Poštno tekoči račun št. 24. Conto corrente con la posta. Posarnfzna številkg 25 stotink. Izhaia: vsako srcdo popoldne in soboto zintral. Stane za celo Uno /5 L. « doI leta 8 L. « četrt leta 4 L. Za inozemstvo celo lcto 35 L. Ka naročlla brcz do- poslane vuročnine se ne mortmo ozirati. Odgovo-ni urednik: Polde Kernperle. tätöäzMiJ; Št. 60 V Gorici, v sredo 29. julija 1925. uto vm. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo- voru in se plačtijo v na- pri'l. List izdaia kon- sorclj »GORIŠKE STRAŽC* Tisk Zadružne tiskarm v Oorici, Riva Piazzut ta št. 18. Uprava in uredništvo: ultca Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — Ljudstvo naj odloča! V zadnjih ih*eh uvodnikih smo z ozirom mi občinske volitve v Idriji osvetWi in ožigosali nenarodno in ne- demokratično zculržanh' edinjašev, dancs moramo spregovoriti nekoliko jasnih bcsedi na račun politunih oblastnikov, ki so še izpostavili prt tci prUiki v Idrin, nziroma nasto- paio pri sJicnih prilikah drugod. Prescht furhmske pokraiine kom. Ricci je takoj ob svojem ndstvmi spo- znai, dit, so občinski komisurii tež- kot neznosno breme za nrizadete občine. Kvarljivi vpliv niihovega samofastnega uradovanja ie ob- cv.tila tudi ostala dežclu. Zato jc sklenil občinske komisaric č\m- prcj odpraviti. Naročil jc podreje- nim uradom, da naj takoi izvrse vse predpriprc.vc, da sc bodo v onih nb-, cinah, kjcr gospodarijo komisarji, Iah- . ko vršile občinske volitve. Obenan t ie prefekt tudi določil. da se mora\ nustiti Ijudstvu pri volitvah nopolmt\ svoboda ter preprečiti vsako pasilfa'. ) Samo volitve, ki so res pravi izrctz liudske volje. ustvarjajo predpogoie za resno in uspešno delo. Samo zq- stopi, ki so izsli iz svobodne tefcnie svobodnih voUlcev, imajo živlicmjslco opravičenost in nudijo jumstvo. do bo- do branili Ijudske pravice in koristii In res! Prefektova želja se je iz- polnita in v več obeinah smo imeli ob- činske volitve, ki so sc izvrsilc pov- scm mirno, svobodiw. brez pritiska. Naj omenimo n. pr. Sv. Križ. Črničc, Čepovan, Voice itd. N(tši vollld so Izot izobrazeni, poUtično zreli ljudje brez vsakena prepira in hruna opra- vili na volišču svojo dolžnost in her ncnoklkanih razgrujačev ni bilo, so potekle volitve v najvzorncisem rcdu v zadovoljnost občanov in državnih pre-dstavnikov. V zadnjem času so pa začeli gotovi nblastniki vtikati svoje prstc v ob- Cinske volitve ter hi radi spra- vili v občinske zastope osebe po histnem okusn, oziroma hoeeio imeti pri sestavi volilnih list prvo in ti'Iuv- w> besedo. Če mtiete mcd zavednim prebivalstvom na odpor, pot em zacne- io strašiti in pritiskati: Ako ne pristancte na nase predloxe. potem van vhida drugili odborniknv ne i>o- trdi in hoste imeli se nudalie komi- sarja. Tako postopunje moramo ob- soditi in najodlocneise zavrniti. Kmetje in delavei! Ne daite sc premo- (iti! Vi smcte voliti v odbor, kogar sami hočete in tisti, ki jih sami izvo- litc, tisti vas bodo zustopali. Kor se tice vtikavanja v obänske yolitve se je zlasti proslavil idrijski pod prefekt Alacevich. Poklica[ jc k sebi zastopnike ruznih politicnih stmnk, koval z njimi konwromise, pritiskal na levo in desno ter hotel spraviti v mestni zastop dva Italija- nu. Ko so volilci podprefektove za- hteve odklonili, ker sc entiio dovolj^ sposobne, da o svojih zadevah sami odločaio, je bit ta vzaljen v svojem viiezkem ponosu ter je dosegel, da so bile volitve prcložcne na ncdoločen čas 7.ato her si volilci ne pustijo nare- ' kovati, kako in koga bodo volili, ker \si ne pustijo narinjati v mestni za- )iiop Ijudi, katcri njihovih razmcr nič stie.poznajo, ker node jo zataiiti svojih h/irodnih in demokraticnih miccl, se kaznnjejo. Ali ni to krivično in ne- odpiistno? Ali ni to kruto zaljcnje na- se ga Ijudstva in ncpotrebno razbur- i"njc javnega mnenja? SI (die ushige delate svoji vladi, L'. Alacevich! Pnstite vendor Vi in drusi Vast uradnf sovrstrnki Ijudstvu njegove pravice, ki so mu sveto zaiamčene v tcmcljnih drzavnih zakonih in ne si- lite v zadeve, ki so izrocene sicer va- šemu varstvu, tod a ne vitšemu priti- sku in vaši samovolji! Kaj se godi po svetu? Od 12. do 16. jul'ija sc .ie vršilo v Ljubljani vc'M'ko medmarod.no zboro- vanj-e za proučevanjc vzhodtnegai bo- goslovja. To zborovanje je tako lepo izpadlo', tol.iko luwih mlsli te wniklo, tolikšna množica učenjakov iz vseJi •dfclov sveta in vseh narodov se je 7bralai te štiri djii v si oven ski prcsto- 'lici, dla je ostalo to zbanovanie uče- nenui svetu v sqwrninu kar nod ime- noiii »ljiihljaii'Siki kongres«. Sicer je že poteklo pol nieseca izza zborovanja, a je vend a r ta dotfod^k taiko važien, da ga moramo našim biTA'cem ninlo bolj osvetlii'ti. Kongres ni imel morda le verske^a pomena, amipak je za Slovcnce in Slovane, zlasti južnc, i>i*ecejšnje kultti'me in iitviiticne važnosti. Ločeni bratje. Moffočni rod! Slovanov. ki je raz- sirjen od Ledene^ai morja preko nedo- glednih ruskih planjav doli do Adri- k in odl Labe daleč v sibirske pokra- jine. je razcepljcn. Dve vcliki veilski sikupini: katoliška in pravoslavna se hodta za dnše 91ov;miov. Velika ve- čiir^ Slovanov ni katoliška. temvcč Pravoslavna; to so v glavnem Rusi, L'kra.iinci, Srbi in Bolgau'i; Poljaki Cebi, Slovaiki, Slovenci in Hrvatje so Pa katoličani. Ta raizcepljenost je pa bila v veliko žkodo in nesrečo Sk>\anov. za njih kiriturni napnediek in politic no inoč v Cvropi. K zapadnim Slovanom so pri- l^roali blaRovestniki največ iz nein- •škejfa Solnograda in iz Qsfleja. Še pred misijonarjem pa je prišel v naše krajc nemški vojak. Politična in ver- ska vez, k\ je družila Slovancc, del Hrvatoiv, Čehe, Poljaike in Slovake z Nemci. je seveda vpliva'la tudi na njih kulturn. Tod je prevlndovala latinsko- nrjm&ka omika. I^rugi del Slovanov pa je bil uavezan na bizantinsko-gr- ski Bizant. Od njega je dbbival vero, kulturo, pa) tndi prve pojme o državi in obhvsti. Dolga stoieiia ie že slovan- stvo razdeljeno nied vzhodom in za- pajdom; živeč v dveh diiševnih sveto- vih stat razvili vsaka polovica woje posefbne nazore, običaje; značaj obeili ie doccla različen. In ta razlika jc t's- kom zgod^vine postajala vedno glob- Ij.i. Zalpadlni in vzhodni Slovan sta kipeni'la vsak svojo pot, njuni d!u§i se nista več raztmnieli. V tej razli'ki je pa ra^no skrit vzrok zgodoviirsiko znane slovanskte »needi- nosti«. Ideja svetih bratov. In vendar je bil čas, ko se je za- zd-elo, da* bodo Slovani poklicani k edi nosti; bilo hi se to knialu zjrodilo, a zgodovina je zopet razibrati-la brate. V eni zadnjih števMk smo pokazali našiiTi bravcem ziv'lj'etnie in delo sv. Cirila in Metoda,. Iz Soluna, skrajne- ga roba slovanskc zenilje, sta priro- mala. da ixwesta^ Sllovanom. kako naj cais'te Bogai v svojem jeziku. Prinesla sta slo^enske sviete knjige, slovenske svote obrede. Odl Morave do Panoni- ie in Karantanij^ je zaipkilo veselje v pri:prosti sknranski dluši, ker ie smela prositi in se kosati v maternom jezi- ku. SlovaiTska apostola sta si a sc v Ri'in pred papeža Ha/drijana II., mn pokazala slovanske bogosluzne knji- ge in papež, ki je vedd. da kliče Bog Ijudstva v vseh jezikih, jih ie potrdlil. Jcscni 1. 868. se je v cerkvi Marije Snežnice v Rimn pela staroslovenska svetai maša. Zakaj sta apostola prinesla slovan- s!co bogoslužje? V svetem zvanju sta vedela, da se Slovani ne bodo pribli- »jtvaili s siinovsko zaupljivostio oznan- icvalcem sv. vere, ki ne razuinejo njih jezika, temveč pridigajo le v nemšči- ni alf grščini. S tem sta naredila prvi k'Oirak za zedinjen.ie vseh Slovanov v cni veri, s slovanskim bogoslužjem in p:)d rimskim paipežem. Ideja zbLižanja in zdnjžitve zapad- nih in vzhodnih Sltoivanov ie ideja sv. Cirila in Metoda. I'mela stai nainen po svojih učencih obhoditi \rsa slovanska sela in vabiti vsc slovanske rodove v I narocjc eiie Cerkve. Te misli je iz- razil sv. Ciri'l v svoji dluhovni oporoki, ko sc mu ji'j približala urai. da sklene svoje delo. S solzami je niolil k Bo- ^ru vpciičo svojega braita Metoda: »O Bog, ki si usitvaril nebo in zeinljo, oh rani mojo credo zvesto sv. veri in združi vse v edinosti.« Tako ie niolil slavainski apostol za zedinjenie Slo- \a:nov. Puhovno oporoko ie izročil Metodn, ta svojiinr učencem in danes snio mi njeni cfcdiči. Glas iz Velegrada. S simrtjo obeli svetih bratov in ko so bili njiju ucenci razkropljeni kri- 7r,:r»n sveta, je tudi züniHa ideja sv. Cf:ila in Mietoda; lc še bledi spomin je ostal o žrtvah sohinsikih bratov, ki sta hotela vstvairiti iz vsck Slovanov eno živo enotio. Naislednikov sv. Ciri- la in Metoda nismo več učakali. Na Velehradii sredi Morave, kjer je imel sv. Mctod svojo prestolieo. je bilo vse tiho. Sclc v najnoviojšem času ie zadone- la. zopet himna: »O Velehrad. iz gro- ba vstani ...!« Tukaj so se zaööli zbi- rati vneti bogoslovci, da se okinepijo za ideie unniiih aipostolov in iih širi- io med: Slovani. Glais iz Velehrada je klical vedno več s'lovainskih učenja- kov, da širijo idlejo zbližania in. zadi- ! njenja vseh Slovanov. Letošnji kon- ! gres v Ljubljana je bil pa še prav i>o- sebno znamenit. Pomen ljubljanskega kongresa. Neurejenost političnih ratzmer mto- de jugoslovanske države izvira ne malo vsled verske in kiiilturne nr/- cepljcnosti njenih drzavljanov. Zato ie pemem-bno, du se je peti kongras za prončavanje vahodnega bogoslovja; in za cerkve.no zedinien.ie \rršil baš na tleh, kjeir je to v prvi vrsti potTcbno. Srbska pravoslavna cerkev ie poslala na kongrcs kot svoje uradine zastop- nike tri vseučiliščne profesorie. Ra- zen njih so bili navzoči še ui'avoslav- ni in tudi prot^estantje iz dirugih de- žel. In to je vel.ikega pomena. Ne smemo sicer sanjati, da bo pot kon- gresu kar na maih pa-cKla stena. ki loči brate. Toda pravoslavni so spoznair katolisko ljubezen, ki ^Dli združenja s pravosLavnimi; katoličani na so v pred-.ivan.iih in razffovonih izgubili do- sti innetno negovane mržnie, do pra- \'nsh)vnih Srbov. Spoznalt so drug c^rugega v ljubezni; odpiradi so drug drugemmi woj religiozni svet in pokar- zaio se je, da je Razlika medi kaWli- •§kimi Slovenci in Hrvati ter pravo- slavnimi Srbi lc ma.ihna. Kongres se je bolj bavjl z vzhoduim verskim živ- IjenicTii kot pa s suihoparnimi bogo- slovnimi naiuki in razlikami. Zivljenje ie treba spoznati, da se bomo inndi. Zedinjenje pot do zbližanja. Ker jiei tckla meja mod1 bizantin- skirn in latinsko-nemškim kultiirnim k'iogom ravno ix> sredi zh'ejra telesa jugoslovanskih narodov, ie to p'>v- zročilo danaišnjo razklanost med nji- mi. Sporazumi bodo ostaM le spora- zuimi med strankami, nikdar pa ne trdna in trajna sloga medl braiti, do- kler ne vzljubijo d'i'ug dmgegai v du- hovni ljubezni ene vere. Sicer se to sliši tako kakor, da ne ho uikdar naiwcil dan take sloge, a prvi koraki so storjeni. Brat.sinoznava hratai v njegovih du§?ivnih globinah ne lc po njegovih zuna'njfh vrlina-Ji. Ta pot pa p'iivede tudi do 'politicnega zbližania in do brats'ke sloge. Po vsej pravici smemo vzk'likniti, da ie naša ! bod>očnost v veliki meri oidlvisna od I življenja ide.ie sv. Cirila in Metoda. DNEVNE VESTI. Pospešite! Uredništvo je prejelo vcč dopisov, v katerih se st ranke pritožujejo, da so pri.šle prošnje gledc odškodnine za zemljišča, katera je zasedlo vojaštvo za vojaška pokopaMsča, na mrtvo točko. Nobcno drezanje nič ne pofrna- g:>, reišitve ni od nikoder. Ce pomi- sünio, dia je oidvzelo vojaško oblastvo l>osanu:zuik,oni tudi 1000 do 2000 in več kvadratni'h metrov zemliišča, ki služi 'sodiij za< pokopailišče, potem se ne sniemo čuditi, ;vko so ljudje raz- dražcni. Ko so posamteizniki dali svoje polje voiaštvu na razpolago, se jmi je zagotovila pnmerna odškodnina1. Te sicer ni hotelo biti, toda ljudje so mir- no čakali. Saj jih je k tonni sililo še Ijosebej spoštovanje do junakov, ki spe v njihovi zemlji večni sen. Sča- som pa mine öloveka potrpežljivost. Ko so videli, dla na njihove vlogc ni nikaikega odziva, so se razburili. Ka- ko naj trpe še tmdalje, da .um lep kos njihove zemlje kljub zagotovilu ne do- naša nikakega dohodka? Take ne- marnosti se v urcjeni državi vendar ne smejo dogajati. Svojiei zahteve na- pram kmetti zua vlada toeno in brez- (übzimo uveljavljati, svojih obvezno- sti pa ne nozna. V kaksno luč sprav- Ija državno obhvstvo taka uprava?! Pozivamo zato merodajne kroge, da naj se za) zadlevo zavzameio in ]x>- spešijo njeno re&itev, kakor to zahte- vata čast Jržave in pravica davko- plačevalcev. Odpuščanje državnih cestarjev. Vedno štcvilueiši so v zadnjem času odpusti državnih cestairiev — tukajšmjih domačinov. Nesrečnež dobi kratek odlok oblastva, v katerem se mu naznanja, d!a je odpnščen iz služ- be in revež je v pravem ponienu be- sede na — cesti. Pri tem se oblastva uič ne ozirajo na sliužbena leta, na številno družino in na zvosto izvrse- vanje službc: hladnokrvno ga pahne- jo v bedio. Nič ne vpostevaio, če je mogoče 20 in več let garal v težki službi, nič jih ne briga., 6e mora skr- beti za 6—8 nedoraslih otrok. njiho- vo načelo je: proč! Tako ravnanje moramo najstrožie obsojati. To pa še tem lx>lj, ker se nc vrši radii zinanj- sanja; državnih stroškov. temveč iz prikritih političnih namenov. Kdor le nekoliko pozna naše cestrae razmere, ve, da fč se preinalo cestariev. Polo- žaj naših cest to na'i'avnost kriči. Z (idpustoin cestarjev-domačinov se to- Stran 2. >QOR'ISKA STRAŽA« rej nc namerava njihovega števila skrčiti, temveč se hoče napraviti sa- nno prostor za — nedomacine. Tako postopanje je krivično in protizako- nito. Ali nusiTio vsi cnakapravni in enaikoveljavni državljani? Ali se ho- oe našemai človeku odjesti zadnji ko- šček kntha? Pozivamo zato oblastva odločno, da ukinejo izdane odlloke in puste tukajšnjc domačine na svojih mestfli! Imejte vendar usmiljenje z iibogimi trpini in njihovimi revnimi 'dnižinami! Glasbeni tečaj. V ponddjek se je otvoril v Oorici pod okriljem Pevskejra oddelka Pro- svetne zveze glasbeni tečaj. ki je na- menjon v prvi vrsti podeželskim orga- nistom. Tečaj vodi znaaii slovenski skladatclj profesor Emil Adaniič, ki prcdava obenem tudi o teoriji pevske- ga pouka. Razcii njega si ie znala Pros vein a zveza pridobiti iše druge odlične naše glasbenitke. Prof. Sre- čko Kumar poučtije o dlirigiranju, o harmoniji in kontrapunktu. znani na- biratelii in harmonizator beneškiih na- rodtaUi pesmi g. Vladimir Orel, izo- brazbo glasu je prevzela profesorica gdč. Frida Ščekova; Tone Sever iina predavanja iz glasbene zgodovine, skladiatelj Gerbec poučuie oblikoslov- je-, liturgiko profesor! Filip Terčelij in koral David Doktorič. Za red in organ izacijo tečaja skr- bita vzomo naš priljubljeni solist Joško Brafuž in Tone Sever. Pouka, ki bo trajal 14 dni, se udeležuje 22 shiSateljev in slušateljic. Uverjeni smo, da* bo ta tečaj Pro- svetni zvezi in prirediteliem v cast, organistom in nasim zborom pa v veliko koorist. Čegava velja? V papeSkem glasihi »Osservatore Romano« piše sloviti uceniak in po- znavalec vzhodlnega skwanskega bo- goslovja mansinjor Karel Margotti o Ijubljanskem kongresu za vzhodno bogoslovje, kaiterega se ie osebno vdcležil. Ob koncu svojih stalnih po- ročil piše, dia bo* ostal vsem ino-zern:- skim udeležencem živo v spominu slovenski narod, ki je globoiko izobra- žem in razumen. Razginiite pa kak snoparski dnevnrk, kaj baste pa tarn braili o nas? AH veJja sodba nepri- stranskega učenjaka, ali spačeno mnenje od nacionahie straisti zaslep- Ijenih ljudi? Sodba za oametne?a ni težka. Uskoki. Poslanec Slov. knnečke stranke Ivan Pueelj, ki je veljal za političnetfa poštenjaka, se je čez noč prelevil. Prav ponižno je jx>prosil Radiča, naj bi ga sprejel za svojega. Mož je po- stal kar naeiikra.t iz Slovenca rtrvat in prav s teni potrjuje vse psovke, ki jib meče »spreobrnjeni« Radič na slovensko ljudstvo. Ce gre za mi- nistrske stolčke je pač najboljša [x>t — nedoslednosit. Polje je veliko, sejalcev ni.... Na Ijubljanskem kongresu za pro- učevanje vzhodnega bogostovja so dognaM, da. je na vzhodu vseh katoli- kov razniih obredov okroglo 8 miljo- nov; razkolnikov (pravoskwiiih, gre- Rorijancev, jakobitov, monofizitov i. dlr.) pa okdli 153 miljonov. Razmerje je torej 4.9 odstotkov katoličanov, proti 95.1 odlstotku razkolnikov. Nova železnica v Jugoslaviji. Koncem1 prej'sVijeiga tedna so otvo- rili novo1 takoavano liško železnico, ki veže Split z Zagreboin in ostalim za-ledjem, Važnost nove proge takoj spoznamo, če pomislimo. dra ie solun- sko pristanišče izven Jugoslavije, sušaška luka premajhna, splitska pa doslej ni imela zveze po kopnem. Split se bo zdaj lahko povzdiKnil do \elike trgovske važnosti. Kronanje kralja Alekxandra. Ministerski svet v Beogradu je sklenil naj se vrši kraljevo kronanje prihodnje leto v avgustu. Cerkveni obredi se bodo vršil.i v nekdanji pre- stolnici srhskih pravoslavnih patriar- hov v Žiču, ostalii pa baje v Zagrebu. Vsled tega domnevajo1 tnnogi, d!a je to zaliteval sam Radič v pogodlbj z radikali. Skuša pač porabiti vsa sred- stva. da razvpije svojo uidanost do kralja, katerega je še pred enim me- secem bliatil. Tudi znak časa. V LjubljaiiL izhaja- »Nairodni dnev- nik«, ki skuša veljati za nepristraiiski in poišten list. Ustanovili so ga pr- votno Ravniharievi pristasi. potem je bil na pol u raid en list sloveirskih ra- dikalov, a še vedlno n'öpri stran ski. Te dni sc je pa začel z vso silo zavze- mati za poslanca Puelja, ki ie vslied želje po čein vi.šjein kot je noslanče- vanje, stisnil klobuk pod pazduho prod Radičem. »Narodni dnevnik« pa- piiidla zdaj vse, kar ni s Pucliem. To bcležimo kot dnevno vest. Stefan tako, Pavle tako. Pa vie Radič pravi ix> Beogradu. dia je njegov stric ix)va'bil krailia v Za- greb ; stric Stefan pa to v Zagrebu za- nikuje. Zvita buča> Stefan si pa misli, oe eno »fa'li«, pa dni go drži. Skupno romanje na Sv. Višarje. 'Pricjöli smo in objavljamo: Po Bridih gre glas, dai misliio neka- teri goriiški gg. preskrbeti poseben vlak za romanje na Sv. Vi&irjc. Ce je res, naj tisti krkr. objaviio svoj na- črt. v »Straži«, da bodo ljud.ie vedeli, kako se zadnžaiti. Prosvetna zveza. Funtovsko romanje na Marijino Celje je določeno za neddjo 16. av- gusta. Spored je v glavneni nasledtnji: Oddaljeni romarji že lahko pride jo dne 15. avgusta dbpold,ne. Spoved naj opmvijo po možnosti že dotna. Na praznik popoldnc od 4 ure do 7 ure bodo ronuirjem na razpolaso spo- vedniki v Gorki na Travniku. v Ka- nalu in na Marijinem Celju. Romarji lahko prenoče v Kanalu ali na Mari- jinem Celju. V nedeljo ob 6 uri ziu- traj lx> prva sv. maša s skupnim sv. öbhajiloin. Po maši sprejmemo romar- je, ki bodo prišli z jutranjimi vlaki. Ob 10 uri slovesna masa s pridigo, nato kosilo. Opozarjumo vse fante, ki žele kosila, naj nikar ne odlašajo s prijavo. Kdor se ne bi piisimeno zgla- sil do 10. avgusta pri tajništvu P. Z., naj se ne zanasa zai kosilo. Svetujerno romarjem, naj vzamejo s seboj vsaj nekaj Imme. üorke jedii bodo na raz- ix>!ago. Popoldne bo procesiia in bla- goslov. Romarji se bodo lahko vračali z vlaki, ki vozijo iz Kanala ob 6 uri zvečer. Gospodinjski tečaj se otvori \r Go- rici dne 23. avgusta. Deikleha. ki žele Liti sprejetai, naj naslove prošnjo na tajništvo F^rosv. zveze, Corso Verdi št. 37, Gorica — vsaj do 5. avgusta. Piošnji naj prilože: Potrdilo staršev oz. naniestnikov, da se obveieio pla- čati vzdrževalnino v znesku 300 lir in ix)trdilo odbora, da so včlaniene v krščanskih organizacijaih. Nekaj mest lx> znižanih, oziroma brezplačnih. Tcčaj se bo zaključil 23. septcmbra. Telovctdni nastop v Mirnu. Zadnjo nedeljo je mirenkko okrožie Prosvetiia zveze priniedilo lepo uspelo telovadfno prireditev. Vršila se je na dvoriscu »Cevljarsike zadruge«. ki nu- di ibrezdivomno najprikladneiši pro- stor za javne nastope v naši goriški okolici. Prireditev je bila zannisljcna v ožjem k.rogu, zato telovadni odseki izven okrotžja niso bili vablieni. Pre- težno x^ecino telovadcev in telovad- kinj je da! miri&msiki odsek. Pokaizal je, kaj zmore smotreno, požrtvoval- iio deio tudi v tern oziru. Uspeh. ki kra je dbsegel, je več kot zadovoljiv in je zopet doprinesel dokaz. da mi- ircnski telovadni odsek prvači med te- lovad'iiimi odlseki na Goriškem. Do- vedlo bi nas predaleč, a(ko bi hoteli omeniti vsako posamezno točko spo- reda, kajti bilo jih je enajst. Naj za- dostuje, če povemo, da so bili nastopi mirenskega nara-ščaja, mirenskih go- jenk, biJjenskih gojcnk ter biljenske- ^a naraščaja, ki je nastopil s paliea- mi, prav ljubki ter ra^meroma tudi zaidbstno točni. Ugajale so proste va^ je članie; izvajane so bile umerjeno in prožno. Naravnost navdusenje so pa vzbmd/ile siiniibolične va,ite »Gor eez jczero«, kapolnoma spregledJati načelo, da je pravi davko- plia-čevalec konzument. Ne sme se ve- deti, da vel/eobrtniiki in veletrgovci goriSkega mest a dobivajo skoro iz- ključnoslovenskegaiodjemalca. da jim ta dovaža od vekov sem ves dbbiček. Ne sme se vedeti, da ima goriški tr- govski in obrtni stam y svoji sredi Ie malo ali nič zastopnikov pristnega ita.lijanskega rodu in so Ie imetniki boljših tvrdk, skoro brez izieme ži- dovskega, nemškega in dlrutfega ro- d*u, ali slovenski odpadniki. Po dav- čneiin ra.zmerju saniern soditi in deliti dezelmo zastopstvo, ne glede na na- rodnostne razmere, na prirodno bo- gastvo in zemljcpisno lego in n:i zgo- dovinski razvoj — to je bilo ono sle- po osodepolno mterilo v Avstriji, ki je zakrivilo, da se kraji in ljudstvo, v katerih je bodočnost in obstoi države niso raizvijaili. Vsled njih odpora proti vzdlržavanem nasiprotneinu zastop- stvu in njih naravnem naptnedbvanju pa se tmdi niso mogli razvijati oini, ko- jim je krivično merilo sprva bilo v prid. Nikjer v Avstriji se ne ozira s taiko strogostjo na davčno razmerje kot oporo vsega sistema. kot v naj- manjši kronovini Goriški. Strogost se- veda izvira odtod, ker je edino to tfaveno razmerje zadnja opora itali- janski prevladi. Vzemimo to proč in nierazumljiva postaja deželna ustava, nepojetno obnašaiije deželne vlade. 'I'em bolj nepojetno ker 35 let no iz- ključno vladianje italijanske neznatne večine v dleželuem zastopstvu ni pri- našalo blagra v deželo, ne slovenske- mu in ne furlanskernu ljudstvu in n-s Goriskemu mestu. Neznaten napre- dek mest in trgov v Furlaniji in mest a Gorice, tako neznaten za 35 let, da se prispodabljaje }?a s sosednimi krono- vinami lahko imenuje nazadek. Tako gorostasno zanemarjanje slovenskih pokra.iin in slovenskega prebivalstva vseh 35 let tc prevlade, dia se ne ve aJi se čuditi bolj neobčutnosti tlačenega prebivalstvct ali kratkovidmosti in objestnosti vladalcev. Deželna uprava. kronovine Goriško- j Gradiščanske v rokah zgolj italijan- ske večine se je vso dbbo skrbno ogi- bala izdajati zakone, ki streme na iz- boljšaBije gospodiirskih, nravstvenih in kulturniji razmer v deželi. Ni jih izdajala sklicuje se na davčno raz- merje, češ, da ni zahtevati od furlan- skega - italijanskega davkoplačeval- ca, da naj zalaga za silovenskes:a: pre- bivalca; kajti ena> tretjina njih po- trelbščin stoji proti 2/:. potTebščin teh, dočini je v pokritju nasprotno razme- rje, torej naj gredo za vsak goldinar Slovenca iz dteželnega zaloga štirje Itailijami. Iz tega razloga se tudÜ ni hotelo takniti takih zakonov. ki bi si- cer upliivali ugodnu na razvoi Ftuia- Tiije, ako bi to v isti meri koristilo slovenskemu delu dežele. Italijanska večina dobro ve; da ])ri enaikomernem napredku celoskupne dežele prevladia slovenska narodnost po nairavnem za- konu in ji pripade nje naravno sre- dišče in ž njim odlocanje pri deželni upravi. Vseh dblgih 35 let ustavne dobe ni italijanska večina v deželnem zboni ni trenutka izgubila izpred oči sred- stev: ne pospeševati celoknpnosti de- žele, nalagaiti vsa bremena. na iznivni toraj zemljiščni dlavek okraiev, dose- zati gospodarsko p<)moč in podporo za furlansko nižino in mesto Gorica zaupnim potem pri deželni vladi v Trstu in osredhji na Dunaiu, vzdrža- vati svojo moralno premoč in zaspa- vati se bolj m itak speče moč.i sloven- skih zastopnikov jx> uplivnih možeh v višjih krogih. Ta sredistva rabila je toltiko dosilednejše, ker je staJa celo to dobo pod vodstvom in nagibanju ene- ga sajnega moža in ji je bil edini ko- nečni cilj ohraniti prevlado italijan- skega plemena v gospodarskem' in na rodn em ozini nad slovenskim. Pod to dosledhoistjo, pod takim ciiljem, jKxi takim voditeljem bila je močna in pod okriljem somisleče vlade mogla je vstrajati dtolgih 35 let. Vendar dosegla ni, kamor ie ¦sfre- mila. Slovensko pleme se dvisra in ra- ste in zahteva svoje pravicc. Zahteva. od svojih poslancev, da se zdramijo, da sc o. Začetek bo točno ob 4 in pol popoldnc ne glede na število udeleženeev. Za shraimbo raznovrstnih vozil, ki pridejo iz od- daljenejših krajev bo tudi preskrblje- no. OiUkh'. Iz Oseka. Preteceno nedeljo dne 26. jul. je prircdila naša šolska mladina svojo šolsko veselico z mnogovrstnhn pro- gramom. Petje, igrc, dekiamaciie so se vrstile v hitrem tenipu. Opazilo je zbrano obcinstvo z zadovoljstvom, da so bili ottroci pod dobrim vod- stvom, ker so nastopili uevstraseni na odni glasno govoree in spretno se kretajoč. V šolski sobi smo pa opa- zovali razstaviljene izdelke, katere so otroci napravili tekorn letal Razsta^a bo odprta še do prihodnje nedelje. G. voditelju hi tudi drugemu učiteljske- irru osobju, kot tudli otirokoni moramo izraziti vse priznanjc! Svet Križ-Cesta. Kakor diiiga leta se bo tudi letos oid 1. avgusta opoldne do 2. avgusta o POilnoči opravljala porcijunkulska po- božnost. Odpusitki pa se raidi svetega leta more jo dobiti samo za duše v vicah. Predstojništvo samostanske cerkve v Svetetn Križii. Podgora. Prihodnjo nedeljo pojdemo vsi na volišče. Ker nam ni mar za malien- kostne vaške spore, ki jib namenonia goje gotovi škodoželjni ljudje, bode- liio vsi volili našo zinerno. čisto slo- vensko Jisto. Slovenci, rešimo cast našega Lmena! Postojnske novice. Pretekli teden je zapusitil naše mesito »Sottoprefetto« eav. Ansaldo. Tekotni treh let smo imeli že štiri podprcfekte, ki so upraivl.iali na§ o- kraj. Da bi bilo pri takein pogostem izmenjavanju uradnih načelnikov iipati na kako izboljšanje urejcnih ix>lifičnih razmer, je seveda iz'kljuce- no. Oospodtje se niti ne vživiio v naše kraje, pa že zapušcajo svoie mesto. — Na do pust je odšel začasni občin- ski ta.inik g. Lovretic. Kakor slišiino je izstopil iz občinske službe. Bil je jako sprcten in postrežljiv uradnik, vešč svojili poslov, zato ga bo> občin- ski uradJ zelo pogrešal. Tainiško me- sto je razpisano, a. ne še zasedeno. Upamo, da bodö merodajni krogi to- liko prevdarni in razsodni. da bodo postavili na to mesto uradnikaj, ki bo vsaj vešč slovenskega, jezika. — Le- tošnje leto se v naSein mestu zelo veliko zida. Dokončava in snaži se vojašnica za pehoto; nji nasproti se zidla vojašnica za artilerijo. Prezida- va se hotel, Paterriost, ki bo imel 32 sob za tujce. Nad električno centralo raste nov hotel s 60 sobaini. Svojo vilo je dokoaičal trgovec z lesoni, Orassi. Poleg njega zid'a založnLk to- baka Udine. Impozantno stavbo zida »Banca d' Italia-«. Pol eg bolnišnice zida svojo hišo tukajsnii zdraivnik dr. BaJliano. Poleg tega so v delu še zasebne hiše, da ne omenjamo še raz- nih štcvilnih prizidav. Ob novi cesti ki pelje iz V. Otoka se zidaio 3 nove liiše. Vzrok tega stavbenega gibanja je predvseiin siMio pomankauje stano- yanj v našem mestu; nadiaJie okoliš- čina, da je državiia meja sed^j kon- čno ugotovljena in je postalo naše mesto zadnjai oibmieina in izhodna po- staja iz dtžave. — Naš krai je vsled svoje visoke lege in izvrstnega gozd- nega zraka edino letovišče v trza'&ki pokrajini, kamor si hodi.jo Tržačani hladit in popravljat uničene živce. Zato je tudi letos poJno letoviščarjev v našern okraju. — Državno posestvo »Skulje« med Ubeljskim im Hrenovi- cami, ki se je uporabljalo za izrejo konj se je te dtni prod'alo na javni dražbi. Izk'Licna cena je znašala Lir 370.000. Kuipilai gai je znana tržaška tvrdka Bimmer za 700.000 L. Po- sesrv'o je zelo obširno in obstoji iz pašnikov, njiv in hrastoivih gozdov. (jovori se, da namerava novi gospo- dar sezidiati veliko letovišče. Nadalje naimeraiva državna uprava razprod'a- ti znano državno kobi.la.rno Prestra- rek z vsctm obsiniirn ozenilieni. T- dni so že prodali obsežen travnik na poti med Postojno in Rakitni'kom, ta- kozvani »Rokav«. Gorenje poije. One 22. t. m. je mirno v Oospodu zaspaila mati Ooljevščik iz vasi Ska- le. Pogreb se je vrsil dne 24. t. m. z jut raj ob štcvilni vdeležbi. Ob grobti je govoril pokojmici v slovo Č. g. de- kan kanalski. Naj ji bo hliadna zem- Ijica lalikf», prcostalim naše sožallje! Iz Pliskovice. Maloikdiaj je kaj slišati iz nase vasi. V časopisih ste zadtnji čas čitali le o •raznili obravnavah in hudodelstvih, katera so se žalibog zgodila pri nas. v povojnem času. Na žalost smo imeli v nasi sredi res par družin. katere so delale strah in sramoto ce.li občini. Sedaj so prišli ti angelčki mini za ne- koliko let pod streho in upaino, da bomo imeli mir. — V lanskem letu smo imdj zelo ugodno letino za de- rail. Pridelali smo ga namreč okoli 3000 Jil. Bali smo se, kako bo s kup- čijo. Pa je vendar že skoro ves raz- prodan. — Za društveno organizacijo se naše ljudstvo< prav pridmo zanirna. Imamo »Konsimino dru'Stvo«. ki ob- stoja in deluje z malirn presledkom med vojno nad 24 let. Glaivna skrb mu je, da se točijo pristna dkxmaca vina in po zmernih cenah, Potem imamo! prckoristen dcnairni zav(;d: > Kmečko posojilnico«, ustanovljeno 1. 1908. ki nudü strankam kar naj- ugodnejše po^oje. Slednjič smo pa začntili tudi potrebo po izobrazbi. Zato smo si predi kratkim nstanovili »Prosvetno društvo«. katero tvori sedaj lepo stevilo članov. Nabavili smo si nekoliko knjig, katere naša mladina z veseljem prebira. Zraven se pa tudi pridno vadi v petju in igrah. Upati je, d^a se kmalu prikaze- mo na odm. Vaščan. Batuje. Iz-oibraževailmo društvo v Bait uj ah vprizori v nedeljo 2. avgusta Vodk)- pivčevo spevoigro »Kovacev student«. Temu lx) sledil mešani zbor ter več narodnih in umetnih pesmi. Opozarja- rno oikoliška društva in prijatelje le- l>c,ga ix)tjai in poštene zabave. naj v obilnem številu pokažejo zanimanje do igre »Kovačev štmdient«. Posebnih vabil ne homo pošiljali. V slucaju s'labega vremena se bo vršila veselica naslednjo nedbljo dne 9. avgusta. Dobrovo. (»Üeseti brat«.) Preteklo nedeljo se je postavila do- brovska mladina z ljudsko igro »De- seti brat« ki se je prav dobro obnesla. Uprizoritev je bila na prostem. Pri- hiteli so ljubitelji poštenega razvedri- la. od blizu in daleč. Na'Sitopili so tudi pevski zbori iz Biljane. Medane in Kozane, ki so se kosali v meilisöboj- iiem podajanju Ispih pesirii. Vsa cast njim kakor tudi vrlomn salonskemii orkestru iz Biljane, ki se ie lepo odl- rezal. Mladinai dobrovska, korajžno naprcj po započeti poti! Lokavec. Objavili smo dopise iz Lokavca dne If), jan. in 18. febr. t. 1.; v njih so do- pisniki poročali o delova,nju neke gclč. Marije Spacapan, trgoivke v Lokavcu, ki je )iii osebno ne poznamo. Zdaj na« i'menovana obvešča. da ni nikoli prirejala zbirk za koinunistično »I>e- io«, niti za kakc dnige koimunistične organizaicije ali za nie ddovala. Pri- imminjamo, da je dopis iz Lx)ka\ca vseboval frrditev, da je imenova-na raz- širjevala »Delo« in darovala v skilad za list; da bi pa prirejala zbirke ali še kako drugaöe kazatai svoie politi- čno prepričanje, tega nismo trdili, ker se nismo o tern še pneipričali. To'liko v znanje prizadeti in dopisnikonn. Uredništvo. Srpenica. Bralno dn.nstvo »Stol« na Si*penici sprizori v nodteljo 2. avgusta t. 1. ob treh po'poldne na novozi'danem odru Oj. Nušič-evo trodejanko »Navad'en človok«. Nnstoi)i tudi tukajsnii pevski zbor z več iztoranitni ixismimi. Oix>- zairjarno občinstvo, da se bo igra vr- sila i>b vsakcm vvcmenu. — K obilni vdclezbi vabi odbor. Sv. Lucija. (Valentin Štrukeli t 23. hü. 1925.) V zadnji štev. »Gor. Stražie« smo v naglici sporočili tužno vest o pokoj- nem ponesrecenem Vah'ntirw Strukljn, zickirskeim mojstru in podijetniku iz Modrejc pri Sv. Luciji. Kot rečeno, ni ubogi inoz niti od daleč shitili nevar- nosti, čeprav je sicer dobro poznal razna raxstireliva in je bil v vseh re-. cell zelo previdien.' To straišno orožje — razst'ielivna cev (Sprengröhne) — je bilo pač v rabi na fronti bolj proti koncu voijne. Te cevi so pcpo^lnoma enake velikmi vodovodnim cevem s premerom 2—3 cm-, le dla so tu in tarn malo vpognjene in na istih mestih za- Iite z ekrazitom (želatino). Ih tak \TX)gnjen kos cevi je hotel pokojnik s svojim dela.vcem Jožefom Tusarjem zravnati, da ga vporabi za ograjo na netki terasi. To le mimogrede v pojasnilo in svarilo. V soboto zjutraj je bil pogreb po- kojnega Valentina Štruklia. Pogreb je bil veličasten. Od blizu m daleč so priliiteli sorodmiki, prijatelji in znanci, da počaste sporn in blagega lnoža, ki je moral zapustiti svct v še tako trdni dobi 53 let. Vsi smo pričakovali od njega še veliko, veliko dofbrega, vdiko koristi za vso občino in širšo okolico. Pokojnik jo bil mož zelo bistrega inna in blagega srca ter jako podje- ten. Velike so njegove zasluge, ki si jih je stekel' posebno z obnovo v vojni po- Hišenih poslopij. Ko je radi obnove podrtih vasi irrrgolielo vseh mogočih slcpairjev tet je ubogo, zbegano Ijud1- stvo s straJioni gledaid in pričakova- lo, odkod mu pride pomoč. da se ob- varuje še viečjih nesreč, je pokojni Stru'keli noč in dtm tuhtal'. kako bi ustanovil v ta naonen stavbinsko za- dniiio, a, žal, ostal je osamlien s to namero. Tedaj se je lotil zgradbe his kar na svojo roko, čeprav ie tvegal s tern, kakor je sam večkrat priznal, vse svoje premoženje ter postavil v nevarnost svojo številno dnižino in vso svojo priliodnjost. Delal ie z vso pnevidnostijo in veliko strokovno zna- nje mu je pomagalo, da je premagal vse težave, čeprav se ie hudo zadolžil na vse strani. In tako je v vstrajnem delu tekoin ix)vojnih let zgradil nad sto porušenih his in drugih poslopij. Temu njegovemu poguimneinu nasto- pu so po'lagoma sledili še drugi db- mači p>odjetiniki in tako je bila na eno stran večina občanov in okolica-nov obvarovana nepnaglednih škod in ne- sreČ, na drugi strani pa so pri doma- čih podjetnikih dbiuačini našli obilo dela in zasliužka. — Pa tudi drugi voj- ni oskodovanci, ki jim ni on zidal db- mov, so se obračali v težkih urah nanj in on je vsakomur pomagal, če je le inogel, v dejaniu ali vsai z na- svctom. O njegovi izredni pridnosti in podjetnosti priča tudi elektrarna, ki jo je začel graditi vniov. — Sploh mora vsakdo pri- znati, da je blagi pokojnik povsod in vsekdar rad pomaigal ali požrtvoval- no sodeloval, kjer je Sib za blagor Ijudstva ali pa za božjo cast Pokojni Valentin je bil mož pleme- nitega in kremenitega znacaia, od- ločnega nastopa ter zasobno in v jav- nosti vseskozi odločnega katoliškega in narodnega prepničanja in življenja. V tern odličnem duhu je vzgojil tudi vso svojo družino. Zaradi njegovih sijajnih in prikupnih lastnosti ga je daleč naokoli vse spoštovalo in ce- nilo kot enega izmed najboli odličniih in za^lužnih mož vsega okraja. Ne moremo si kaj, da ne bi zaklju- čili tega sestavka v počastitev blage- ga pokojnika z iskreno željo, naj bi nam dobri Bog dial nwiogo, mnogo ta- kih mož! Idrijske novice. Vlom. V noči*od četrtka na petek so sku- sali neznani vloinilci udreti v ürgovi- no tukajšnjega u rar ja Kebra. Po dolffein trudu se jim vseeno ni ix>sre- čilja njihova naitnera in odšli so z dolgijn uosom. Tudi v stanovanje g. .losrpa Kosa so silili, pa jim sreca ni bila mila. Naslednjo noč od pctka na soboto pa so si iz^brali dlnigo žrtev. Med časom od ene do diveh po polnoči so se uk-radili v trgovino g. JosiT>a Šraja. Vzieli so si časa dovolj, da so izbrali samo najfineiše blago: vse najfbolsjše mošJte štofe, najfinejše nogavice, naj- dražje moške srajce in svi'lene ženske jopiee, kakor tudi najdražii moški volur-klobuk. Vse blaigo so spravHi čez strugo ix)toka Nikova, ki leži ravno za trgo- vino in odpeljali nezinano kani. Za seboj so vsa vrata v necto poza- klenili. Delo jim je šlo tern liaž.ve izpod rok, ker je v Idriji od zadnje poplave dia>- 'lje od polnoči naprej vedno popolna tenia. Člektrarna Kogovšek ie iinela ob poplavi ogromno škodo in predno iste ne popravi, mora razsvetljavo mesta omöjiti. V tern oziru mora. pač mestna uprava ukreniti vse potrebne korake, da se bo dobil električni tok od rudnika, ki ga ima ponoci v izobi- Iju, da se temu nezaslišanemu nedlo- statku odpomore. Naše varnostne oblasiti iščeio prav pridmo storilce. !>koda gre v desejttisoče. Pisma naših izseljenceu. Luxemburg, 6. julijd /925. Sprtjmite najlepše pozdrave od rojakov iz tujine, iz daljneKa LuxemburSkcga. Qodi se nam še precej dobro. Slovenski zavedni zidarji: Maurič Franc, Prilesje; MedveSček Ivan, Plave; Ga^rijelčič Anton, Plave; Kra- .šček Jožef, Plave; Boršnik Alojzij, Desklc in Remec Alojzij iz Krasnega polja nad Potlnjem. Fozdraoi fantov - sojahov Pozdrav iz Verone. Podpisani slovenski fantje-vojaki 8. polka poljskeKa topništva poSilj^mo pozdrave star- Sem, bratom in sestram, fantom in dekle- tom. — Pranc Vufi:a, Anton Zorzut, Edvard Rožič iz Vedrijana: Hvala Av^tist, Dol. Tri- buSa; MaKetič Dra«o, Brezaj, Istru; Mikelič Anton, Skofija; Skolaris Franc, Vipolžc. Pozdrav iz Turina. Pozdrave pošiljajo tudi slovenski fantje 92. pešpolka iz Turina. — Ambroš Ivan iz ¦ Rakitnika pri Postojni; Lazafr Franc iz Se- I dla: Bizjak Alojzij iz Sempetra pri Oorici; Pegan (iust iz Saleža; Danov Vladimir iz Proseka; Humar Jožef iz Qrffai-ja; ,Furlan Franc iz. Cola; (ice Jožcf iz Ponikev; Hro- vatin Stanislav iz Opčin; Jakončič Karol iz Šmartna; Kermac AvKiištin iz Rokava', Tstra; Simčič Anton iz Lipe pri Voloskem. Stran 4. »CiORIŠKA STRA2A< Darovi. Za »Slovt'nsko sirotišč?«: Ljndska poso- jiliiica v Yipavi ustanovnino 200 L; Ljudska pusojilnica v Rihenbergn 100 L; Vlčjj. g. 0- tilij Medvcš v spomin 25Ietnke mašništva 25 L. — Srčna hvala! Za »Alojziievišče«: Vie. k. Otilij Medve.s v spomin 25 letnice inašništva 25 L. — Pri- srena livala! Valuta. Due 29. julija si dobil : za 100 franc, frankov 12^52 do 130. Lir sa 100 belg. frankov 12H.5U do 128.50 Lir za 1CKJ švic. frankov 532.- do 537.— Lir za 100 ceä.-slov. krön 80 75 do 81*25 Li; za 1 zlato marke 6.47 do 6 55 Lir za 100 dinarjev 48.25 do 48.75 Lir za 1 sterling 132.90 do 133.25 Lir za 1 dolar 27'35 do 27.45 Lir Novci po 20 frankov 105.- do 110.— Lir za 100 avst. kroti 0.0385 do 0.0392 Lir ZAHVALA. Ob priliki težke nesreče, kj nas je zadela s tako nenadno in nenado- mestljivo izgubo našega očeta VALENTIN A, izrekamo ten] potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam na kateri koli način v teh tezkih urah pomagali oziroma nas tolažili. Najsrčnejšo zahvalo tucji vsem, ki so vse pripomogli, <1a je dosegel Ijubljenl nas oče dušno in telesno ponioč ter z največjo po/rtvovalnostjo skrbeli, da bi nam vsem, posebno pa naši materi olajšali tr ko resnico. Po- sebno zahvalo pa izrekamo Castiti duhovsCini, ki je pripravila tako slovesne pogrebne svecanosti, Clanom odb,ora posojilnice, ki ga je spremljal na tako težki poti, pevskemu moskemu zboru iz Sv. Lucije, ki je pel pod vodstvom g. Zdravkota Muniha pred hiso žalosti, pri cerkvenih obredih v cerkvi ter ob grobu na pokopalisCn tolažilne žalostinke, srčna hvala vsem daro- valcem krasnih vencev ter eg. Abramu za poslovilni govor ob odprtem grobu in sploh vsem, ki so spremili pokojnega našega očeta na njegovi zadnji poti k Sv. Mavru. Vsem Bog plačaj ! Modrcjce pri Sv. Luciji, 26. julija 1925. Družina Šfrukelj. MED kupi v vsaki mjiožiiiii tu-dii v panji'h Žnideršič & Co v Bistrici. (Prov. del Carnaro). Pošliite vzo- rec. PRI UPRAVI »Qori&ke Strar/e« j-e,| .na pr-odaj časopisni papir. ZOROZDRAVNIK Dr. L MERMÖLJA špeeijalisfc za usfcne in zobne bolczni, ordinira v GORici na Travniku 5 II. od 9, do 12. in od 3, dO 5. OC^X*lttXtX*X*X*X*k*XtXtX*X*3G Bostiigarji pozoi'! fina namizna in desertna vina, rizlink bnr- Kundec, zelen, renski rizlink naifinejše ka- kovosti ima na proda'j Kmetijsko druütvo v flipaui. Qdlihovana elektroteSinična delavnica ustanovljena leta 1903. FRANC LIPIZER CiORICA -- UL1CA SV. 1VANA st. 5 Napoljava elektrike, plina in vodovodnili na- prav tudi tut mesečne obrpkc. Na prodaj ima električni niaterijal, ventila- torje, motorje in luči za vse mere. — Ob- enein naznanjamo, da se je tvrdka preselila v nlico sv. Ivana št. 5 in nima! nie sknpnega s prejšnjo trgovino v Via Mazzini. Prav gotovo je, da najboljše originalne ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki: FRANC 5AUNI6 - GORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) [Pred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa zahtevajte cenik. Teod. Hräbar (nasi.) " Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) Vellhi] u\m čEšhsgis piotns iz znanc tovorne Regenchsrt l RayiMr.n, vs-^ho- vrsfno blogo za poročcncc kskor \uü yeliha izbiro moškep in Unshcp sukna. Blago solidno! Cene xir^erne! „Mundlosu šivalni stroji „Göricke^ duoholESfl, motorini „Fian" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 IHehtiničnfl delavnica, Fiozzo Cavour sfcu. S. Novo lesno skladišče t. TIVAN- GORICA VIA MATTIOLI 5-7 poleg Piazza Bertolini (prej Fieno) Raznovrstni les za stavbenike in mizarje iz koroških in jugoslovanskih produkcij Prevzamem naročila za kompletne vagone Cene nizke Stolpne ure najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa- kih 8 dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komcn i Krasu Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri G o ri ci se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. Širite Jiorisko StrazoM PODRUŽNICA Ljubljanshe ftreditoe imk f iorici Corso Verdi „Trgovslcl Oom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRAL« LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vioge in jih obrcstujc: na vložne knjižice po čistih 4u/o (davek plača banka sania). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najiigodncje.------- Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. Iz življenja "NIONE BURGIT,, Srečen slucaj l>ra.v posetme vrste je bilo rojstvo »N1ÜNE BURQ1T« pred 19. leti. Koliko bolecin so morali dotlej ljudje prenesti vslcd kurjih ousts in kako hitro ji'h je potem resila »NIONE BURGIT« s svojim sredstvom! Nihče nc sluti, kakšen duh je skrit v člo- veku ob rijeifovem rojstvu, todb ix) 19. letili je čas, da s-pozna svet svoje dobrotnike in ne slmša kTičačev, ki nimajo za scboj iiikake ta.ke skušnje kot »BURQIT«. »BURGIT«- obl'iz za kurja očesa se lahko takoj prilepi na kurje oko in ga ni potreba prej prirezovati, ker je že natančno prikrojeu. »BURGIT« deluje brez bolečin in odipravi v treh ali štirih diich kurja očesa s ko- reniiio vred. Tudi boste zadovoljni, če vzainete po tolikih ix>nesreoeni'li po&kusili šc »BURGIT«, ki kra dobite v vsaki tovrstni prodajakii. Cene dlvojnlH ovojev: »BURGIT«- obliž za kurje oči 2.50 L »BURGIT«- obliž 3.—L »BURGIT«- kopelj za noge 2.50 L 12 dvojnih zavitkov za kurja ocesa 2.50 L »BURGIT« DRUŽBA, FREILASSKNQ, BAVARSKO. VA2NO! SHRANITE! NADALJEVANJE PRIDE!