RAZPRAVE B Zasnova večparametrskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov e-uprave Ting Juki t. Mirko Vintar Inštitut za informatizacije uprave, Fakulteta za upravo. Univerza v Ljubljani tina.jukic@fu.uni-!j.si, mirko.vint3r@fu.uni-lj.si Povzetek V prispevku |e predstavljen večparametrski odločitveni medel za podporo ocenjevanju učinkov storitev e uprave pred njihovo implementacijo. Ugotavljamo nomreč. da je bilo v zadnjem desetletju veliko pozornosti usmerjene v razvoj nnvih upravnih e-storitev, čemur so z neprestanim razvojem novih metodoloških pristopov sledili tudi raziskovalci, ki so se ukvarjali predvsem z meritvami ponudbenega vidika e-uprave. Podatki o uporabi možnosti, ki jih ponuja e-uprava, in podatki o stroških projektov e-uprave pa so povud za vprašanje, ali se te investicije dejansko i/plačajo. Podporo pri reševanju tega vprašanja ponuja v računalniškem programu OEXi razviti model, ki omogoča izbor storitev, ki bi morale imeti prednost pri posredovanju na svetovni splet. Abstract Multi-Attribute Decision Model Supporting the Estimation of E-Governement Effects The paper presents the multi-attribute decision model offering support in estimating e-government services effects prior its actual implementation In the last decade, there has been greater focus put on development of new e-government services. Similarly, e-government research community has been developing various methodological approaches intended Lo measure the supply side of e-government. However, data on e-government. usage and costs related to e-government projects have stimulated question about those investments' pay off Our model offers support in making those kinds of estimations. It is developed using the software tool DEXi and it enables selection of services that should be provided electronically first. 1 UVOD Prvo obdobje intenzivnega razvnja e-uprave je mimo. Razvitih je veliko ¡novatiunih rešitev, podeljevanje različnih nagrad nz. priznanj1 za najboljše primere dobrih praks pa postaja ustaljena praksa. Slovenija je leta 2007 s projektom elfEM (Use na enem mestu za samostojne podjetnike) zasedla drugo mesto u Evropi na natečaju UNPSA 2007 - Onited Nations Puhlic Service Awards in »prišla med deset držav na svetu v kategoriji rešitev za izboljšanje preglednosti, odgovornosti in odzivnosti v javni upravi«. (eOprava, 2007} Ob tem naglem razvoju so vsi napori usmerjeni v čim večje številu ponujenih upravnih e-storitev, vedno več je poudarka tudi na njihovi zrelosti in kakovosti. Temu sledijo tudi raziskovalci, ki že leta razvijajo vedno nove pristope, modele in celo orod ja za merjenje ponudbe e-uprave. Spremljanje in merjenje e-uprave je nujno, česar se že dolgo zaveda tako Evropska unija (eEurope 21)05, 2002) kot tudi ostali svet. Vendar pregled literature pokaže, da se večina raziskav -tako v EU kol tudi drugod po svetu - ukvarja pred- vsem z merjenjem ponudbe e-uprave, zrelosti okolja (angl. e-readiness) in v zadnjem času nekoliko bolj tudi s povpraševanjem, medtem ko so učinki e-uprave predmet le peSčice študij. Po drugi strani se v razvoj e-uprave vlagajo izjemno visoka sredstva, leta 2004 so stroški projektov e-uprave v članicah Evropske unije (EU) dosegli skoraj 12 milijard EUR (eGEP, 2006a). Pri vlaganju v e-upravo in razvoj e-poslovanja tudi Slovenija ni izjema. Strategija e-uprave Republike Slovenije 2006-2010 (SEP-2010,2006) da vedeti, da je razvoj e-uprave eden strateških vladnih ciljev. Kljub temu da so stroški projektov e-uprave izjemno visoki, pa tisti, ki sodelujejo pri uvajanju e-uprave, nemalokrat priznavajo, da pred začetkom projekta ne analizirajo njegovih stroškov in koristi (angl. cost-benefit analysis) (Kertesz, 2003). Po eni strani torej nabor upravnih e-storitev in njihova zrelost razmeroma naglo naraščata, tudi Slovenija je v tem pogledu v EU zelo dobro uvrščena - po 1 Npr. European eGovernment Awards in tudi druga, nacionalna priznanja, npr. e-Government National Awards v Veliki Britaniji m Irish (¡Government Awards na Irskem. 180 upobahn* INFORMATIKA 2008 številka 3 letnik XVI Tina Jgkid, Mirko Vintar Zasnova veíparametrskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov c-uprave zadnjih meritvah, ki ¡ih za Evropsko komisijo izvaja svetovalna hiša Capgemini, si z Malto delita drugo mesto (Capgemini, 2007). Slednja in podobne druge mednarodne raziskave, ki preučujejo ponudbeni vidik e-uprave in katerih končni rezultat so odmevne rangirne lestvice držav, so med drugim spodbudite tudi tekmo med državami, vključenimi v te študije. Odmevnost teh pa je v zadnjem času nekoliko manjša. Raziskovalci so namreč svojo pozornost (pre)us-merili tudi na povpraševanje po možnostih, ki jih ponuja e-uprava, in izkazalo se je, da je stopnja uporabe e-uprave nižja od pričakovane. I'rispevek tako temelji na prepričanju, da zgolj elektronska različica obstoječih upravnih storitev še ne prinaša pozitivnih učinkov niti upravi sami niti zunanjim uporabnikom (občanom, podjetjem, nevladnim organizacijam). Najprej so predstavljeni rezultati nekaterih mednarodnih raziskav, ki so se ukvarjale s ponudbo in uporabo e-uprave; zatem analiziramo obstoječe pristope k merjenju učinkov e-uprave. Sledi predstavi-iev večparametrskega odločitvenega modela, razvitega v računalniškem programu DEXj, ki omogoča ocenjevanje učinkov pred samo implementacijo upravnih e-storitev in tako izbrati storitve, ki bi morale imeti prednost pri posredovanju na svetovni splet. Na koncu model kritično ovrednotimo in podamo nekaj smernic njegovega nadaljnjega razvoja. 2 E-UPRAUA: PREGLED STANJA V razdelku so predstavljeni rezultati raziskav, osre-dinjenih na dva vidika e-uprave: ponudbo in uporabo. Pri merjenju ponudbe storitev e-uprave se prav gotovo najpogosteje omenja meritve, ki jih Evropska komisija (oziroma za njo svetovalna hiša Capgemini) vsako leto izvaja na vzorcu 20 osnovnih javnih storitev (12 za občane in 8 za podjetja) v članicah EU ter v Švici (od drugih meritev dalje), na Norveškem in na Islandiji že od leta 2001. V Sloveniji so bili rezultati zadnji dve leti še posebno odmevni (glej npr. Ropret, 2007; K. KySTA, 2006; RTV SLO, 2006; Upravna enota Ravne na Koroškem, 2006), saj je najprej s 15. mesta leta 2004 poskočila na sedmo mesto leta 2006, leto kasneje, ko je bil dopolnjen tudi metodološki okvir, pa je skupaj z Malto zasedla drugo mesto (Capgemini, 2007). Ta rezultat izhaja iz skupne ocene štirih agregi-ranih kazalnikov: (1) razvitosti storitev, (2) števila javnih storitev, ki so popolnoma dostopne prek spleta, (.1) usmerjenosti k uporabniku in (4) ocene nacionalnih portalov. V povprečju je pO zadnjih rezultatih spletna razvitost opazovanih storitev v teh državah dosegla 76 odstotkov, kar je nekje med dvosmerno interakcijo in transakcijo; najbolj so te storitve razvite v Avstriji (99 %), sledita Slovenija in Malta (96 %). Več kot polovica (58 %) storitev v opazovanih državah je popolnoma spletno dostopnih, največ v Avstriji (100 %), sledijo Malta (95 %), Portugalska (90 %) in Slovenija (90 %), Slabše pa so bile te storitve ocenjene pri usmerjenosti k uporabniku - v povprečju i 9 % (Slovenija je v tem pogledu na petem mestu z 22%), Pri ocenjevanju nacionalnih portalov so države, vključene v raziskavo, v povprečju dosegle 75 %, Slovenija pa je s 93 % tudi tokrat nad povprečjem. V raziskavi 'Global E-Government, 2007' (West, 2007) so merili spletno ponudbo 1687 spletišč v 198 državah. Vključena so bila številna splelišča (npr. predsednikov držav, vlad, političnih strank, kraljevskih oseb, zakonodajnih teles, sodišč, ministrstev in organov s področja zdravstva, socialnega varstva, davkov, izobraŽevanja, notranjih zadev, gospodarskega razvoja, naravnih virov, zunanjih zadev, zunanjih investicij, transporta, vojske, turizma in podjetništva). Vsako od opazovanih spletišč je dobilo po štiri točke za prisotnost naslednjih informacij in funkcionalnosti: publikacije, baze podatkov, avdio in video zapisi, informacije v tujem jeziku, možnost dostopa za ljudi s posebnimi potrebami, objava varnostnih politik in politik varovanja zasebnosti, možnost digitalnega podpisovanja, možnost plačila s kreditnimi karticami, objava elektronskih naslovov, prostor za posredovanje komentarjev oziroma pripomb, možnost naročanja na prejemanje novic, možnost poosebitve spletišča in možnost dostopa z dlančnikom. Nadalje je po štiri točke dobilo tudi spletišče, ki ni vsebovalo reklamnih oglasov, taks in uporabnin (angl. premium fees - npr. za dostop do nekaterih delov spletišča). Na tem mestu je torej vsaka spletna stran lahko zbrala največ 72 točk. Preostalih 28 točk je bilo mogoče dobiti z naslova elektronskih upravnih storitev, in sicer po eno točko za vsako storitev, torej 28 točk, če vsebuje 28 ali več storitev. Na tej podlagi je bil izračunan indeks e-uprave. Slovenija je po teh meritvah dosegla vrednost indeksa 31,3, s čimer je malenkost pod povprečjem Zahodne (36,8) in Vzhodne Evrope (31,7). S tem rezultatom se je tako uvrstila na 82. mesto Uporabo možnosti, ki jih ponuja e-uprava, so izmerili v okviru projekta eUser (2006), v katerega je bilo vključenih deset članic EU, vključno s Slovenijo. 2008 • številka 3 letnik XVI u x D s > »H i INFORMATIKA 181 Tina Jukii, Mirko Vintar Zasnova večparametrskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov e-uprave Rezultati so pokazali, da se pri knn taksiranju organov javne uprave občani {tisti, ki so v zadnjem letu stopili v stik z upravo) še najpogosteje poslužujejo osebnega stika {81 %, v Sloveniji 87 %), medtem ko je internet ali e-pošto s tem namenom uporabilo 17 % anketirancev {v Sloveniji 14 %). V splošnem je storitve e-uprave uporabilo le 11 % populacije, kar predstavlja 20 % tistih, ki so bili v zadnjih 12 mesecih v stiku z upravo (17 % preko interneta ali e-poŠte, 3 % prek SMS-sporočil). Uporabo možnosti, ki jih ponuja e-uprava, meri tudi Eurostat (Evropski statistični urad). Pri tem anketirance sprašujejo po uporabi interneta za pridobivanje informacij, uradnih obrazcev in vračanju izpolnjenih obrazcev na spletiščih državnih organov. Podatki za leto 2006 kažejo, da je med tistimi, ki na tovrstnih spletiščih pridobivajo informacije, največ Nizozemcev (46 % populacije), 28 % slovenskih iskalcev informacij pa presega povprečje EU-27 (21 %) in FU-25 (23 %); pri pridobivanju uradnih obrazcev vodi Luksemburg (35 %), Slovenija (17 %) je zopet nad povprečjem EU-27 (13 %) in EU-25 (14 %); med tistimi, ki prek spletiŠč državnih organov izpolnjene obrazce tudi Vračajo, je ponovno največ Nizozemcev (31) %), Slovenija (6 %) pa je pod povprečjem EU-27 (9 %) in EU-25 {M %). Če pogledamo Še delež populacije, ki je uporabila vsaj eno od zgoraj naštetih možnosti, lahko vidimo, da je med 23 članicami EU Slovenija na desetem mestu (30 %), Estonija za njo zaostaja le eno mesto (29 %), največ uporabnikov {vsaj ene) možnosti e-uprave pa je na Nizozemskem (52 %), Finskem (47 %) in v Luksemburgu (46 %). Na splošno je uporaba v EU nizka - 24 % v EU-27 oziroma 26 % v EU-25. 3 ANALIZA OBSTOJEČIH PRISTOPOV MERJENJA UČINKOM E-UPRAVE V razdelku najprej podajamo razloge za ocenjevanje oziroma merjenje3 učinkov e-uprave, zatem predstavljamo karakteristike, za katere menimo, da bi jih moral imeti model za merjenje učinkov storitev e-uprave. Sledi predstavitev nekaterih obstoječih pristopov, razvitih za potrebe ocenjevanja oziroma merjenja teh učinkov. 3.1 Zakaj meriti učinke e-uprave? Potreba po oceni oziroma merjenju učinkov e-uprave obstaja tako pred izbiro ustreznega projekta kot tudi po njegovi implementaciji. ' Pred implementacijo lahko učinke ocenjujemo, menmo pa jih po implementaciji. V splošnem lahko rečemo, da je treba učinke pred izbira konkretnega projekta oceniti predvsem zaradi določanja prioritet: katere storitve oziroma rešitve naj bodo implementirane najprej in katere so tiste, ki jih zaradi premajhnih potencialnih učinkov (in vedno omejenih sredstev) lahko implementiramo kasneje? Pri tem pridejo v pošte v tudi različne finančno-eko-nomske metode (npr. analiza stroškov in koristi, analiza donosnosti ...). Žal pa, kot ugotavlja Kerteszova (2003, str. 2), številni projekti s področja e-uprave niso temeljili na ekonomskih temeljih, pač pa so bili bolj posledica lobiranj, ponosa in mednarodnih pritiskov. Kljub temu da se soočamo z izjemno visokimi stroški projektov e-uprave - leta 2004, denimo, so stroški z naslova e-uprave v članicah Evropske unije dosegli skoraj 12 milijard EUR (eCEP, 2006a) -, pa sami izvajalci e-uprave večinoma priznavajo, da pred začetkom projektov ne izvedejo analize stroškov in koristi (Kertesz, 2003, str. 2). Prav tako je treba po sami implementaciji rešitev učinke izmeriti. Ugotoviti moramo, ali je implementacija obrodila pričakovane učinke, nato pa poiskati razloge za njihovo neuresničitev. Nekatere (predvsem družbene) učinke je ne nazadnje mogoče izmeriti le po implementaciji rešitev e-uprave—npr. ali so uporabniki bolj zadovoljni z e-upravo ali z njeno klasično različico, 3.2 Karakteristike, ki jih mora imeti model za ocenjevanje učinkov e-uprave Menimo, da bi moral imeti tovrstni model naslednje značilnosti: • celovitost, kar pomeni, da (I) mora omogočati ocenjevanje/merjenje učinkov tako na m ikro kot tudi na makro ravni ter (2) da pokriva vse (potencialno) pomembne učinke; • enostavnost, da ne bo ocenjevanje/merje nje učinkov terjalo preveč časa ter človeških in finančnih resursov, s tem v zvezi pa tudi ■ določeno mero podprtosti z ustreznimi orodji; ■ natančnost, kar pomeni, da morajo biti natančno definirani vsi parametri modela. 3.3 Pristopi k merjenju učinkov e-uprave Učinke e-uprave lahko merimo na različnih ravneh, in sicer: > na ravni posameznih e-storitev (npr. e-dohodnine, registracije podjetja itd.); 182 » t Ü . I m . INFORMATIKA 2008 - številka 3 - lotnik XVI Tina Jukič. Mirko Vinlar Zasnova večparametrskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov e-uprave . na ravni življenjskih situacij (npr. gradim hišo, ustanavljam podjetje itd ); • na ravni področij {npr. davčno področje); • na ravni uprave in » na globalni ravni, to je na ravni države oziroma večjega števila držav. Prve tri lahko opredelimo kot mikro, zadnji dve pa kot makro ravni merjenja učinkov. Nadalje lahko učinke ocenjujemo oziroma merimo na strani uporabnikov (občanov, podjetij, nevladnih organizacij), uprave in/ali na ravni družbe kot celote, in sicer, kot smo že pojasnili uvodoma, bodisi pred samo implementacijo rešitve/-ev e-uprave in/ali po njej/njih. V nadaljevanju predstavljamo tri pristope k ocenjevanju oziroma merjenju učinkov, ki smo jih našli v literaturi s področja e-uprave: Kerteszin pristop, avstralski (AGIMO) pristop ter pristop, razvit v okviru evropskega projekta eGEP. 3.3.1 Kerteszin pristop Analiza, ki jo predlaga Kerteszova (2003), temelji na primerjavi stroškov, povezanih s pripravo, izvedbo in upravljanjem projekta, in pričakovanih učinkov, odra/enih v koristih, zmanjšanih za višino tveganj, ki se pojavijo pri doseganju teh koristi (prav tam, str. 3). Poznavanje stroškov, koristi in tveganj omogoča uporabo metode neto sedanje vrednosti (NSV), katere vsebino je mogoče prikazati z naslednjo neenačbo (Devjak, 1999, str. 103): sedanja vrednost donosov > sedanja vrednost vlagati]- "Metoda neto sedanje vrednosti upošteva spremembo vrednosti denarja v času (1000 SIT je danes vredno več, kot bo čez eno leto) z uporabo diskontne stopnje" (Center Vlade za informatiko, 2(X)0). Analiza, ki jo je izvedla Kerteszova, sestoji iz naslednjih elementov (Kertesz, 2003, str, 3): A, stroški: 1. pred izvedben i: interne investicije v infrastrukturo in preoblikovanje delovnih procesov, 2. izvedbeni: stroški postavitve portala, 3. operativni: stroški upravljanja in vzdrževanja portala; B. koristi: 1. koristi za upravne agencije,3 2. koristi za občane/stranke, 3. obče/skupne koristi; C. tveganja 1. politično tveganje, 2. organizacijsko tveganje, 3. tveganje za uporabnike, 4. tehnološko tveganje, 5. tveganje zaradi prodajalcev, 6. tveganje za izvedbo, 7. tveganje koncentracije. Te kazalnike je Kerteszova aplicirala na metodo NSV (neto sedanja vrednost). Slednja obsega šest korakov (Kertesz, 2003, str. 12-13): 1. določitev časovnega okvira, 2. kvantificiranje koristi, 3. določitev stroškov, 4. določitev mejne vrednosti, 5. določitev diskontne stopnje, 6. diskontiranje na časovni trenutek pred investicijskem vlaganjem (Devjak, 1999, str. 102). Izračun NSV se izvede z enačbo (Devjak, 1999, str. Pri tem posamezne oznake pomenijo (prav tam, str. 103): Di ... vrednost donosa v času i (i — 1,2, 3,..., n); Vi... vrednost vlaganja v Času i (i = 1, 2, 3,..., n); r... diskontni faktor. Izračunane vrednosti NSV pomenijo (prav tam, str. 104); ■ če je NSV > 0... investicijski projekt je sprejemljiv; • če je NSV = 0 ... indiferentnost; • če je NSV < 0 ... investicijski projekt ni sprejemljiv. Kerteszova je metodo uporabila na primeru romunskega sistema e-davkov in ugotovila, da "ima projekt negativno ekonomska vrednost", saj je izračunana NSV znašala 72.000 dolarjev (Kertesz, 2003, str. 17). Pri tem velja omeniti, da je imela avtorica težave s pridobivanjem podatkov, zato niso biti vsi povsem zanesljivi. Pristop, ki ga predlaga Kerteszova (2003), je torej namenjen oceni učinkov projektov e-uprave pred njihovo implementacijo in zato najbolj uporaben na mikro ravni. Žal tudi ne vsebuje nekaterih skupin stroškov, kot so na primer zunanje svetovanje ipd. Poleg tega ni podprt z nobenim orodjem, je pa po drugi strani zelo natančen, saj ima natančno definirane kazalnike, '■$ izraz agencija' ima v angleiko govorečih drjavafi drugačen pomen kut v Sloveniji, V prvem primero so agencije del vlade (vladni uradi), pn nas pa javne agencije sicer sodijo v javni sektor, vendar so specializirane pravne osebe javnega prava, ki v skladu z Zakonom o javnih agencijah (Ur, I, RS, 5t. 52/2002) opravljajo rcguiatorne. razvojne uli strokovne nulogc. 2008-številka 3-letnik XVI UPORUDNA INFORMATIKA 183 Tino Jukič, Mirko Vintar Zasnova več para metrskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov e-uprave za izračun koristi pa tudi predlaga (preproste) formule. 3.3.2 Pristop AGIMO Zanimiv je tudi avstralski pristop, v okviru katerega je bila razvita metodologija za oceno potreb oziroma zahtev in vrednosti spletne ponudbe storitev (ACIMO, 2004). Prednost pristopa je prav v upoštevanju potreb oziroma zahtev, kar omogoča oceno storitev z vidika končnega uporabnika. Tudi pri merjenju vrednosti ta pristop ni osredinjen zgolj na stroške in koristi, pač pa tudi na družbene in upravljavske {angl. guvernante) posledice implementacije spletnih storitev. Razvito je bilo ludi uporabniku prijazno orodje (v F;.x-celu), s pomočjo katerega je prek petih korakov mogoče Ugotoviti, Ali se planirana uvedba upravnih e-storitev izplača ali ne. V prvem koraku je treba v skladu s to metodologijo opredeliti oziroma identificirati program."1 V drugem koraku je treba oceniti stopnjo povpraševanja po storitvah v posameznih ciljnih skupinah prek različnih kanalov v času življenjskega cikla programa in na tej podlagi vpisati obseg storitev, ki jih bomo ponudili v posameznih letih življenjskega cikla programa posameznim ciljnim skupinam (občanom, podjetjem itd.) prek različnih kanalov (osebno, po poŠti, prek klicnega centra in prek interneta). Slabost pristopa je v tem, da ne vsebuje nekih pravil glede stopnje uporabe interneta in/ali informacijske pismenosti ciljne populacije; to pomeni, da priročnik v tem delu sicer svetuje upoštevanje teh dejavnikov, v sam meritveni sistem pa ta element ni vključen. V tretjem koraku je treba oceniti vrednosti, ki jih ima predlagani program za družbo, uporabnika in upravljanje.5 V okviru družbene vrednosti je treba za posamezno skupino občanov (npr. davkoplačevalce, kmete itd.) zapisati vrednosti, ki jih ima predlagani program za njih (npr. izboljšana javna varnost, okolj-ski mene dimen t itd.). 1'ri tem je treba oceniti razsežnost (angl. reach) in pričakovan učinek programa e-uprave. Koncepta razsežnosti in učinkov se nanašata na razsežnost programa e-uprave v smislu (prav tam, str. 82): ■ uporabnikov IT, ki imajo dostop do storitev in jih uporabljajo, • ovrednotenja finančnih, gospodarskih in družbenih učinkov, • širine programa (na ravni ene agencije, ministrstva ali več agencij). Nadalje moramo določiti finančno vrednost, ki jo bo imela uvedba programa za uporabnike. Kot uporabniki so tu izključene agencije in uprava na splošno. 1'ri tem moramo oceniti prihranke stroškov, ki jih bodo občutili uporabniki, povečan dostop do virov dohodkov /a uporabnike, število transakcij na leto in vrednost ene transakcije. Na tej podlagi orodje samo izračuna končno vrednost finančne uporabniške vrednosti programa, V okviru vrednosti, ki jo bo imel predlagani program e-uprave za upravljanje, moramo oceniti tri kazalnike: povečano participacijo skupnosti v demokratičnih procesih, povečano transparent-nost upravnih postopkov in povečano odgovornost. Za vse tri moramo zopet ocenili razsežnost (angl. reach) in pričakovani učinek programa e-uprave, na tej podlagi pa orodje izračuna skupno vrednost programa za upravljanje. V okviru četrtega koraka je predvidena analiza stroškov in koristi. Najprej moramo za potrebe načrta amortizacije vnesli podatke o letni stopnji amortizacije programske in strojne opreme in podatke o dis-kontni meri (angl. tax discount rate) (AGIMO, 2004, str. 88), V okviru investicijskih izdatkov moramo vnesti podatke o nakupu tako strojne in programske opreme kot tudi netehnoloških postavk (npr. razvoj sistemov in načrtovanje). Orodje tako s pomočjo teh podatkov in podatkov, vnesenih v prejšnjem koraku, izdela načrt amortizacije. Sledi vnos podatkov o operativnih stroških, razvrščenih v pet skupin; (1) administracija in menedžment, (2) osebje, (3) objekti in oprema (angl. facilities expenses), (4) komunikacija, (5) drugi stroški. 1'rav tako so v pet skupin razvrščene koristi, o katerih podatke moramo vnesti v nadaljevanji;: (1) povečani prihodki, (2) znižani neposredni operativni stroški, (3) prihranki z naslova produktivnosti, (4) povečano ohranjanje zaposlenih, (5) drugi prihranki. ■1 Datum začetka in konca programa, datum ovrednotenja programa in datum poročita, naziv agencije in programa, ime odgovornih oseb. itevilka programa (po potrebi), prevladujoča korist programa (dnizhena ali finančna), izjava o rezultatih oziroma izidih agencije, k uresničevanju kalerih bosta pripomogla predlagani program ter zrelostna stopnja predlagane e-storitve (spletna prisotnost, interakcija, transakcija ali transiormacijal. 5 V pristopu razlikujejo med koristjo (angl. bonefil) in vrednostjo (angl. value); lako se konst nunaia na izid, kije v finančnem in nefmančncm smislu korislen za organizacijo, vrednost pa je £ir& pojem in se nanaša na dolgoročni prispevek k poslovnim ciljem in strategijam (prav tam. str. 62). 18¿ u VRHA M NI. INFORMATIKA 3008 ilcvilka^ ■ letnik XVI Tina Jukič. Mirko Vintar Zasnova večparametrskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov e-uprave S pomočjo podatkov i/, prejšnjega odstavka orodje prikaže {tudi grafično) finančne tokove (angl. cash flows) in izračuna donosnost predlaganega programa (angl. ROI - Return on Investment). V drugem delu četrtega koraka je treba najprej vnesti podatke o vrednosti (prispevku), ki jih ima predlagani program za agencijo, in sicer podatke o pričakovanih zmanjšanih stroških in povečanih prihodkih, ki jih moramo tudi kvanti ficira ti. Na podlagi kvantificiranih vrednosti in koristi, ki smo jih opredelili v prejšnjih korakih, orodje s pomočjo lestvice 0-5 izračuna prispevek predlaganega programa. Na lestvici 1-5 moramo nato oceniti stopnjo pomembnosti posameznih parametrov (zmanjšanih stroškov in povečanih prihodkov). Sedaj lahko orodje izračuna celotno vrednost, ki jo ima predlagani program /a agencijo. V nadaljevanju moramo oceniti strateško vrednost programa e-uprave, pri Čemer s pomočjo lestvice 0-5 podamo oceno usklajenosti predlaganega programa e-uprave s specifičnimi cilji agencije in cilji celotne uprave. Na tej podlagi orodje izračuna skupno povprečno oceno strateške usklajenosti programa in nato na podlagi prej vnesenih finančnih podatkov poda finančni povzetek celotnega programa. Oceniti moramo še tveganja predlaganega programa. Ta so razvrščena v štiri skupine: (1) strategija {Ali delamo prave stvari?), (2) zgradba (Ali jih delamo na pravi način?), (3) dobava (Ali jih delamo dobro?), (-1) vrednost (Ali dosegamo koristi?). Na lestvici 1-5 moramo oceniti verjetnost teh tveganj in učinke, ki jih bodo imela tveganja na cilje predlaganega programa. Na koncu moramo za sedem postavk6 s točkami 110 podati ciljne finančne in družbene rezultate (angl. scores). Sedaj orodje poda povzetek (tudi grafični) oziroma 'odtis* (angl. footprint) programa, pri čemer primerja ciljne (idealne/zaželene) vrednosti z vrednostmi, ki izhajajo i/ predlaganega programa. I'ristop AGIMO je prav tako razvit za ocenjevanje učinkov pred samo implementacijo, vendar na ravni programov (povezanih projektov) e-uprave. Kljub temu da je izredno dobro podprt z orodjem (Exce-lom), žal ni ravno preprost, saj zahteva vnos množice podatkov, ki jih (vsaj v Sloveniji) ni lahko dobiti in/ali izračunati. Njegova odlika je tudi natančnost, saj ima izjemno natančno definirane parametre. Za razliko od pristopa eGEP, ki ga predstavljamo v naslednjem razdelku, ni osnovan samo na kvantitativnih kazalnikih, pač pa tudi na kvalitativnih, kar opredeljujemo kot dobro, saj je za nekatere kazalnike težko določiti natančno vrednost. 3.3.3 Pristop eGEP eGF.P (eGovernment Economics Project) je projekt, ki je potekal v okviru programa Evropske komisije Modinis, V prvem delu projekta so bili v središču stroški e-uprave. Ugotavljajo (eGEP, 2006a, str, 5), da spremljanju stroškov e-uprave ni bilo namenjeno veliko pozornosti, kljub temu da jih je treba upoštevati, če želimo določiti čiste (neto) koristi, ki jih (lahko) povzročijo storitve e-uprave. Zato je bita v okviru projekta najprej razvila metodologija za spremljanje stroškov, povezanih z uvedbo e-uprave. Stroške so razdelili v pet skupin, in sicer na stroške vzpostavitve, nudenja, vzdrževanja, merjenja uspešnosti in nadzora kakovosti ter na stroške raziskovanja in razvoja. Znotraj skupin so stroški razčlenjeni na 21 podskupin, ki se členijo v še podrobneje opredeljene stroške. Kot ugotavljajo v projektu, je stalen temeljit nadzor nad stroški upravnih e-storitev pomemben iz več razlogov (eGEP, 2006a, str. 5-6): • da bi opravičili investicije, še posebno pa, da bi pridobili partnerje iz zasebnega sektorja, moramo imeti neke merljive ocene operativnih stroškov; • na mikro ravni posameznih storitev sta celotna analiza in izračun stroškov vzpostavitve in delovanja upravne e-storitve dva od elementov določanja internega vpliva v smislu učinkovitosti; > temeljito razumevanje vseh stroškov projektov e-uprave je pomemben menedžerski instrument za nadzorovanje poteka projekta; ■ spremljanje resursov, porabljenih za e-upravo, je pomembno v smislu odgovornosti in transparent-nosti porabe javnih finančnih sredstev; ■ poznavanje stroškov e-uprave omogoča primerjavo (angl. benchmark) investicij med državami, pa tudi produktivnost te potrošnje glede na število in razvitost razpoložljivih spletnih storitev in njihovimi znanimi učinki. Nadalje je bil v okviru tega projekta razvit model za merjenje izidov oziroma učinkov (angl, outcome) e-uprave. 6 Vrednost za iicencip, uporabnikova finančna vrednost, družbena vrednost, vrednost 13 upravljanje, strateška usklajenost, tveganja ¿a uresničitev programa in tveganja ?a dosego Konsti. 2008-Številka 3-letnik XVI upDRiiiNi informatika 185 Tina Ju ki c, Mirko Vinici Zasnova vetpa ra me Irskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov e-uprave Model temelji na i- i. definiciji trojnega poslanstva (angl. (hree-fold mission), ki pravi, tla bi si morala vsako javna agencija oziroma program prizadevati za ustvarjanje javne koristi (1) uporabniku kot davkoplačevalcu, (2) uporabniku kot občanu in volivcu ter (3) uporabniku kot potrošniku. Temu ustrezno je model zasnovan na treh poglavitnih povzročiteljih vrednosti (angl. value drivers): učinkovitosti (angl. efficiency), demokratičnosti (angl. democracy) in uspešnosti (angl. effectiveness) (eCEP, 2006b, str, 13-14). Slika 1 prikazuje analitični model predlaganega meritvenega okvira. Na desni strani so trije tipi javnih koristi (finančne in organizacijske, politične ter koristi /.a volivce), k nastanku katerih prispevajo učinki, ki so na sredini. Na podlagi tega modela je bil pripravljen izčrpen seznam 92 kazalnikov, izraženih v odstotnih razlikah glede na obstoječe stanje. Pristop eGEP (2006b) ocenjujemo kot izjemno celovit, predvsem na račun obsežnega seznama L)2 kazalnikov, od katerih lahko izberemo tiste, ki se nam zdijo najbolj relevantni, oziroma tiste, za katere podatke bomo sploh lahko dobili. Po drugi strani pa ga prav ta obsežni seznam kazalnikov dela zapletenega, saj bi merjenje vseh leh učinkov terjalo izjemno veliko Časa, Človeških in tudi finančnih resursov. Nadalje je model podprt z Excelom, vendar le do neke mere, saj za razliko od pristopa AGIMO, ki ponuja Že povsem dovršen meritveni sistem (prav tako v Excelu), eGEP le na primerih pokaže, kako na primer izračunati agregirane kazalnike itd. in poda navodila za izdelavo meritvenega sistema. Kljub zelo izčrpnemu seznamu kazalnikov, izdelanemu v okviru tega projekta, pa žal menimo, da niso vsi povsem natančni (npr. fleksibilnost zaposlitve, izboljšana povezljivost in interna komunikacija itd.). U&nkovilost Demokfflciitt Uspešnost finančno /gotovinske koristi bolj usposotiljonl uslužbenci bolJSi organizacijsko in IT arhitektura tran&parontn&st in odgovornost zmanjšano adminkslrat. breme povečana uporabnika vrednost in zadovoljstvo bolj vključujoče lavne storitve Finačna in organizacijska korist Politična korist Korist za volivca (Vir: eGEP t£G06b( str 151 Slika 1 Analitični model meritvenega okvira eGEP 4 PREDSTAVITEV UEČPARAMETRSKEGA ODLOČITVENEGA MODELA ZA PODPORO OCENJEVANJU UČINKOV E-UPRAVE V razdelku predstavljamo zasnovo več pa ra me trske ga odločitvenega modela, s katerim je moč oceniti učinke oziroma ustreznost uvedbe elektronskih upravnih storitev pred njihovo implementacijo. Kadar govorimo o ustreznosti implementacije, mislimo na stopnjo prioritete; navsezadnje so vse upravne storitve ustrezne za ponudbo v elektronski različici, treba pa je določiti tiste, ki bodo imele prednost pri tem. Model je zasnovan v programu DEXi/ ki omogoča podporo večparametrskemu odločanju. Predlagani model je sestavljen i/ treh poglavitnih skupin kriterijev: uporabnikov, stroškov in koristi (slika 2), Kriterij Qpl» Uit revno* t implementacije* Uporabniki uporabrtkov ^Siiroft uporabnikov -Wrotki f-^loveflri viri rf.ru delovna «I a Kabitanp -Zunanje svetovan* kwWrud kttpi vioirw oprema Program ska oprema V«Wevante t-Cotitb 7a uporabnike f-&scvr» prihranki '-Rnančm prihranki 7a up row Kawvn» prihrani» LHnariri prihranki Ocena ustrejnosti fnpiemen&wfe e-storitvn, itiMlo n starost uporab« ko v Mavčne vtwitv». 5t, uporabnikov ktafoe sinnrv« v radnfh 3 lotlv Povprtfna stoost LporaUukrv Mavčne storitve v letih. **jr>}ht h bo «mHa r mpkmrntacip ipravn. Sbotkl, povecart s tfovefrani Mfl število potrebnih dodtfruh zapoilemh Ceru potrebnega dodatnega usposabljanja v EUR. Cena zunanjega svetovanj v EUR. StroiU, povečani s strojno n prodani skd oprimo ter sveto wjsm Cen* dodale stiome oprem e v EUfc, Cena dodatne programske opreme v DJP. Cana vidfeveni« stror* « prodam sk.e opreme v Ei.ltyCr -fn Koti tli iipiwbníkr l-ČKOvnt prllv v», ' Hr^%V> pnhrjrfcl /O upravu l-disavr» pnfurii L fin*/:« :•>!• Hv ¿tioQ* vredoottj_ {>lrioMhd ft£U»tre;ri4; r»5/r*tl, uttrrrn^ , río uifr C . M,I pofnlnonu neuil rr.-ttt. nruirrrml rttj/no; tnttrtnt] rrh ::\1 tr; \ tiojmInonw p#rnio|twi«; nujfrto; nfa/rtB; ;.\*k>n'. teb tattovolpto pftpolnoma nruttrrrtu; neuttrrm^ HU/fliti; mrrrrn^ ttio tHtrrrn* (Ktfurinonio prrttnuki; moki; '»O/nb, ■¿rr/uni/^rr trlo popolnonu prevltoh; VKokl; mahnili: tprrp^tilpvr, trlo tprrfrmlfivi imi*!......n firrviiuki, vriufci; nt]/ínti; tptrjcmtpw, rrh *tnrtrmlp*> popolnoma pnrviioki; visokpj ~,::r.r. t/rr/rmlpvf; trlo tprr/rntl/tvt pupuliHitm M'rvliukl invoki; " /i ■ h. r/rfi\/pn jrfv

TJrnd)ir> populnoiTH p»<**1iokl vitofcj; fttg/niti. iprrftínlftw. trto ijjhírm^w popoJoonwi | ir r vi »oi. i viioti: 13;nN, iprr)m\Jp*f, I río tiprr/rntijtvi popolnoma pmiioki: viiuki ni/ud; yurr/mtl/if, trki i/mjrill/Kii popolnonu pre*iofci; visi*!; njiifnw, tfltrffm/pvr, trlo *)irryrrJ//yi popolnoma premajhne; rimjjinr. ntb/rubj vrUtr, trio vrítkr popolnoma pmuTkr. nlrkr. ntl/"v;i rrAir /cifl vrtAr popolnoma prenuilml; mvml; ' í/fiü, rríAt, telo rrh i/ popolnoma prent,Vl; Nrkl, rtti/rtft; vnokr, trkt Hiokt popofiitrnta [iri-nwtjí.nt- m^hiH». '"5/llti. ttkkc, trki te/Ar popolnoma pr*iiwjhm: mil'" '■ * tt/ftU; vHikt, t fio *rttki popolnoma prrnijkf; nl/ki; ldl/ri3, vnokt, trlo rtfIrki Slika 3 Zaloge urednosti kriterije« predlaganega modela 2008 - številka 3 • letnik XVI u » o * a s h a INFORMATIKA 187 Tina Ju ki c, Mirko Vinici Zasnova vetpa ra me Irskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov e-uprave Upom h ni k i Stroiki Koristi Ustreznost implementacije e-storitve 60% 10% 30% 1 popolnoma neustrezni 2 popolnoma neustrezni < »niti/niti • •c majhne popolnoma neustrezna popolnoma premajhne popolnoma neustrezna 3 mtJ/niti ■ majhne: velike niti/niti 4 zelo ustrezni 5 zelo ustrezni i ><-nltl/nltt zdo velike zelo ustrezna >=veilke zelo ustrezna Slika 4 Odločitvena pravila ta vrednotenje ustreinosti implementacije e-storitve' ogromno sredstev za ponudbo storitev, ki niso uporablja ne v pričakovani meri. Seveda pa je te uteži mogoče prilagajali ob vsakokratnem odločanju o razvoju e-storitev. V okviru kriterija 'uporabniki' smo večjo utež pripisali številu uporabnikov (6(1 %) kot pa njihovi starosti (40 %) (slika 5). Starost uporabnikov nas namreč žitnim;! le zato, ker določene skupine uporabnikov pogosteje uporabljajo internet. Strateški cilj vlade mora biti uporabo interneta čim bolj razširiti in zminimizi-rati digitalno ločnico, zato ta kriterij smatramo kot (sicer počasi) naraščajoči in nekoliko manj pomemben. Povedano drugače, primarni cilj mora biti po našem mnenju doseči čim več uporabnikov, znotraj tega pa čim več uporabnikov interneta. Št. uporabnikov Starost uporabnikov Uporabniki 60%_40% 1 popolnoma premajhno -^neustrezna popolnoma neustrezni 1 niti/niti_neustrana: ustrezna niti/niti 3 zelo zadovoljivo > = ustrezna zelo ustrezni_ Slika b Odločitvena pravita 13 vrednotenje ustreznosti kriterija uporabniki Pri stroških (slika 6) smo največjo utež dodelili človeškim virom, in sicer zato, ker imamo z dodatno zaposlenimi lahko dolgoročne stroške, plačevati jim je treba socialne prispevke, prevoz na delo, regres, malico itd.; po drugi strani pa oprema, ki jo bomo morda morali dokupiti, ne bo služila zgolj implementaciji nekaj storitev, pač pa jo bomo uporabljali tudi v drugih segmentih (e-) poslovanj a v upravi. Tudi zunanji svetovalci po navadi niso dolgoročen strošek. To je tudi razlog, da smo v okviru stroškov z naslova človeških virov bistveno večjo utež (80 %) pripisali dodatni delovni sili, medtem ko smo usposabljanju dodeliti 20-odstotno utež (slika 7). Slednje bomo namreč najbolj potrebovali na začetku, kasneje pa manj. Dodatna d d ovna sila Usposabljanje Človeški viri 80% 20% 1 popolnoma previsoki <—mtlVnib popolnotnúprcvivoki 2 niti/niti • ntl/rJü 3 ido tpre¡em!nvi >** ruti/niti telo tprejemtfivi Slika 7 Odločitvena pravila za vrednotenje ustreznosti kriterija človeški viri človeški viri Zunanje svetovanje Oprema St ruski -10% 26% 26% ! popolnoma previsoki popolnoma previsoki <=nlti/nitl popolnoma previsoki 2 popolnoma previsoki < - visoki c = visoki popolnoma previsoki 3 popolnoma previsoki <-iiti;'r'.il; popolnoma previsoki popolnoma previsoki 4 <=visoki popolnoma previsoki popolnoma previsoki popolnoma previsoki 5 visoki: niti/niti nlti/nib >=nltl/niu niti/niti 6 visoki: niti/niti niti/niti: spre jemljivi niti/niti: sprejem Ijivi niti/niti 7 visoki: niti/niti >=nltl/niti nitl/nitl niti/niti H visoki:sprejemljivi niti/nit} nitl/nitl niti/niti 3 niti/nlli < -niU/rti >>*nlti/nib niti/niti 10 niti/niti -sprejemljivi nitl/nitl: sprejemljivi nitl/nitl 11 niti/niti * niti/niti nitl/nrti 12 nitl/nlti: sprejemljivi < «nib/niti nlti/nitl niti/niti 13 nltl/niti visoki: nitl/nitl > visoki niti/niti 14 nitl/nitl visoki: sí ir ejemlj ivi visoki: sprejemljivi nlti/nitl 15 niti/niti > = vise ki visoki: niti/niti nlti/nitl 16 niti/niti:sprejemljivi visoki: nit i/nitJ visoki: nit i/n Iti niti/niti 17 niti/niti nitl/nitl * niti/niti 18 niti/niti nitl/nitl: sprejemljivi «-sprejemljivi nltl/nltl 19 nili/niB >- niti/niti <=niti/niti niti/niti 20 niti/niti: sprejemljivi nib/niti < «nitl/nitl niti/niti 21 s--sprejemljivi zelo sprejemljivi žeto sprejemljivi zelo sprejemljivi 22 zelo sprejemljivi >-niti/niti zelo sprejemljivi zelo sprejemljivi 7.3 zelo sprejemljivi >=sprejemljivi >=sprejemlj Ivi zelo sprejemljivi 24 relo sprejemljivi zelo sprejemljivi nlti/nitl «1.0 sprejemljivi Slika G Odločitvena pravila ta vrednotenje ustreznosti kriterija stroški H Zvezdice * t tej m naslednjih slikah predstavlja jo katero koli vrednost atributa. 188 umohabna INFORMATIKA 2008 - Številka 3 - letnik XVI Tina Jnkic r Mirko Vintar: Zasnova večparamelrskega odločitvenega modela za podporo ocenjevanju uiinkov e-uprave Strojna uprcru Programska oprema Vzdrževanje _Oprema _ 33% 33% 33% t popolnoma previsoki popolnoma previsok) < =visoki popolnoma previsoki 2 popolnoma previsoki *:-vlsoki popolnoma previsoki popolnoma previsoki 3 <- visoki popolnoma previsoki popolnoma previsoki pupoInoma previsoki 4 visoki niti/ml. nitl/nlti nili/nlt i: sprejemljivi nltl/nltl 5 visoki :ilil i/niti niti/niti: sprejemljivi niti/niti nlU/nltt 6 visoki: sprejemljivi niti/niti nifl/nltl nib/nltl 7 niti/niti vlsokltnltl/nlti niti/niti: sprejemljivi niti/niti 6 niti/niti visoki: sprejemljivi nitl/nlti rtf/nttl 9 mtl/rtltl: sprejemljivi visoki: nrti/niti niti/niti niti/niti 10 niti/tiltl niti/nit) visoki sprejemljivi nitl/nlti 11 mu/nltl nib/riitl: sprejemljivi visoki: niti/niti nlb/mb 12 niti/niti: sprejemljivi nib/nttl visoki: niti/niti niti/niti 13 >=sprejemljivi zelo sprejemljivi zelo sprejemljivi zelo sprejemljivi j '1 zelo sprejemljivi > »sprejemljivi zelo sprejemljivi zelo sprejemljivi 15 zelo sprejemljivi zelo sprejemljivi sprejemljivi zelo sprejemljivi Slika 8 Odločitvena pravila la vrednotenje ustreznosti kriterija oprema' Kot kaže slika 8, smo stroškom, ki jiEi pričakujemo / naslova opreme, dodelili enake uteži. Pri koristih smo bistveno večjo utež dodelili koristim, ki jih bo imela implementacija e-storitev za uporabnike, to je občane, podjetja in nevladne organizacije (slika 9). Menimo namreč, da mora biti nudenje kakovostnih storitev osnovni smoter uprave. E'rav tako koristi za uporabnike in koristi za upravo ne gre obravnavati povsem ločeno (malo verjetno se bo pripetilo, da bo imela neka e-storitev za uporabnike zelo velike, za upravo pa zanemarljive koristi). 5 SKLEP V nadaljevanju podajamo kritično ovrednotenje predlaganega modela in nekaj smernic za njegov nadaljnji razvoj. Na podlagi karakteristik, za katere menimo, da jih mora imeti dober model za ocenjevanje oziroma merjenje učinkov e-uprave, si najprej poglejmo, katere so prednosti in slabosti predlaganega modela. Model ni celovit, saj kot tak omogoča oceno učinkov oziroma ustreznosti implementacije le na mikro ravni. Na Institutu z.a informatizacijo uprave ga nameravamo nadgraditi do stopnje, ki bo omogočala meritve tudi na makro ravni. Po drugi strani je izjemno preprost; ne vsebuje preveč kazalnikov, kljub temu pa pokriva tiste najpomembnejše, za katere menimo, da bi morali imeti prt tovrstnih meritvah največjo težo. Poleg tega ne zahteva natančnih kvantitativnih podatkov, kar močno pospeši meritve. Program Dl£Xi, v katerem je model zasnovan (in torej podprt z orodjem), je že sam po sebi izjemno prijazen za uporabnika, tako da tudi sam vnos podatkov za npr. javne uslužbence ne bi smel biti problematičen. Ocenjujemo tudi, da so kazalniki natančno definirani. Od drugih pristopov, predstavljenih v razdelku 3.3, se razlikuje tudi v tem, da upošteva število uporabnikov klasične storitve in delež uporabnikov interneta znotraj njih. Kerteszova (2(XB) sicer upošteva ta dva kazalnika, a jima ne daje posebnih uteži (ko prikazuje primer izračunavanja koristi pri projektu e-davkov, upošteva, da bo v naslednjih treh letih izmed 1,3 milijona davkoplačevalcev v povprečju 10 % uporabnikov interneta, kar pomeni 150.000 potencialnih uporabnikov _Z|_yporabnlke Za upravo Koristi 68%__32%_ _ l popolnoma prenizke < -majhne popolnoma premajhne .> niti/nili majhne:vidike riili/niti 3 zelo velike _ . ___> »velite_zelo velike 68% 32% 1 popolnoma premajhni <-nizki popolnoma prenizke 2 niti/niti nizki: visoki nitl/nlti 3 zelo veliki > »visoki zeta velike Časovni prihranki Finančni prihranki Za opravo f.8% _32% I popalnama premajhni c-nizki popolnoma premajhne 2 niti/riti nizki: visoki niti/niti 3 zelo veliki >=visoki zelo velike Slika S Odločitvena pravila ta vrednotenje ustreznosti kriterija koristi 9 Vrednosti (33 so zaokrožene vsola uteii jc 100 %. 2008 -Slevitka 3 -letnik XVI ueottna«* INFORMATIKA 189 Tina Jukič, Mirka Vi nor: Zasnova večparametrsktga odločitvenega modela za podporo ocenjevanju učinkov «'Uprave e-davkov). Pristop eGHP je primeren predvsem za merjenje učinkov po implementaciji storitev e-uprave (Čeprav bi se ga dalo priredili tudi za ocenjevanje pred samo implementacijo); to je verjetno tudi razlog, da ne upošteva števila uporabnikov in deleža uporabnikov interneta. V okviru pristopa ACIMO je po drugi strani treba oceniti stopnjo povpraševanja po storitvah v posameznih ciljnih skupinah prek različnih kanalov (osebno, po pošti, prek klicnega centra in prek interneta), vendar menimo, da je te ocene bistveno teže po-dati-za razliko od našega modela, ki zahteva dva, relativno lahko pridobljena podatka: število uporabnikov klasične storitve in njihovo povprečno starost, iz katere je s pomočjo statističnih podatkov o uporabnikih interneta moč oceniti, ali je med uporabniki predlagane storitve dovolj rednih uporabnikov interneta (ki torej izpolnjujejo osnovne pogoje za uporabo e-storitev). Prednost našega modela, ki izvira iz programa DliXi, je tudi, Ja omogoča vrednotenje in primerjanje večjega števila alternativ (v našem primeru e-storitev), česar ne omogočajo zgoraj opisani pristopi v njihovi zdajšnji obliki. Velja pa v prihodnje razmisliti o dodatnih kriterijih modela in morda tudi izhajati iz (vseh) razlogov za neuporabo oziroma pričakovanj občanov in podjetij glede nadaljnjega razvoja e-uprave, razkritih v raziskavah s področja e-uprave. Dejstvo je, da se razvoj e-uprave financira iz javnih sredstev, zato je treba (tudi) v tem primeru z njimi ravnati učinkovito in gospodarno. Prav zato morajo temeljiti na strokovnih podlagah temeljiti odločitve o tem, kateri projekti e-uprave naj imajo prioriteto pred drugimi, UIRI IN LITERATURA 11) AGIMO - Austral i.in Go vem morit Information Office (2004) Demand and Valué Assessment Mettiodology, Commonwealth nt Australia, 2004 [2] BOHANEC, Marko (2006). Odločanje in modeli. DMFA -Založništvo, Ljubljana. 2006. (3] Capgemini {2007} The User Challenge Benchmarking The Supply Q1 Online Public Services, 7th Measurement. European Commission Directoiate General tor Information Society and Media. September 2007. [4) Center Vlade za Informatiko (2000). EMRIS - Enotna metodotogiia razvoia informacijskih sistemov: Zvezek 2 Vlada Republike Slovenije, Ljubljana, 2000. [5] DEVJAK, Srečko (1999). Kvantitativne metode za podporo upravljanju. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1999 [61 DEXi: A Program for Multi-Atlribute Decision Making - Version 3.0, http://www-ai.ijs.si/Marko8ohanec/dexi html [7] g Europe 2005 (2002). eEurope 2005: An information society for alt. European Commission. Bruselj, 28 5. 2002, [8] eGEP - eGovemment Economics Project (2006a). Expenditure Sludy Fina) Version. DG Information Society and Media, European Commission. 2006. (9j eGEP - eGovemment Economics Project (2006b). Measurement Framework Final Version DG Information Society and Media, European Commission, 2006. [101 eUprava - Državni portal Republike Slovenije (2007) izreden dosežek Slovenije na področju storitev v javni upravi. http://e-uprava.gov.si/e-uprava novice.euprava? novico, veljavnostjo vice veljavnost aktivne Snovi ce. tip-4 Snovice. id= 1337. t. 6. 2007. [11] Eurostat (2006) Industry, trade and services - Policy indicator: c-government URL"«http:// ep p. euros tat. oc.europa.eu/portal/«. 29. 7. 2007. [12| eUSER projekt (200S). Population Survey. URL-« http://www.euser-eu.org Document asp?MenulD-68« 9. 11 2006 [131 JEREB, Eva, BOHANEC. Marko in RAJKOVIČ. Vladimir (2003), DEXi - Računalniški program za večparametrsko odločanje. Moderna organizacija, Kranj, 2003. [141 K K /STA(2006). "Birokratski beton počasi popužča . E-Delo. 28. II. 2006, URL http://www.delo.si/ index, php?sv_path = 41,35,174 296«. 17 7 2007, [ i 5) KERTCSZ, Sorin. (2003). Cost-Benefit Analysis of e- Government Investments Harvard University. J F Kennedy School of Government, Cambridge, 2003, 1161 ROPRET. Matjaž (2007). Kako uporabna je slovenska e-uprava? E-Delo, 16.7.2007. URL-" http://www.delo.si/ index.php?sv path-41.35,21*6504... 17. 7. 2007. [17] RTV SLO (2006). E-gprava primerljivo evropska. Znanost m tehnologija, 17. 7 2006. URL-- http: //www. rtvslo. si/ mocfload.php?Sc mod-rnews&op=sections8func »read&cjnenu-9&c_id-t14397«. 17. 7. 2007. I IS] SEP-2010 (2006). Stralegija e-uprave Republike Slovenije za obdobje 2006 do 2010 (SEP-2010): »E-uprava za boljšo javno upravo-. Ministrstvo za |avno upravo. Ljubljana. 2006, 119] Upravna enota Ravne na Koroškem (2006). Slovenska E-uprava zasedla 7 me3to v Evropi. URL= http://upravneenofe gov si/ravne. na_ koroškem/ s plosn o/novice/novi ca/pori od/11S3326796///t>rowse/1 / articie/828/1500/?cHash - 7 58955c706« 17. 7. 2007. [20I WEST, Dar re I M. (2007). Global E-Govemment, 2007 Center tor Public Policy, Brown University, Providence, US, 2007. Tina Jukid je leta 2007 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani končala magistrski študijski program Uprava I!, stopnje in bila tudi najuspešnejša študentka tega programa. Sedaj dela na tej fakulteti kot mlada raziskovalka Pri različnih projektih s področja e-uprave je na Fakulteti za upravo začela sodelovati že med dodiplomskim študijem, prejela ie tudi dve priznali fakultete za posebne raziskovalne dosežke študentov Kot doktorska študentka se sedaj naiveč ukvarja z evalvaeiju proiektov e-uprave. ■ Mirko Vintar je Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost, predstojnik Raziskovalnega centra m Instituta za informatizacijo uprave Že več kot dvajset let se ukvarja z intormatiz3ci|o uprave in v zadn|ih letih intenzivno tudi z razvojem t; uprave Je vodja vrste raziskovalnih in razvojnoaplikativmh projektov s tega področja Je član več rnednarodoih znanstvenih in strokovnih teles, ki se ukvarjajo z raziskovanem obravnavanega področja (npr IFIP: WG 8.5. NISPAcee: WG on E-government) 190 UP0BÍBW INFORMATIKA 2008 - številka 3 - letnik XVI