Izhaja: 10.. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Vsakemu svoje! Veija: za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“. Leto IY. V Celovci 25. februarja 1885. Št. 4. Ktlor Ima pravico, je tudi dolžen, da gre voliti. Dosti je takih, ki ne vejo, kako imenitna reč da so volitve, zato pravijo : „Yolitev je nepotrebna reč; včasih niso imeli volitev, in tudi mi si ne bomo nič pomagali z volitvami. “ Spet drugi pravijo: „Naj volijo, kogar hočejo, jes se ne bom mešal v volitve.‘‘ Kdor pa tako govori, pomisli, da se časi spreminjajo, on ne ve, kakS/jmenitne so volitve v našem času. V zadnjem yUliru1' smo povedali, kako veliko oblast imajo poslarfci, ktere mi volimo: oni namreč delajo postave. Ali je pa tebi, ljubi bralec, vse eno, ali sl'.postave dobre ali slabe ? Mi mislimo , da to~Trifcomur ni vse eno. Zato pa tudi ni vse eno, ali volimo dobre ali slabe poslance. Če volimo dobre poslance, bojo delali dobre postave, če volimo slabe poslance, bojo delali slabe postave. Če volimo krščanske može za poslance, bojo gledali, da se k r š č a n-ska vera in poštenje ohrani med ljudmi, če pa volimo liberalce, kteri ne marajo za vero, potem bojo tudi postave take , da nam ne bojo po volji. Ce volimo take može , ki so prijatelji revnega ljudstva, potem bojo ti skušali pomagati ljudstvu; če pa volimo za poslance take gospode, ki naših potreb ne poznajo ali pa nočejo poznati, potem ne smemo pričakovati, da se bojo oni potegovali za nas. Veliko slabih in nesrečnih postav je bilo že sklenjenih, ker so ljudje volili slabe poslance. Na Nemškem so volili liberalne poslance in ti so naredili take postave, da so veliko duhovnikov pregnali iz dežele , in verni kristjani imajo hoditi po več ur deleč, da pridejo kedaj k Božjej službi. Tudi na Laškem in Prancozkem je huda za katoliške kristjane, ker imajo v teh deželah liberalni poslanci moč in oblast. Pa tudi v naši Avstriji je bila huda, dokler so vladali liberalci. Duhovnikom so vzeli vso oblast v šoli, kajti liberalci nočejo, da bi se otroci iz-rejali v krščanskem duhu. Občinam so naložili strašno huda šolska bremena. Niso spoštovali zakramenta sv. zakona, in naredili so postavo , da sme tudi župan poročiti moža in ženo. Ravno tako slabo so gospodarili z našim d e-narjem. Nikdar se jim ni smilil naš težko pri-služeni denar, davki so rastli od leta do leta , in vender jim ni bilo še zadosti: delali so še vsako leto dolgove, pri judih so jemali dei^ar na posodo, in zdaj smo judom že toliko dolžni}, ida moramo plačevati vsako leto okoli 130 miljouav [obresti ali činžev, tedaj več , kakor za vse vojake ! Kmet se jim nikoli ni smilil. Zato so si izmislili zmirom kako novo kancelijo, da so gosposkim otrokom priskrbeli dobre službe ; kmet in rokodelec pa sta se pogrezala čedalje v večo revščino. Kaj je slaba volitev, to vemo najbolje mi na K o r o š k e m , ki moramo plačevati toliko deželnih in občinskih doklad, kakor cesarskih davkov ! In kam gre ves ta denar? Večidel za tiste nesrečne nemške šole, v kterih se slovenski otrok ne more skor nič naučiti! Da se nam pa taka godi, to pride od tod, ker volimo skor same liberalce za poslance. Nemci volijo liberalno ; Slovenci so pa razcepljeni na nemškutarje (liberalce) in prave, katoliške Slovence, zato si ne morejo pomagati. Iz tega pač vsak lahko spozna, da ni vse eno, koga volimo za poslanca. Še takrat, kedar si boš hlapca zbiral, ti ne bo vse eno, ali dobiš dobrega ali slabega človeka ; toliko več nam je skrbeti za dobre poslance, kteri delajo postave, in nam lahko naredijo dobre ali pa slabe postave ! Ravno zato je pa tudi vsak dolžen, da gre k volit vi. Kdor ima pravico, je dolžen, da gre k volitvi : 1. Z a volj Bogi Že sv. apostelj Jakob pravi : „K d o r bi lahko kaj dobrega storil, pa ne stori, mu je greh.“ Če tedaj greš k volitvi in pomagaš, da se izvoli pravi, krščanski mož za poslanca, to je dobro delo. če pa k volitvi ne greš, imaš greh, ker bi lahko storil kaj dobrega, pa nočeš ! Ti veš, da je v našem času dosti takih ljudi, ki ne marajo za sv. vero in nočejo poznati našega Gospoda Jezusa Kristusa. Take imenujemo liberalce. Če tedaj ti liberalca voliš za volilnega moža ali pa za poslanca, zatajil si Kristusa, in imaš greh! In če k volitvi ne greš, imaš tudi greh, ker s tem pomagaš liberalcem, da ložej zmagajo! Zdaj vidite, ljubi Slovenci, da volitev ni nobena igrača, in da bomo zavolj nje odgovor dajali pred večnim Sodnikom ! Dolžni pa smo voliti tudi 2. zavolj cele dežele, iz ljubezni do bližnjega. Kdor svojega bližnjega ne ljubi, on tudi Boga ne ljubi, če se prav tebi dobro godi, poglej pa na svoje sosede ; in če vidiš, da se njim slabo godi, je tvoja krščanska dolžnost, da jim p o-magaš kolikor moreš. Najbolje pa boš pomagal sosedom in celi domovini, če se poganjaš na vso moč za to, da izvolite dobrega poslanca. Če dobite dobre poslance, potem boste imeli tudi dobre p o-stave, in kjer so postave dobre in pravične, tam si pošten človek že pomaga naprej , če je zdrav in priden, če so pa postave take, da te sme vsak cigan ogoljufati, potem ti tudi pridnost nič ne pomaga ! Sicer je pa vsak dolžen, da gre k volitvi tudi 3. z a v o 1 j samega sebe. Če se bo drugim dobro godilo, bode se tudi tebi : ložej je živeti med srečnimi ljudmi, kakor med nesrečnimi. Kdor gleda le na svoj dobiček, takega ne spoštuje nobeden ! kdor pa zraven sebe tudi za druge skrbi in vsem pomagati skuša, takega imajo vsi radi, tak je v časti pri vseh sosedih. Ne misli tedaj, da je dobro za tebe, če ti za majhen dobiček prodaš svoje sosede in voliš tako, kakor želijo tuji ljudje; to ti ne bo ne v dobiček, ne v čast! Ako se pa poganjaš za svoje sosede in za pravico, moral boš morda iz začetka požreti kako grenko besedo ali pa še trpeti kako škodo; nazadnje se ti bo pa vse povrnilo in spoštovan boš pred celim svetom. Zato pa pravimo še enkrat: Volitev je najbolj imenitna pravica v državi, in vsak jo dolžen, da gre k volitvi. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Minister Konrad in koroški Slovenci.) Slovenski poslanec dr. Tonkli iz Gorice je prijel g. naučnega ministra Konrada in ga prašal, zakaj se noče ozirati na prošnje po slovenskih šolah. Rekel je, da Slovenci hočejo male šole imeti slovenske, pa tudi v srednjih šolah naj bi se učilo nekaj slovensko in nekaj nemško. Minister pa je odgovoril, da zavolj srednjih šol ni prišla iz Koroškega nobena pritožba. To reč moramo pa nekoliko pojasniti. Mi koroški Slovenci bomo veseli, če dobimo le slovenske ljudske ali male šole ; zato smo do zdaj prosili le za te. Se ve da bi bilo dobro, ko bi se tisti, ki se pripravljajo za učiteljski stan, učili bolj pridno slovenskega jezika, da bi zamogli potem otroke učiti po slovensko. Najprej pa moramo terjati, da se nam dajo take ljudske šole, da se bojo slovenski otroci vsaj prva tri leta podučevali po slovensko. Za take šole smo tudi že pogosto prosili pri deželnem šolskem svetu, pa vse prošnje so bile zastonj. Če že tega ne moremo doseči, kaj bomo potem prosili za slovenske srednje šole? Mi prosimo g. ministra, naj nam da najprej slovenske ljudske šole. Če pa še teh ne dovoli, potem se ni treba izgovarjati, da ne prosimo za slovenske srednje šole. Ali bo mar otrok iz nemške ljudske šole prestopil v slovensko gimnazijo ali realko, kjer bi ga morali še le slovensko brati učiti?! Najložej bi nas postavili v posmeh, ko bi nam dali slovenske srednje šole, malih šol pa ne. Zato pa tudi za zdaj še ne prosimo za slovenske srednje šole. Priznati moramo tu^i _ žalostno resnico , da Slovenci na Koroškem pošiljajo zmirom men j učencev v srednje šole. Na vseh koroških srednjih šolah še 100 Slovencev ni. Nekaj je kriva revščina, nekaj pa menda tudi to , ker starisi vidijo, da študenti nočejo postati duhovniki, in da se v Celovcu in Beljaku predelajo večidel v nemškutarje, ki se potem sramujejo pogosto še svojih lastnih starišev. Nekteri učenci tudi nalašč, pa le v svojo lastno škodo zatajijo slovensko kri, da se jim ni treba učiti slovenščine in imajo 2 uri na teden menj šole. Iz Celovca. (D y o j n a mera.) Tukajšni nemškoliberalni list ..Freie Stimmen“ ima tako tenke čutnice, da ne sliši samo travo rasti, ampak vidi tudi, kako leti denar čez Ljubel iz Kranjskega na Koroško za volilno agitacijo. Piše namreč v št. 7 od 14. febr. t. 1. : „Habot die Augen offen, iiber die Karawanken fliegt Geld fur W a bimano ver. “ Ni nam treba dostaviti, da na tem ni besedice resnice. Za volitve nismo dobili iz Kranjskega ne beliča. — V isti številki, kjer nam očitajo,.da nas podpirajo drugi Slovenci; pa „Fr. St.“ navdušujejo koroške Nemce , naj ne pozabijo na svoje brate na Češkem in po drugih nenemških deželah ! Nemcem je tedaj dovoljeno, podpirati svoje brate na Češkem, Kranjskem, Ogerskem itd. Slovencem pa ni dovoljeno, misliti na brate v Istri in Koroškem?! Nemški šulferajn dobiva podporo celò iz Prusije, iz Berolina, in to se jim zdi čisto prav. Tudi to se jim dozdeva pravično, da lovijo slovenske otroke v svoje nemške šole, ter rogovilijo po čisto slovenskih krajih, kakor v Možici, na Vratah itd. ; mi pa pustimo nemške otroke v miru, in branimo le svoje, slovenske. Pa še tega nam nočejo dovoliti. Ali ni to dvojna mera ? To dvojno mero imajo zmirom pripravljeno, če Kranjec na Koroško pride , ga zmirjajo „im-portirter Krainer1' ; sami pa imajo v svojih vrstah dosti importi ranih Prusakov, Pemcev, Tirolcev. Moravcev itd. Yrednik Gewinner, ki piše „Freie Stimmen" je sam importiran iz Moravskega, in zdaj zmirja nas rojene Korošce ter dela zdražbo med Nemci in Slovenci. Ubogi listič govori o našem listu tako porogljivo in zaničljivo, kakor bi bil pravi modrijan proti nam. Ysak si sme domišlje-vati, kar si hoče ; pa povedano bodi lističu, da mi članke pišemo sami, nemškoliberalni lističi po deželi pa jih dobivajo iz „Pressbureau Chlumetzkv", ki ga vodijo trije j udi. Ali niso taki lističi duševni berači? Iz Celovca. (Kako znajo zvijati resnico.) Gosp. M ačnik, kteremu so pri „Freie Stimmen" in „Bauernzeitung“ dali slovo, izdaja zdaj na svojo roko časnik „Unabhangige Volks-zeitung". Ime je drugo, pa Mačnik ostane zmirom Mačnik. On zna tako pisati, da je resnici p o-dobno, pa vender ni resnica. Tako je izra-čunil, da Korošci plačajo od orala zemlje več davka, kakor Tirolci, Kranjci ali Poljaki; iz tega pa sklepa, da so Tirolci, Kranjci in Poljaki v posebni milosti pri vladi, Korošcem pa da se godi krivica. Čudimo se res, da vladna „Celovčanka“ ne najde nobenega odgovora na to. Ali je mar naša dolžnost, zagovarjati vlado, ktera tako malo mara za nas Slovence? Če Mačnik s številkami dokaže, da je na Koroškem več davka od orala zemlje , kakor na peščenem Krasu ali v tirolskem skalovji, dokazal je s tem le toliko, da je zemlja na Koroškem boljši. O kaki krivici pri davkih pa sme govoriti še le potem , kedar dokaže, da je pesek na Krasu ali skalovje na Tirolskem za kmeta ravno toliko vredno, kakor rodovitna zemlja. Mi gotovo želimo iz srca , da bi se davki znižali vsem kmetom, tedaj tudi koroškim ; kar pa Mačnik hoče, da bi Tirolec od planinskega pašnika plačal toliko davka , kakor morda koroški kmet v rodovitni labudski dolini, to bi bila vender velika krivica! Liberalni listi so tudi izraeunili, da volilci liberalnih poslancev plačujejo več davka, kakor volilci vseh poslancev na desnici. Pa tudi ta račun je piškav: 1. pri tem računu niso ušteti posredni (indirektni) davki, kteri več nesejo državi kakor neposredni; 2. silno veliko davka plačuje Dunaj, in vsega jemljejo liberalci v svoj račun, kar pa ni pravici podobno. Vse dežele morajo plačevati za veliko število uradnikov in vojakov, ki Dunajčanom pomagajo plačevati davke in jih plačujejo tudi sami. Ko hi se pa svitli cesar preselil v Prago in vsa ministerstva potegnil za seboj, ali bo Dunaj potem plačal še toliko davka, ali ho imel še toliko zaslužka? 3. ta račun se prav nič ozira na m anj š in e. Dostikrat plačuje manjšina več davka, kakor večina. Tako so svoje dni liberalci zmagali v velikem posestvu na Češkem, čeravno plačujejo češki grajščaki trikrat toliko davka, kakor nemški. Taki računi tedaj niso dosti vredni. Iz Kotmare vesi. (Nem škutarij a.) Naš župan Steiner noče nič slišati od slovenščine. Že enkrat sem vam pisal, da se oklicuje pri nas vse po nemško. Koliko pa je Nemcev vKotmari vesi? Če mo pa Slovenci, zakaj se ne oklicuje po slovensko? Dosti je takih, ki še nemško ne znajo, če tedaj taki ne zvejo, kaj se je oklicalo, pridejo lahko v škodo. Če pa župan to želi, naj bi ljudje ne zastopili, kaj on oklicuje, zakaj ne pusti okli-cevati po turško, potlej ga vsaj ne bo zastopil nobeden. Kes je že zadnji čas, da si izvolimo dru-zega župana, kteri bo slovenščino bolj spoštoval ! Iz Slov. Plajberga. (Posojilnica.) V naši fari smo spoznali, da nam ne bo pomagal nobeden, če si ne bomo sami. Zato smo sklenili, napraviti posojilnico. Med tem pa smo zvedeli, da mislijo tudi rodoljubi v Borovljah , Glinjah, Št. Janžu in po drugih vaseh v dolini, narediti posojilnico za spodnjo Rožno dolino. Zdaj bo pa skoraj bolj pametno, da se še mi Plajberžani pridružimo tej veliki posojilnici, saj združena moč premore veliko. Upamo tedaj in prosimo , da bi nam pod rame segli rodoljubi v Celovcu in v Celji. V Celovcu smo že zvedeli, da nam je čast. gospod Miha Vošnjak obljubil svojo pomoč. To bi bilo pač želeti, saj mi v teh rečeh nismo še skušeni. Posojilnica bo velika dobrota za celo dolino. Puškarji in fužinski delavci bi lahko prihranili vsak mesec nekaj krajcarjev, ko bi imeli priložnost. Tako priložnost jim bo dala zdaj posojilnica. Boljši je, za stare dni položiti kak krajcer na stran, kakor pa v mladih letih pognati vse po grlu , na stare dni pa hoditi od hiše do hiše ! Pa tudi za kmete je posojilnica potrebna, da bodo v sili našli pomoč in se jim ne bo treba zadolževati pri tujih ljudeh na visoke obresti. Kdor živi od tuje milosti, se rad tujcu pokori tudi v drugih rečeh ; s takim pometajo, kakor hočejo. Lotimo se tedaj dela in napravimo si posojilnico za spodnji Rož ! Iz Borovelj. (Z icarji.) Povedali ste, da so delo ustavili žicarji ali „čvežnarji“ pod Ljube 1 o m. To pa ni res. V B o r o v 1 j a h so ustavili delo. Govori se, da so to storili zavolj prenizke plače. Njih „štrajk“ pa je imel žalosten konec : 14 jih je fužinski vodja izplačal in si morajo zdaj drugje poiskati dela. Kar je oženjenih , pa niso mogli dolgo ostati brez kruha, udali so se na milost in nemilost, da so le ostati smeli. Žalostno je, da zmirom le pri revnih delavcih znižujejo plače ; naj bi rajši višini fužinskim uradnikom nekoliko odščipnili, teh bi ne bolelo tako! Ali pa, da bi gospodi fužinarji iskali menj dobička. Iz Borovelj. (Dva pogreba. Naša šola.) Nedavno so v Glinjah pokopali nekega delavca. Čudno se nam je zdelo, da so mu zvonili samo z malimi zvonovi, kakor otroku. Saj je po deželi sploh navada, da odraščenim zvonijo z vsemi zvonovi. — Yse drugačen je bil pogreb pri nas, ko smo pokopali nekega, puškarja. Nastopili so vsi strelci v polni opravi. Nekteri so rekli, da tak pogreb je le za gospode, če pa mi strelci svojim tovaršem priskrbimo lep pogreb, komu je to kaj mar? Učitelj Janah je zbolel, zdaj pa pomaga pod-učevati nadučiteljeva hčerka. Ona sicer ni izprašana učiteljica ; otroke zapirati pa dobro zna. Ko je bil moj fantiček dan na dan zaprt, sem poslal prašat, kaj je naredil. Rekla je , da se zmirom smeji. Kako se ne bo smejal, če ga ona po nemško nagovori, fant pa ne razume besedice ! Če bo mene kdo nagovoril po turško, se bom tudi nasmejal. Iz Železne Kaple. (Vsak se kratkočasi po svoje.) Tega vam ni pisal še nobeden, kako so se naši nemški pevci kratkočasili na Silvestrov večer. Do polnoči so bili menda Židane volje, pa z novim letom jih je prešinil nov duh in začeli so se pri vratih ven metati. Najprej je priletel na ulice nek znani sitnež , in kmalo za njim njegov tovarš; in prvi je pozdravil druzega: „Servus! bist du auch schon da?“ Za to delo niso potrebovali „hausknechta“, ker je to dobro opravil neki „ex-burgermeister“. Pravijo , da je tistega sitneža kaj enacega zadelo še enkrat potem na novega leta dan. Na to vižo se bo sčasom še naučil frčati brez perut. Tudi „teater“ smo imeli na večer pred svečnico. Šolski otroci so igrali „des Henkers Frei-knecht“. Kakšna je ta igra, vam ne morem povedati , ker je nisem šel gledat. Ostrašilo me je že nje čudno ime ; in mislim , da take igre niso za otroke. Iz Remšenika pri Kapli. (Gorjanci znajo bolj brati, kakor tržani.) če prideš iz Solčave na vrh gore sv. Lenarta, boš videl pred seboj Kapliške planine. Kakor gnjezda vidiš viseti kmetije na strminah. Človek bi mislil da ti gorjanci ne znajo ne brati, ne pisati, ker so tako ločepi od sveta. Pa v tem bi se motil , skcr v vsaki hiši najdeš enega ali dva, da berejo prav gladko, se ve da le slovensko. Kje so se pa naučili , ali v šoli, ali iz Prešernovega abecednika ? Nič tacega. V Kapelsko šolo bi imeli po dve ali tri ure deleč, in tam bi se tudi ne naučili dosti, ker je šola čisto nemška. Naučijo se pa tako , da drug drugemu pokažejo črke. Pa tudi g. župnik Muden so jim priskrbeli nekaj slovenskih abecednikov iz Ljubljane. Zdaj pa znajo gorjanci bolje brati, kakor tisti, ki so hodili 8 let v Kapelsko šolo. Ti reveži pišejo slovenske besede z nemškimi črkami ! Iz Vovber pri Velikovcu. (Občinske volitve.) Pri nas so se volitve prav zadovoljno vršile. Voljeni so sami narodni poštenjaki v odbor , kteri so si zopet vrlega mirnega Jurja Špeha izvolili za župana. Upamo da bodo zastopniki vedno delovali kakor sedaj za občinsko korist, in da se bodo vedno ravnali po besedah: Vse za vero, dom, cesarja. Iz podjunske doline. (Pripravimo se na volitve!) Prav hvaležni smo ti, ljubi „Mir“, da nas podučuješ za prihodnje volitve. Nasprotniki že sedaj delajo z vsemi močmi za volitve. Vender bomo tudi mi storili svojo sveto dolžnost, in se ravnali popolnoma po „Mirovih“ naukih. Iz nas kmetov se nasprotniki vedno norčujejo ; samo takrat smo jim dobri, kedar nas potrebujejo. Zatorej jim moramo pokazati: Da hrast se omaje in hrib, pa zvestoba Slovenca ne zgine. Iz podjunske doline. (Naš volilni red.) Pač ste resnico pisali, ko ste rekli v „Miru“, da je volilna pravica čudno razdeljena. 50.000 mest-janov in grajščakov voli namreč 5 poslancev v državni zbor, blizo 300.000 kmetov pa le 4 poslance. Pa tudi ti štirje kmečki volilni okraji niso pravično sestavljeni. Po zadnjem stenji sem izrajtal, da imajo kmečke občine 296.611 prebivalcev. Ako se ti razdelijo na 4 kraje, bi imel vsak okraj 74.153. V resnici pa ni tako. Tako natenko se to ne da razdeliti ; tega pa tudi ni treba, da bi bil tako velik razloček. I. okraj Velikovec — Celovec šteje namreč 99.006 duš, IL okraj Št. Vid-Volšberk 80.438,111. okraj Beljak-Borovlje pa le 58.267, in IV. okraj Spital-Št. Mohor samo 58.900 duš. Čemu je prvi okraj toliko prevelik, in zadnji toliko premajhen? Ali morda zato, ker je prvi večinoma slo-vensk, zadnji pa nemšk ? Ko bi k Velikovški gla-variji pritisnili samo Celovško okolico , bi dalo to že 80.800 duš, tedaj že za 6.000 več kakor jih je treba. Cernu so tedaj še Trg (Feldkirchen) pri-limali k temu okraju? Izpod Pece. (Kaj je bolje, biro dajati v denarjih, ali v blagu?) Vsaka fara mora oskrbovati pomagati ne le svoje cerkve in šole, temveč tudi svoje duhovne pastirje , svojega cerkovnika in organista. V takih krajih, kjer se prideluje žito, dajejo posestniki biro ali bernjo namesto v denarji v svojih pridelkih, bodisi pšenica, rž, oves , volna ali predivo itd. Gosp. župnik ali kaplan , cerkovnik ali organist morajo si ta svoj letni zaslužek v pravem pomenu besede težavno pobirati po oddaljenih, mnogokrat visoko v planinah ležečih kmetijah. Navadno pa naši vrli kmetje, ki svoje dušne pastirje spoštujejo in njihov trud prav ceniti vejo , biro sami na dom pripeljejo ali prinesejo ; do sedaj ta bira nikomu ni velike nadloge delala, če je bila dobra letina, navrgel je vsak iz srca rad še kako pest žita; če je pa toča in slabo vreme pokončalo žitno polje , potrpeli so tudi duhovni gospodje, cerkovnik in organist ter čakali po eno, dve, tri in še več let, dokler jim je kmetič zamogel zaostalo biro odrajtati. — Tako je bilo do sedaj , in živeli smo v lepi zastopnosti, v miru in ljubezni brez vsake tirjatve in tožbe. Zdaj pa je potegnil drug veter. Uradniki grofa Thurna tirjajo], da se v vseh onih davkovskih občinah , kjer imajo oni svoja posestva, namreč v farah: Koprivna, Javorje, Črna, Možica, M. D. na Mi,~ Pliberk itd. bira odkupi. To se pravi, da kmetje vplačajo toliko in toliko v gotovih denarjih, potem jim ni treba več v žitu in drugih pridelkih bire odrajtovati. V Koprivni in Javorji je gosp. c. kr. vladni tajnik .24. in 25. septembra odkup bire že dognal ; pa sliši se, da so duhovni gospodje pa tudi kmetje posebno v Koprivni močno ugovarjali , ali pomagalo jim ni nič , ker postava od 12. nov. 1871 pravi, da če le eden posestnik tirja rešitev bire, morajo jo odkupiti tudi v s i drugi tiste davkovske občine. Pomisliti pa je treba : posestnik kake kmetije vplača v 20 letih 100 do 200 gld. in še več ; kaj pa, če pride kaka nesreča, n. pr. vojska , nad državo ali če pride „valuta", kakor tukaj kmetje pravimo, če se ta za biro vplačani denar zgubi ali zapravi, kaj bo pa potem? Fara mora imeti duhovnika, cerkovnika in organista, kdo ga bo vzdrževal? Zopet se bo reklo: „če jih hočete imeti, kmetje! plačajte si jih sami ali dajte jim sami potrebnega živeža." Kotljani ! vi bi nam znali o tem kaj več na uho povedati, kako ste vi rešeni bili vseh birskih nadlog in težav ! — Pa še več ! Da kmet zamore vplačati 100 do 200 gld. in še več , mora kaj na prodaj nesti ali gnati in sicer v Pliberk, Kapljo, Šoštanj ali še dalje. — Duhovni gospodje, cerkovnik in organist morajo pa tudi storiti daljno pot v omenjene mesta in trge , da si za denar kupijo potrebnega živeža, ker potrebujejo vsakdanjega kruha, ne pa samo denarja. Ali je kmet kaj na boljem, ali duhovniku ter mežnarju in organistu zategadelj toliko lepše „rožice cvetò in ptičice pojò?! — Za posestnike sicer dobro, za one pa , ki imajo biro pobirati ali dobiti, zelo žalostno je , kako nizko ceno so postavili žitu : v Koprivni birn pšenice 4 gld., birn rži 3 gld. in birn ovsa 1 gld. 60 kr. Ali ni to vredno , da bi človek iz samega veselja — kar iz kože skočil ? ! Naš Zveličar sam poslal je svoje aposteljne in učence ter njih naslednike po širnem svetu , vernikom pa priporočil , naj za nje skrbijo. Od milodarov živijo tudi dandanes duhovniki in drugi cerkveni služabniki. Da oni ne iščejo toliko posvetnega plačila in da se vedno ravnajo po besedah sv. apost. Pavla : „kdor altarju služi, naj tudi od altarja živi", to vidimo pri naših pastirjih. Morali so trpeti, se truditi, se pehati in stradati po 16 let ; zdaj pa ima kaplan letne plače 210 gld., fajmošter pa 300 do 400 gld. Tudi od tega, kar se zdaj na Dunaji snuje zavolj duhovniške plače, ni dosti pričakovati. Slišal sem praviti o nekem duhovniku , ki so služili že črez 50 let na težavni fari in sedaj so dobili celih 210 gld. pokojnine. Kako bi se tedaj čudili, da tako po-manjkuje duhovnikov ? Od Št. Uršeljske Gore. (Srenj s ki sklep. Volitve.) „K življenju boljšemu se rod moj zdrami, je vedno klic bil Tvoj, slovenski korenjak". Te besede so mi prišle v spomin, ktere sem nekdaj bral na grobnem kamenu našega nepozabljivega gosp. Ant. Janežiča , ko sem čul tukaj neko novico. Kupil je namreč neki tukajšni premožni in pošteni mladeneč dve kmetijski hiši, kteri ena ima tudi pravico, da sme oštarijo imeti. Zarad zadnje je bila 10. januarja tega leta občinska seja in tu so vsi srenj ski odborniki enoglasno sklenili, da novi posestnik, ali pa njegov najemnik ne sme žganja točiti, ker je hiša preveč blizo farne cerkve. Glejte ta sklep je vse hvale vreden. Le tako se zamore ta kuga, ktera naše ljudstvo tako hudo mori, zadušiti, ako se pravica žganje točiti, kolikor mogoče zmanjša. Naša srenja šteje črez 2000 duš, je silno raztresena, ena hiša od druge večidel pol ali celo uro narazen, vse je v hribih, — njih prebivalci pravi gorjanci, kteri le malo eden z drugim skupaj pridejo in občujejo. Y potu svojega obraza in z žuljavimi rokami si kruh prideljujemo, zato pa tudi kaj dobro vemo, kje nas črevelj žuli. Le sila človeka zmodri. Zatorej Vam še enkrat vsem srenjskim odbornikom zakličem: presrčna zahvala za resnično modri sklep. Pa ne le v naših občinskih zadevah, ampak tudi pri prihodnjih volitvah nas bote kakor zadnjič za deželni zbor, tako tudi sedaj za državni zbor pripravljene našli ; da bomo trdno stali kakor naše sive gore. Vi nemškutarji in liberalci z vašimi praznimi obljubami, nas ne bote pregovorili, ako bi tudi vse žile napenjali in nam vse zlate gradove obetali. Drugače zmiraj ti ljudje našo sv. vero in materni jezik zaničujejo in nam vedno trobijo, kako potrebna je nam nemščina. Tudi mi nemščine ne zaničujemo, vender bomo zmiraj trdili in se za to potegovali, da se bodo naši otroci v šoli v maternem jeziku učili krščanski nauk, brati, pisati in računiti. Iz uradnij so nam mora slovensko dopisovati, zatorej morajo uradniki obeh deželnih jezikov govoru in pisavi zmožni biti. Iz spodnje Idrije. (Prezgodaj smo se veselili. Minister grof Falkenhain.) 15.jan. je studenec kamnenega olja (petroleja) pritekel prav blizo Idrice. Ljudje so nalovili tega olja, da so se prepričali, da je bil res petrolej. Vse je bilo veselo. Pa kmalo je usahnil vir našega upanja. Druzega ni bilo nič, ko nekemu trgovcu je počil obroč na sodu, v kterem je imel petrolej, in tako mu je izteklo to olje. Rudarski gospodje nam še zmirom nočejo nič povrniti škode, ki nam jo dela strupeni dim in smrad od tistih peči, kjer žgejo živo srebro. Dobro bi bilo, ko bi se mi s tako prošnjo obrnili do g. kmetijskega ministra grofa Falkenhain a. Saj on je pravičen in krščansk gospod. Ko je bil v Idrijski šoli, zapazil je precej, da v šoli nemajo bri tke mar tre, in ukazal je, naj se precej priskrbi. Tak gospod gotovo ne bo pustil, da bi mi trpeli škodo tam, kjer si država dela toliko dobička. Kaj dela politika. Slovenski poslanec dr. Tonkli je trdo prijel g. ministra Konrada zavolj slovenskih šol. Ko še to nič ni izdalo , so sklenili vsi slovenski poslanci , da ne bojo več podpirali vlade, ako nam ne da slovenskih šol. Na to jim je minister menda vender nekaj obljubil. Kadovedni smo, ali se bo vlada spomnila tudi koroških Slovencev ; tukaj je pomoč najbolj potrebna. Prosimo vse slovenske poslance, naj ne pozabijo na nas ! — Sedanji vladi se sme očitati po pravici, da se premalo ozira na želje svojih prijateljev, zato se jej pa povračuje s tem , da je tudi prijatelji no branijo tako z veseljem, kakor svoje dni. Ko je prišla v razgovor p r i s t o j n i n s k a postava, zapustili so vlado mnogi nemško-katoliški poslanci. Planinski kmetje prosijo že leta in leta za šolske olajšave, pa minister Konrad se dela kar gluhega, in še to , kar bi on dobrega ukazal, skazijo njemu podložne šolske oblasti. Zato se ni čuditi, da so se mnogi že naveličali živeti zmirom le od praznega upanja. —-Čuje se tudi, da Lichtensteinov klub ne mara dovoliti tistih 15 miljonov za ura vnanje gai iški h rek. Tega namena pa ne hvalimo nikakor. Ko je šlo za uravnanje tirolskih rek, so Poljaki vsi glasovali za to , da se je Tirolcem dovolilo 6 miljonov. — Še le zdaj se je zvedelo, da je angleški general Gordon smrt storil v Hartumu in žnjim veliko angležkih vojakov. Mesta se je polastil „krivi prerok“. Umorili so tudi avstrijanskega konzula. Angleži pošiljajo vedno novih vojakov v Egipt. — Pa tudi Lahi hočejo svojo srečo poskusiti v Afriki, in poslali so že 15.000 vojakov na bregove ru-dečega morja. Menda so zmenjeni z Angleži : na svojo roko bi se ne podstopili kaj tacega. Gospodarske stvari. Kaljivost ali rodovitnost semena zanesljivo spoznati. Navadno se skuša ali je seme kaljivo ali ne tako , da se seme na zrna sošteje in potem šteto seme v vodi od 30—40° C. topli zmoči in potem kaliti da. Iz dobljenih kali se sklepa potem na odstotke kaljivega semena. Ta pot pa potrebuje mnogo časa in toraj tam, kjer je treba hitro se o kaljivosti kterega semena prepričati, ni porabna. Da se hitro kaljivost semena spozna, se mora seme na ogenj dati in sežgati. Slabo in nekaljivo seme zgori počasno in le malo dima od sebe daje. Dobro in kaljivo zrno v ognji skače, se preobrača in med pokanjem in praskanjem gori. Pokanje pa je toliko močnejše, kolikor je seme debelejše. Drobnejše zrno pa se posamezno na žareče oglje , še boljše na razbeljeno železno ali plehasto ploščo dene. Debelejše seme, kakor želod, kostanj, se v ogenj vrže in potem se skrbno opazuje , kako se seme v ognji obnaša. Drobno zrno se bode na povedani način obnašalo, debelo zrno pa glasno v ognji razpoči, če se na tak način določeno število sežge, prerajtati se da, koliko odstotkov je v določeni meri semena kaljivega , koliko nekaljivega vmes. „S1. Gosp.“ Zimska salata. To salato imenujemo ,,z i m s k o“ zavoljo tega, ker se le v poznem poletji poseje in presajain ker pod milim nebom prezimuje. Imamo dvojno sorto, rumeno in rujavo. Poslednja je trdnejša in se mrazu bolj v bran postavlja, kakor prva. Če se pa sim tam nasad zimske salate ne olinese tako, kakor je želeti, pride od tod, da so bile sadike za prezimovanje ali prevelike ali premajhne. Ako po dolgi topli jeseni pozna zima nastopi. tako so se posajene salatne sadike preveč za- in razrastle in ne morejo več zime brez škode prenesti, in lahko pozebejo. Kar se pa tudi takim sadikam rado pripeti , ki so po hladni in kratki jeseni premajhne in preslabe v zimo prišle. Da se tem (neprilikam nasproti pride, je treba seme v obrokih od 12—18 dnevov posejati in sicer prvo posejatev konca avgusta. Brž ko najhujši mraz ponehavati začne, se odeja s salate sname, gredice očistijo in vzrahljajo in močno pognojé. Pri ugodnih vremenskih razmerah se more drugo spomlad taka zimska salata najmanj 3—4 tedne prej porezavati, kakor poletna salata, ktere sadike so se še le spomladi sadile. ,.S1. Gosp.“ Za poduk in kratek čas. Promet y Kanalski dolini. „Promet“, kaj je to? hodo vprašali nekteri bralci ; mi te besede ne razumimo. Beseda „promet“ pomenja premetavanje ljudi in blaga, da se zadnje spravi v zaslužek , dobiček ali v denar. Pri tem premetavanji je, se ve da, mnogo dela in truda, nevarnosti in trpljenja, pa brez tega na svetu ni zaslužka, ni živeža, ni dobička. Kako morajo ljudje živino in blago premetavati, da je kaj zaslužka, lahko bi videl, komur je mar, na Ukovski postaji in planini v Kanalski dolini. Kakšno blago se pa tu spravlja v denar ? Pridi in poglej na Ukovsko postajo ! Na ondotnem skladišči vidiš raznoterega blaga, kakor ga nam gorovje podaja: lepe žaganice, od lahoncev „talje“ imenovane , v ogromne tase ali sklade zravnane ; frišne, rudečkaste mecesnove podbojnike (švelarje) za železnice ; manganove , železne rude na cente ; oglja v sakonih, za odpošiljatev pripravljenih cele gromade poleg poti, — to je pozimski promet za Ukve, Ukljane ter inokrajne delavce in voznike. Kje se dobiva, od kod prihaja to blago ? Pred seboj vidiš vas? precej obširno (šteje 113 bivališč stisnjenih na pičlem prostoru) iu nekako vkovano v veličansk, skaloven kotel, ki ga je v teku stoletij izdolbel planinski potok nUkva4'. Tik pečevja štrli kviško šilasti stolp starodavne farne cerkve. Zvedeni učenjaki pravijo, da že 1000 let stoji. Kajti že okoli leta 811 je tu že stala cerkev, ko je cesar Karol veliki Dravo odločil za mejo med Oglejsko in Salcburško škofijo. Skorej od treh strani obdaja vas pečevje z redkim borovjem, strmo golo skalovje in suha sipovina, grez ali prod. Na tem skalovji in pečevji se že ne dobiva blago, kakor se nam kaže blizo kolodvora in v vasi v znožji „suhega vrha“. Iz vasi vprek strmega skalovja se vije v živo skalo vsekana pot ; na tej poti se giblje in premika ves promet in ta pot, kakor je strma, rezka, ostra in pekoča, za Ukljane je to, kar je človeku srčna žila. Ta pot na prvi pogled strahovita, postane ljubka in prijetna precej, kedar dospeš vrh klanca med senčnato bukovje. Prav zložno te pelje kakih 25 minut peš hoda, visoko nad kotli, po kterih bobni in se peni planinska Ukva ; za „žago“ se pa cepijo in delijo poti, kakor razsohe na deblu ; vsaka postranska dolinica ima svoj potok , ob potoku pa svojo pot. Tu je Ukovska planina, bogastvo in dražestvo Ukljanov, biser Kanalske doline ; to ti je svet, kjer se poleti med in mleko cedi po bujnih senožetih, pa tudi znoj po čelih Ukljanov ; — tu pasejo in redijo izborno živino, bravino in govedino, — tu poje kosa od kresa do sv. Mihela. V svežem gorskem zraku, v čednih stanih ali kočah, sredi vo-nječih senožeti, obrobljenih z lesovjem prebivajo Ukljani večidel leta s svojo živino, tu delajo pridno, tu se jim ukrepijo telesne moči ; v planinski prostosti se jim vzbudi ljubezen do lepe narave, da se mladini ne zljubi poprijeti ali učite se rokodelstva na zatuhle izbe navezanega. V tej planini je to zimo vse živo, vse mrgoli delavcev , voznikov in vprežne živine. Kar se je po leti blaga pripravilo, zdaj se mora izvažati ; po leti ni mogoče. Za enega lesotržca so napravili 8000 talj ; za drugega 6000 ; grajščinski drvarji 5000. Laški podjetniki so na Zilski strani narezali 2079 mecesnovih podbojnikov, ktere so morali ljudje na ramah iz grape znositi do planega, da so z živino mogli do njih. Iz lesovih odpadkov so nakuhali oglja, — koliko, se ne ve. — Pod Kokom je 9 knapov kopalo manganovo ali železno rudo za neko kranjsko družbo, ktera da rudo po železnici prevažati in jo pomeša z drugo rudo, s ktero se menda dobro topi. Že v prejšnjem stoletji so kopali to rudo, in še zdaj se vidi za Kokom knapovska hiša, ktera se pa rabi za troparje, t. j. za njih ovce in koze. To blago torej se pripravlja v dolini ali v ravno , nekoliko do kolodvora, da se tod razvaža po svetu. — Kako se spravlja? Žaganice ali talje navozijo volarji in konjarji z planinskih dolin do roba skalovitega klanca. Ondi denejo po 2 ali 3 na samotežnice in dela vajeni, čvrsti Ukljan jih pelje po skaloviti poti tako spretno, kakor kanclijski pisar svoje gosje ali jekleno pero. Tudi rudo so popred vozili samotežniki v močnih vrečah in je nekteri natovoril do 4 cente in še čez. Vstajali so o polnoči, ob eni po noči in se podajali v planino po rudo , da bi je po 2krat mogli pripeljati ; tedaj so si služili po 1 gld. 40 kr. na dan. Zdaj se tudi ruda z živino, z voli prevaža. Oglje pa, ki ni težko , celo mlade ženske vozijo, ki si tudi rade kaj zaslužijo. — To je tedaj „promet“ ali premetavanje v Ukvah in Ukovski planini. Da ni brez truda, mi vsakdo rad vrjame, kdor pote in strmine pozna: pa tudi brez nevarnosti ni ta posel. Povedali so mi, da je plaz vzel in odnesel sklado talj , ko so bili ljudje z živino ravno kar odšli. Mislili bote, kjer je toliko voznikov in delavcev , bo gotovo tudi v kterem zavetji stala krčmica, da bi se ljudje krepčali. — če bi bil blizo kak jud, bi nemara tudi za to potrebo kaj previdel. Hvala Bogu, da ga v tej planini zdaj še ni. — Kako si pa vtrujeni ljudje duše privezujejo ? s snežnico gotovo ne ? No, ta reč naj nas ne skrbi ; ljudje si že vejo in znajo sami pomagati. Kedar pridejo v ravno, si ga pa tam eno osminko več privoščijo, kajti tudi to spada k prometu14. L. P. Smešničaip. Urša: Nicoj se mi je sanjalo, da sem jabelka po goldinarju prodajala. Liza: To pa ni bilo pošteno, da si bila tako draga ž njimi. Urša: Saj tudi goldinarji niso bili pošteni ; v sanjah sem jih toliko imela , zdaj pa nemam ne enega. Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Strelcem y Št. Andražu so svitli cesar podarili 200 gld. — Za deželno razstavo je deželni odbor dal 2000 gld. — V Yolš-berku so prijeli poštarja Urschitza. V kaši mu menjka menda 10.000 gld. — Novince (rekrute) za vojake bojo nabirali : 16. in 17. marca v Trbižu ; od 18. do 24. marca v Beljaku; 26., 27. in 28. marca v Celovcu ; 7. in 8. aprila v Borovljah ; 20. in 21. aprila v Št. Mohoru; od 8. do 11. aprila v Velikovcu ; 13. in 14. aprila v Pliberce; 16. in 17. aprila v Št. Pavlu. Četrti razred letos ne pride na vrsto. Novačenje se začne vselej ob osmih zjutraj. Na vsem Koroškem jih potrebujejo, kakor lani, 988 za stalno vojsko in za rezervo, 165 pa za deželno hrambo, skupaj tedaj 1153. Od teh jih pride na Celovško okolico 101, na Borovlje 48, na Belak. Paternion in Kožak 186, na Trbiž in Pod-kiošter 62, na Velikovec, Doberlo ves in Kaplo 100, na Pliberk 54, na Št. Pavl 35, na Št. Mohor 48. — Umrl je v Celovcu protestantovski župnik Kolf. '— V Labudu je zgorela streha Ledererjeve hiše. — Koroška hranilnica je nedavno obhajala svojo petdesetletnico, pa brez vsake službe Božje. Ni se jim vredno zdelo, zahvaliti se Bogu za obilni blagoslov, ali spominjati se v molitvi tistih druž-nikov, ki so že pomrli. Premoženja ima hranilnica 13.492.000 gld. rezervnega zaklada pa 1,441.000 V spomin petdesetletnice darovala je hranilnica 25.000 gld., da se napravi zavod za Koroške slepce, 10.000 gld. pa, da se postavi hiša, kjer bi našli zavetje taki, ki ne vejo kam pod streho (Asyl fur Obdachlose). Pa še mnogim drugim zavodom in napravam se je dalo več ali menj ; toda najmenj je dobilo družtvo sv. Vincencija, borih 50 gld. ! In ravno to družtvo stori v mestu največ dobrega ; saj ima skrbeti za 33 revnih družin, za 22 revnih študentov in za 26 zapuščenih dečkov, — vse to pa le z darovi, ki jih dobrotniki donašajo sproti, kajti premoženja nema nobenega. Tako družtvo bi bilo pač veče podpore vredno ! — V letošnjem pastirskem listu tožijo naš mil. g. knezoškof, kako hudo da na Koroškem pomanjkuje duhovnikov, in prosijo vernike, naj bi bolj podpirali „Marijanišče‘i, kjer se skrbi za take mladenče, ki se pripravljajo in učijo za duhovski stan. — Pri Beljaku je dninar Papež oropal neko kmetico za 2 gld. 30 kr. Klatež je že pod ključem. — Pri sv. Henri se je obesil hlapec Oelschnitz. — V Himmelbergu je umrl 78 letni zdravnik Grassi. Bil je pobožen kristjan in usmiljen do ubogih , poštenjak stare korenine. — — Pri Annabichelnu je vlak povozil in raztrgal vola. Na Kranjskem. Lepo veselico na čast novemu mil. g. knezoškofu Jakobu napravili so gojenci v ljubljanskem Alojzijeviščn. — Ljubljanski Nemci so vpili, kakor bi jih drl, ko se je mesto branilo, napraviti jim nemško šolo. Zdaj pa, ko se jim je dovolila, ne marajo za njo in pravijo, da si bojo rajši od šulferajna izprosili privatno nemško šolo. Kdor razmere pozna, je že prej vedel, da jim nemška šola ni potrebna. Kar je p ravih Nemcev, pošiljajo svoje otroke v protestantovsko šolo, in tako bodo delali tudi zanaprej. Otroci nemškutarjev pa tako ne znajo nemško, toraj niso za nemško šolo. Mestna nemška šola jim zato ne diši, ker bojo učitelji najbrž take nemškutarčke , k i n e m-ško ne znajo, zapodili v slovensko šolo. Ce pa šulferajn naredi šolo , nema mesto nič besede, kteri otroci se naj sprejmejo; in tako mislijo stlačiti mnogo revnih otrok od slovenskih delavcev v šulferajnarsko nemško šolo. — Nekje na Kranjskem so naredili pusta iz slame, ga oblekli in spravili pod streho, da bi tam počakal pustnega torka. Prišel pa je tat, pusta slekel in obleko zastavil. Zdaj se pa ne ve, ali pojde pust sam tožit tata, ali bodo to storili njegovi botri V— Živino-zdravništvo, spisal dr. Simon Strupi. Že dolgo smo pogrešali Slovenci take knjige , kjer bi bilo popisano, kako se živina zdravi. Zdaj smo jo dobili. Dobi se pri Blazniku v Ljubljani mehka za 1 gld. 80 kr., v platno vezana 2 gld. 20 kr. Knjiga ima toliko podučnega v sebi, da nikomur ne bo žal za ta denar. Na Štajerskem. V Brežicah so dobili slovenskega notarja. To nemškutarje strašno jezi. — Na 3 mesce v ječo je bil obsojen neki Taschner, ker se je v cerkvi obnašal nespodobno. — Kazen zmenjšali so svitli cesar vsem tistim Brežiškim kmetom, ki so se zoperstavili komisiji, ki je prišla iskat in preganjat trtno uš. Namesto po 6 in 9 mescev bojo sedeli samo en mesec. — Poštar v Ptuji si noče naročiti nemško-slovenskih tiskovin. Naši koroški poštarji so ravno taki. Na Primorskem. Slovenci v Istri se zbujajo. V Kopru , Dekani, Kubedu so napravili že več lepih narodnih veselic. — V Tržaškem zboru se poslanec Živic krepko poteguje za Slovence. Druge avstrijske dežele. Na Dunaji je znorel znani ljudski pisatelj in lastnik časnika „Ki-keriki“ O. F. Berg. — Ministerski predsednik grof Taaffe je na pustno nedeljo obhajal svojo srebrno poroko. Sam svitli cesar so mu osebno čestitali. — Pri državnih železnicah hočejo menda tudi ženske jemati v službo. To pa ni dobro , če ženske jemljejo možkim zaslužek. Možkim potem radi znižajo plače, da se ženiti ne morejo; take ženske pa se možiti ne smejo, dokler hočejo v službi ostati, in kako ljudje potem živijo , nam ni treba praviti. Tuje dežele. Umrla sta dva kardinala: Flavij Chigi v Kirnu, in Mac Cahe, nadškof v Dublinu na Irskem. — V Filadelfiji (Amerika) je pogorela norišnica. Tisti blazni, ki so bili zaprti v posebnih celicah, so vsi zgoreli. Do zdaj so izkopali iz pogorišča 28 človeških kostnjakov. — Umrl je tisti Abdul Kerim paša, ki je leta 1877 Turke vodil proti Srbom. Drobtine e. Divje zverine v Indiji so leta 1883 pokončale 22.125 ljudi: 20.967 jih je umrlo za kačjim pikom, 985 so jih raztrgali tigri, 387 volkovi in 214 leopardi. Od goveje živine so pa kače umorile 1644 glav, tigri, leopardi in volkovi pa blizo 40.000 ! čudno je to, da kače pomorijo toliko ljudi, pa primerno malo goved. Najbrž kačji pik goveda ne umori vselej, človeka pa. Pogumni lovci so pa pobili 19.890 divjih zveri, in dobili za to 150.000 gld. darila od vlade. Avarilo. Očitno razglašam, da nobeden, tudi moj brat Leopold ne, nema nikakoršne pravice , da bi za mene sprejemal blago ali denar. Jes vse osebno naročujem in izplačujem, za druga naročila in plačila pa nisem porok. V Železni Kapli 11 svečana 1885. Karol Pacher, voskar in svečar. II15Ì (prodajalnica) za kramarijo se daje ^iablllla praY po ceni za več let v najem. Je blizo farne cerkve in ceste, ter ima vso hišno opravo. Več se izve pri posestniku Luki Markaču v Kotljah, pošta Gutenstein. Mqmoo ali n ine izdeluje Franc Plahutar IVIdVou dll yi[jb Y Jesenicah na Gorenjskem. Zmirom ga ima veliko zalogo in prav dobro blago. Oot*l/ifQna nni*awa rsake vrste, masna uenevena oprava obMa, svete posode, podobe svetnikov, križevi poti itd. dobijo se pri meni na izbiro. Imam izvrstne „večne luči“, in pravo, lepodišeče kadilo iz Indije. Janez I lei ndl na Dunaji, Stefansplatz, fiirsterzbischofliches Palais. 7vnn m/P ^anez Dencelnovi sinovi ftuVUiiUVC/ y Mariboru, kakoršno težo in kakoršen glas kdo želi. Dencelnovi zvonovi so od nekdaj na dobrem glasu. Zahvala. Mi smo za našo cerkev pustili uliti tri zvonove pri Dencelnovih sinovih v Mariboru na Štajerskem. Zvonovi so lepo uliti, imajo lepo obliko in opravo, in prav lep, veličasten glas. Iz prijaznega hriba v Lipi prepevajo čast Bogu, pa tudi čast poštenega mojstra Dencelna, kterega z dobro vestjo priporočamo cerkvenim predstojnikom po Koroškem. Cerkveno predstojništvo v Lipi pri Vrbi 11. novembra 1884. Janez Marinič, župnik ; Primož Košat, Anton Kovačič , cerkvena ključarja. Velika zaloga pravih holandskih slanikov (arnikov) okajenih in osoljenih prve vrste za surove jesti, katere razpošilja podpisani po sledečih nizkih cenah na vse kraje I. vrste velike ribe okajene gl. IL —) II. „ „ ., „ „ 14.501 v sodih po UL „ „ „ „ „ 12.-1 600 rib IV- >, „ n , „ 10.50 J slaniki osoljeni v sodčekih po 5 kil gld. 2.25 j’ ;) j) -^0 „ „ 5. na kolodvor Trst proti povzetju ali netto Cassa. Evgen Dolinar — Trst. rìnlowni dobijo precej delo in dober zaslužek liCldVuE prj vodnih stavbah pri Dravi v Pa-ternijonu in Ferndorfu. Rainer in Pinteritseh, stavbena podjetnika. Loterijske srečke od 21. februarja. Gradec 17 87 80 46 60 Dunaj 90 26 37 68 52 Tržna cena v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 20 6 65 rž 4 60 5 75 ječmen 4 10 5 15 oves 2 35 3 — beda 3 40 4 25 turšisa 3 80 4 75 pšeno 8 — — — proso — — ' — grah — — — — leča — — — — fižol 5 — 6 25 krompir 1 20 1 50 na kilo gld. kr. goveje meso 58 telečje meso — 66 svinjsko meso ...... — 64 koštrunovo — 44 maslo — 98 puter — 96 prekajen Špeh — 76 frišen Špeh — 62 mast — 74 100 kil sena 2 20 100 kil slame .... 1 50 100 kil deteljnega semena 43 Žito je ostalo pri nizkih cenah. Za deteljnim semenom se malo poprašuje. Tržni dnevi v Celovcu so slabo obiskani, zavolj slabih potov. Sejmi bodo: 2. in 9. marca v Starem dvoru; 2. marca v Dobrijah pri Millstattu; 11. marca v Beljaku; 12 marca v Labudn; Ì5. marca v Lukavi. V tretjič pridejo na dražbo: 2. marca. Holzbauerjeva kmetija v Št. Martinu, pri okr. sodniji v Št. Pavlu. 3. marca. Pirkerjeva kmetija v Mettersdorfu, cenjena 3398 gld. pri okr. sodniji v Št. Pavlu. 3. marca. Ulcova kmetija v Eisdorfu, pri okr, sodniji v Št. Pavlu. 4. marca Rinkova kmetija v Weissenbergu, pri okr. sodniji v Št. Pavlu. 5. marca. Lautererjevo posestvo v Šmartnu pri Celovcu cenjeno 11.180 gld. pri okr. sodniji v Celovcu. 16. marca. Jakelnova kmetija v Mettersdorfu, cenjena 2910 gld., pri okr. sodniji v Št. Pavlu. Izdajatelj in urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.