kadilo kosilo. Vsi člani družine so se strahovito prestrašili in pohiteli iz hiše na prosto, ker so menili, da je potres.
Pozneje, ko so se oprezno vrnili, so zagledali na mizi čuden predmet, ki je prebil streho in strop. Strokovnjaki so* z natančno preiskavo ugotovili, da je to meteor, težek 1 kg.
OTOK, KJER SAMO 2ENE LOVIJO RIBE
Na malem otoku Krpanj nedaleč od Šibenika že desetletja zelo zanimivo razdeljujejo delo med ženske in moške. Medtem ko skoraj vsi moški lovijo gobe in plujejo po svetu, ženske z veliko spretnostjo lovijo ribe in opravljajo poljska dela. Rano zjutraj, ne glede na to, ali je vreme lepo ali ne, se razporedi desetine malih in večjih čolnov po kanalu. V čolnih je samo ženska posadka. Nekaj žensk odrine na poljska dela, druge pa zopet lovijo ribe ali školjke na odprtem morju za družino in za trg. Zvečer so pa zopet vse zbrane doma.
EKSPLOZIJA BOMBE PO 15 LETIH
Skozi gozd blizu poljskega mesta Opatova pelje cesta, ki je zelo prometna. Vsak dan se pelje po tej cesti stotine vprežnih in motornih vozil. Pred dnevi, ko je peljal po tej cesti neki potniški avto, je odjeknila strahovita eksplozija. Vozilo je razneslo. V avtu so bile štiri osebe. Vsi potniki so bili pri priči mrtvi. Komisija, ki je preiskala vzroke, je ugotovila, da je bila pod cesto zakopana letalska bomba, težka 500 kg. Padla je že minulo vojno, vendar za njo nihče ni vedel. Ni znano, zakaj je bomba prav sedaj eksplodirala.
HOTEL, KI JE BIL KASARNA, BOLNICA PA — HOTEL
Eden največjih hotelov na Jadranu, hotel »»Palače« v Portorožu je bil zgrajen leta 1900. Avstrijci pa so ga med prvo svetovno vojno preuredili v kasarno in bolnico. Ko so prišli Italijani na to območje, so zgradbo spet preuredili v hotel. V času druge svetovne vojne pa je hotel zopet doživel isto usodo kot pod Avstrijci, postal je — kasarna in bolnišnica. Po osvoboditvi so leta 1950 zgradbo temeljito preuredili in sedaj je to največji hotel na Jadranu.
NESREČA BREZ 2RTEV Od sekund je zavjselo življenje 44 potnikov štirimotomega letala španskega zrakoplovstva, ki je obratovalo med Madridom in Buenos Airesom. Ko se je spuščalo na letališče Sao Paolo v Braziliji, se je zrušilo na začetku pristajališča, potem se je vleklo 600 m po trebuhu in nazadnje se je vžgalo. Potnikom in posadki je uspelo pravočasno zapustiti letalo. Nekaj sekund za tem, ko je zadnji potnik zapustil letalo, je ogromni »»Supercostalaclon« eksplodiral.
GLASBENI INSTRUMENTI IZ' STEKLA
Na proslavi otroškega dne v Kopenhagenu je pihalni orkester, sestavljen iz delavcev tamkajšnje tovarne stekla, predvajal čuden koncert. Vsi instrumenti — trombe, krilovke, trube in drugi so bili iz stekla. Neki danski dirigent je odkupil ta glasbila od njihovega izumitelja, napihovalca stekla Huga Molera in nastopa sedaj s poklicnimi glasbeniki, na koncertih po vsej Danski.
Vsi, ki so prisostvovali temu koncertu, so mnenja, da imajo steklena glasbila lepši zvok od kovinastih. Zanimivo je, da je največja trobenta izdelana iz steklenih cevi, dolgih sedem metrov.
STEKLO, KI GASI OGENJ Neka avstrijska tvrdka je v Franciji odkupila patent za izdelovanje stekla ki samo gasi ogenj okrog sebe. Da se to doseže, dodajo steklu antimonske soli in klorne materije. Tako pridobljeno steklo je popolnoma prozorno. V primeru požara proizvaja steklo pod učinkom antimona klorov plin, ki takoj pogasi ogenj.
KATEDRALA, STARA 100 LET Znana katedrala sv. Jakoba v Šibeniku je bila zgrajena pred več kot 100 leti. Zidati so jo pričeli leta 1431, trajalo pa je do leta 1855, da so z gradnjo nadaljevali. Katedralo so pričeli graditi v gotskem, dokončali pa so jo v renesančnem slogu.
SKROMNA ZELJA V neki vasi blizu Koprivnice živita dva nevsakdanja upokojenca. To sta Peter in Josip Mihal-dinec, oče in sin, oba upokojena rudarja. Peter se je rodil 1. 1863, upokojen pa je bil leta 1910. Pokojnino dobiva že 51 let. Čeravno je star 97 let, je še krepak in vsaj enkrat letno prepešači 60 km, kolikor je od njegove vasi do Koprivnice in nazaj. Josip je star 62 let, upokojili pa so ga v začetku tega leta. Ko so mu izročili odločbo o upokojitvi, je rekel, da nima druge želje kot samo to, da bi dobival pokojnino vsaj toliko časa kot njegov oče.
DRAGOCENA KOKOS Slavo Trpevski, mojster mizarskega podjetja »Bor« v Tetovem, je kupil pred mesecem na trgu kokoš, ki jo je hotel pred zakolom še nekoliko spitati. Kokoš se je kmalu rešila smrti, ker je svojemu novemu lastniku znesla vsak dan po eno jajce, sedmi dan pa dve' in sicer eno pred in eno
popoldne. Slavkova žena je mislila, da se je to zgodilo slučajno. Medtem pa se je prihodnjih sedem dni in tretji teden slučaj »»ponovil«. Vsak dan je znesla kokoš eno, sedmi dan pa po dve jajci. To se je kmalu razvedelo po okolici. Domači in sosedje so proglasili kokoš kot »»dragoceno« in živinorejci sedaj oblegajo Tr-pevske, da bi dobili od njih jajce za nasad.
DEBLA V OBLIKI OSMICE, OČAL IN SRCA
Neki kmet iz vasi Malče ima redek dar, da zvija debla in de- la iz njih razne figure. Na njego- vem dvorišču raste drevje, katerega stebla imajo obliko osmlce, srca ali očal. Da dobi deblo zaželeno obliko, je potrebno mnogo j truda in potrpljenja, ker figur ni mogoče dobiti z obrezovanjem, temveč so potrebne odgovarjajoče »»šablone«, okoli katerih se zavije! mlado deblo. Kmet, ki zvija ta 2 debla, se ukvarja s tem nenavad- n im delom že več kot deset let. Njegov vinograd s sadovnjakom sodi med najbolj negovane v va-sL
Nikolaj Kafkov:
Izjava ljubezni
Andrej lljič Mironov, človek srednjih let z bleščečimi zalis-ci, je sedel za mizo poleg Ije Petrovne, mlade ženske nenavadno lepih oči. Te oči so tudi ubile Mironova, ko je popil tretji kozarček. Zena mu je bila odpotovala k materi in on se je začutil osamljenega ter je naenkrat začel nuditi svoji, mladi sosedi za mizo sedaj sir, sedaj pecivo, sedaj zelje, ki ga je, kot se je ugotovilo, Ija Petrovna zelo ljubila. Mironov ji je takoj povedal, da so v starem Rimu jedli zelje surovo in smatrali, da to povečuje bodrast duha. Tedaj pa je Andrej lljič kakor v šoli dodal:
Sicer pa obstaja hipoteza: ljudje, ki ljubijo zelje, so imeli za prednike zajce.
Ija Petrovna se je začela smejati. Mironova je to končno zrušilo.
. — Imate perfekten smeh, — je rekel. Postal je otožen. Začutil je, da je zaljubljen in podobno vsem zaljubljencem si je zaželel odgovarjajoče občutke tudi prilji. 
Ko so se gostje začeli razhajati, se je Mironov vsilil lji Pe-trovni, da bi jo spremljal. Povedati je treba, da mlada ženska ni opazila njegovih občutkov, ali pa se je, morda, delala, da ničesar ne opazi,
Mironov je bil jezen in zato je začel razgovor o negotovosti človeškega Obstanka.
—Ste kaj slišali b eksploziji na soncu? — je vprašal.
Ija Petrgvna je na svojem lepem obrazu izrazila začudenje, čeprav je brala o eksplozijah na soncu: to, da se je razgovor premaknil'v drugo smer, ji je prijalo.
- O tem so pisali v časnikih in časopisih, — je senzacionalno nadaljeval. Mironov	na soncu so se dogodile dve ali tri
nenavadno mioene eksplozije. Kaj takega še ne pomnijo. Se ena ali dve takšni eksploziji in sonce bo ugasnilo. Človeštvo bo e vsemi svojimi radostmi'ter križi in težavami izginilo. Pri besedi zginilo je Mironov pomembno pogledal Ijo Petrovno.
—	Pomeni, da bomo poginili?
—	Nedvomno! Meni vas je žal, Ija Petrovna. Vi ste še mlada in lepa. Imate krasno ime: Ija! Zveni kot prefinjena glasba.
—	Ija — skrajšano, polno ime pa mi je Produkcija.
— Naj bo Produkcija — je bil soglasen Mironov-po določeni zmedenosti. am odgovarja sleherno ime. Ugajate mi! Ni mi do neiskrenosti v trenutku, ko morda sonce že ugaša. In pravim vam: ljubim vas! Ljubim vas nežno, čisto, močno. Dovolite mi, da vam poljubim mali prst!
Mironov je poljubil toplo, nežno, mehko roko. Ija Petrovna ga je vprašala:
— Oprostite, da vas vprašam, Andrej lljič, ste poročeni?
Po kratkem molku je Mironov odgovoril:
... .A- Nočem vam lagati: poročen sem... Mar mislite, da poročen človek ni sposoben za veliko ljubezen! Ce mi verjamete ali ne, stopati vzporedno z vami, gledati te daljne drhteče zvezde, občutiti toploto vaše roke to je sreča, ki se ne ponavlja.
—	Imate tudi otroke?
—	Imam tudi otroke. Hčerke! Otroci so cvetje življenja.
—	Gotovo so še majhne?
' — Da, — je zažgolel Mironov. Imam lepe otroke. Starejše, Verica, obiskuje četrti razred. Odličnjakinja! Pametna. Zna plesati, uči se glasbe. Mala je izjemno nadarjena.
Verjamem vam, Andrej lljič, se nasmeje Ija.
—	Neverjetna sposobnost! — je razpredal Mironov. — A Zina? Komaj je stopila v tretji razred, a slišati bi morali, kako igra Mozartovo >Turško koračnicoi? Če bi jo le slišali, Produkcija Petrovna! Noge bi vam same zaplesale! Lida in Manja za zdaj še ne hodita v šolo, toda črke že poznata, da, da! Nič ne pretiravam.
Ija Petrovna je že bila pred svojo hišo, dotaknila se je na vratih kljuke, medtem ko je Mironov Se dalje govoril o svojih hčerkah. Ija je poslušala vzhičeno zgodbo zaljubljenega očeta in se smehljala.
—	Gotovo ste zelo dober človek, Andrej lljič —'je rekla. Nasvidenje, čas mi je.
—	Hčerke so boljše od mene! Lahko noč, Produkcija Petrov-n a.
Ija se je spet nasmehnila.
—	Andrej lljič, ime mi je Ija. Šalila sem se. Oprostite.
—	Pomeni, da niste Produkcija? Toliko bolje. Kako lepo sva se razgovarjala, Ija Petrovna. Grem tudi jaz, nasvidenjeI
Zadovoljen, malce se gugajoč, se je Mironov napotil domov.
Vohun na letališču
POMURSKI VESTNIK, 11. MAJA 1961
8
Z vrelim oljem nad gusarje
HUMORESKA
k