i«to XLVD - št. 96 - CENA 80 SIT ms GLAS _Kranj, torek, 6. decembra 1994 JANEZ OSOJNI k KANDIDAT 1A ŽUPANA KRANJA Vsem volilkam in volilcem se zahvaljujem za izkazano zaupanje. Vabim vas, da se udeležite drugega kroga volitev 18. decembra 1994. NAROČNIK; LOS KRANJ Kranj, 6. decembra - Po Podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati v nedeljo zvečer in včeraj dopoldne, je bila v državi in tudi na Gorenjskem volilna udeležba okrog 60-odstotna (na majskem referendumu o referendumskih območjih je bila udeležba 47,23-od-stotna), boljša je bila v manjših krajih in slabša v večjih krajih in mestih. Občinski sveti so izvoljeni. Koliko sedežev v njih bo dobila posamezna stranka ali lista, bo natančno znano danes in jutri, najbolje pa so se odrezale močnejše in parlamentarne stranke. Večjih kršitev ni bilo. To so potrdili tudi mednarodni opazovalci. Na republiški volilni komisiji so povedali, da bodo analizirali vsako pritožbo, volitve pa naj bi ponavljali samo tam, kjer je nepravilnost vplivala na izid glasovanja. Največ zanimanja je bilo za volitve županov. Največ uspeha, vsaj v prvem krogu, so imeli neodvisni kandidati, uspevali pa so tudi kan- didati Slovenske ljudske stranke, Slovenskih krščanskih demokratov, Socialde-mokratske stranke Slovenije in Združene liste. Tudi v drugi krog se je uvrstilo največ kandidatov teh strank, zato bo zanimivo, kdo bo koga podprl v drugem krogu, ki bo 18. decembra. Na Gorenjskem in v sosednjih občinah je bilo ne- kaj županov že izvoljenih. Božidar Brudar je novi jeseniški župan. Franc Če-bulj je novi cerkljanski župan, Franc Kern pa novi šenčurski župan. Miran Zadnikar je prvi preddvors-ki župan, Jožef Bogataj je župan občine Gorenja vas -Poljane, Bojan Starman pa župan Žirov. Stanislav Žagar pa je novi župan Medvod. Skupno je bilo v Slo- veniji v prvem krogu izvoljenih okrog 50 županov. Tudi drugi krog bo zanimiv. V Kranju gresta v drugi krog Vitomir Gros in Janez Osojnik, v Radovljici Vladimir Čeme in Zvone Pre-zelj, na Bledu Vinko Gole in Anton Poklukar, v Kranjski Gori Jože Kotnik in Vojteh Budinek, v Naklem Ivan Štular in Janez Bartol, v Škofji Loki Igor Draksler in Alojz Bogataj, v Železnikih Alojz Cufar in dr. Jože Možgan, v Bohinju Ivo Cundrič in Franc Kramar, v Tržiču pa Pavel Rupar in Ivan Kapel. V Kamniku gresta v drugi krog Tone Smolnikar in Maksimiljan Lavrinc, v Mengšu Janez Per in Roman Kalušnik, v Vodicah pa Anton Kokalj in Janez Podgoršek. Volitve so bojkotirali le na Jezerskem. Volišči so uredili, vendar je glasovalo le 11 volilnih upravičencev. Jezerjani že napovedujejo novo rundo boja za svojo občino. Več na 3., 4. in 5. strani. • J. Košnjek ^nigi kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Najprej s sporazumevanjem, potem s stavko ^obodni sindikati Slovenije so v soboto v Ljubljani pripravili svoj drugi kongres. "° štirih letih in pol od prvega kongresa je položaj delavcev bistveno slabši. Ljubljana, 3. decembra - Še veliko slabše bi bilo, če delavcev 116 hi ščitili svobodni sindikati, so menili govorniki in razpravljalci drugega kongresa, ki se je na dan Prešernovega |°jstva začel s pesmijo noneta Certus iz Maribora in z - °ternacionalo. Poleg 200 delegatov in gostov so na kongresu ^delovali tudi predstavniki 16 sindikalnih organizacij iz ^"le. Slednje so popoldne gostili na Gorenjskem, kjer so '"»iskali Škofjo Loko, Poljansko dolino in Bled. V obdobju med prvim in drugim kongresom smo doživeli osamosvojitev Slovenije, kar je prineslo tudi izgubo južnih in vzhodnih trgov, z njo pa veliko brezposelnost in razslojevanje. Položaj delavstva se slabša, kljub temu pa je vse manj stavk in še te so večinoma tam, kjer delavci plač ne dobijo več mesecev, je uvodoma dejal Dušan Semo-lič, ki je bil na tokratnem kongresu kot edini kandidat znova izvoljen za predsednika svobodnih sindikatov Slovenije. Sicer pa sindikati skušajo najprej zlepa, torej s socialnim sporazumevanjem, reševati vprašanja delavstva, šele potem posežejo po drugih sredastvih razrednega boja. Svobodni sindikat ima 430 tisoč članov in je najbolj množičen med 20 reprezentativnimi sindikati na Slovenskem. Več na strani 5. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Še enkrat Stavke v ERO ni bilo Kranj, 6. decembra - V petkovi številki Gorenjskega glasa smo na prvi strani pisali o tem, da je sindikat odpovedal za minulo sredo napovedano stavko v podjetju. Iz vodstva podjetja je na zapis prišel ugovor, da informacija ni bila korektna. Pišejo, da ne gre za dokončanje pogajanja o uskladitvi kolektivne pogodbe. Dogovorili so se namreč, da bodo za leto 1995 uskladili podjetniško kolektivno pogodbo s panožno, med katerima so malenkostne razlike. Vodstvo tudi ni obljubilo nikakršnega poračuna za minulih pet mesecev, temveč nekakšen predpraznični dodatek, kot je navada tudi v drugih podjetjih. Dodatek bo razdeljen po socialnih merilih. Nikoli tudi niso bile sporne zadolžnice za premalo izplačane plače, akt o sistemizaciji je veljaven, pobudo sindikata v zvezi z organizacijo dela pa vodstvo upošteva, je v ugovoru na našo informacijo zapisal glavni direktor ERO Milan Bajželj. %Bdx2o66inTeL EPS0nSTVLUS800 UserJetHPML mi.900.00 52 900.00 109 900 00 li x «1 »IBII lili ti x i'i 8*40.00 me so v Sil braiS* H'li E3 061312«»«408.3I2*»«409.3l2«»iWSodBh#,fih Na lokalne volitve prišlo okrog 60 odstotkov volivcev Blizu 50 županov že izvoljenih Natančnejši podatki, koliko strank in list se je uspelo prebiti v občinske svete, bodo znani danes in jutri. Na Jezerskem so razglasili bojkot volitev. Gorenjska Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom Prešernove plakete '94 Kranj - V dvorani krajevne skupnosti Stražišče so v petek zvečer podelili letošnja priznanja občine Kranj za delo na kulturnem področju, dve veliki in tri male Prešernove plakete. Na sliki: Vencelj Sedej prejema Veliko Prešernovo plaketo za dolgoletno pevsko ustvarjanje iz rok lupana Vitomira Grosa. • L. M., foto: Lea Jeras Bled - Do zadnjega kotička napolnjena Festivalna dvorana na Bledu je v soboto zvečer, v okviru prireditve "Prvi glas Gorenjske", gostila enajst mladih gorenjskih pevcev... ops, predvsem pevk, saj sta moško čast reševala le dva, Roman in Klemen. Laskavi naslov "Prvi glas Gorenjske" pa sta pravzaprav "pripela" dva, Klemen Černe, ki ga je, že z aplavzom in pozneje tudi z največ glasovi, izbrala publika, in Nataša Artiček, za katero se je pod vodstvom Slavka Av-senika ml. odločila šestčlanska strokovna komisija. Na sliki: Nataša in Klemen (več na 11. strani). • Igor K., foto: Lea iS UNALNIŠK1 KLUB 486/40 že od 125,753,00 SIT ali 7,294,00 SIT mesečno ! r«l./Fax: 064/ 22 10 4*» ZASTA VLJALNICA Koroška c.41 Kranj, tel.-.064/211 256 GOSTILNA DISKONT PIVOVAHNA MarinšePC Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-115 Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ure na domače svetlo pivo, nedeljska kosila, na bogat izbor pripravljenih jedi in jedi po naročilu. V PETEK 11% SOBOTO ŽIVA GLASBA V soboto bo v diskontu akcijska prodaja domačega piva V steklenicah. Cena 300 SIT za 2 litra. Sprejemamo rezervacije za sindikalne zabave ! B0Z1CN0 NOVOLETNI SEJEM ULIČNA PRODAJA NA STOJNICAH NA GLAVNEM TRGU V KRANJU OD 15. DO 30. DECEMBRA 1994. Inf. in prijave: ARCUS Kranj, tel.: 064/211-777 50-145 \ Iz zakona o financiranju občin Župan odgovoren za proračun Predlog zakona obsega 52 členov. Največ zanimanja vlada za člene, ki določajo, kako naj bi se nove občine financirale. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, Če s statutom ali odlokom občine ni drugače odločeno. Kateri bodo prihodki občine? Zakon med prihodke za financiranje zagotovljene porabe uvršča davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek na promet nepremičnin, upravne takse in posebno takso za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Kakšen delež bo ostal občinam, bo določeno z zakonom, gre pa za financiranje nujnih nalog pri delovanju Premier v Budimpešti Ljubljana, 6. decembra - V Budimpešti se je začelo včeraj vrhunsko srečanje predsednikov držav in vlad Konference o evropski varnosti in sodelovanju. V nedeljo je na Madžarsko odpotoval tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Na srečanju je govoril včeraj. Sicer pa je in bo imel predsednik vlade številna srečanja z državniki Avstrije, Španije, Nizozemske, Liechensteina, Belgije, Norveške, Turčije in Irske ter predstavniki komisij Evropske unije in OZN. V Budimpešti je tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Butros Gali. občinskih organov in občinske uprave ter za financiranje nalog pri šolstvu, otroškemu varstvu, raziskovalni dejavnosti, zdravstvenem varstvu, kulturi in športu. Prihodki občine za financiranje drugih nalog pa naj bi bili davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, krajevne in komunalne takse, pristojbine, odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, prihodki uprave in prihodki, določeni z drugimi akti. Občinam naj bi pripadlo tudi 30 odstotkov dohodnine. Občinam, ki ne bodo mogle sfinancirati nujnih nalog po zakonu, bo državni proračun zagotovil izravnavo. • J. K. Predvolilni obisk na Gorenjskem Kranj - V četrtek, 1. decembra, popoldne se je nekaterih predvolilnih srečanj in predstavitev na Gorenjskem udeležil tudi predsednik stranke LDS dr. Janez Drnovšek. Popoldne je bil najprej v Cerkljah (na sliki) in na gorenjski konvenciji v Kranju, zvečer pa se je udeležil predstavitve za županjo občine Bohinj - Koprivnik na Koprivniku. • A. Ž. Vabljeni na veselo silvestrovanje v Gostišče Kazina na Jezerskem, kjer boste pričakali Novo leto ob izbrani silvestrski večerji in prijetni glasbi ansambla "BLED", ter v tradicionalno prijetni družbi. INFORMACIJE in REZERVACIJE na telefonsko Številko 064-44-007 In 064-44-071. Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:L: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima žreboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a,- b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - lil, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA V četrtek izredna seja državnega zbora Inflacija bo tudi prihodnje leto nevarna Poslanci bodo na četrkovi izredni seji državnega zbora obravnavali predlog proračunskega memoranduma za prihodnje leto, po hitrem postopku pa tudi zakon o financiranju občin, kjer bo zanesljivo največ govora o delitvi dohodnine med državo in občinami. Ljubljana, 6. decembra - Predlog proračunskega memoranduma, temeljni dokument, na osnovi katerega bo narejen proračun države za prihodnje leto, ob njem pa tudi zakoličena vsa javna poraba vključno z denarjem za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, za zdaj velikih nasprotovanj ni doživel. Vlada je v predlog memoranduma zapisala, da naj bi prihodki državnega proračuna znašali 503 milijarde tolarjev, odhodki pa ravno toliko, kar pomeni, da se bodo prihodki prihodnje leto v primerjavi z letom 1994 povečali za skoraj 21 odstotkov, odhodki pa za skoraj 20 odstotkov, in da bi bil tako proračunski primanjkljaj zelo majhen. V proračunih občin, za osnovo je vzet sedanji način financiranja, pa naj bi se nabralo dobrih 111 milijard tolarjev, odhodkov pa naj bi bilo za 109 milijard. Pokojninska in zdravstvena blagajna naj bi imeli izgubo. Pokrili naj bi jo z rezervo, ki se bo temu ustrezno zmanjšala, in z dolgom, ki ga ima država do obeh blagajn in ga mora na osnovi zakona v nekaj letih vrniti. Tako za normalno delovanje pokojninskega in zdravstvenega sklada ne bi smelo biti bojazni. Vlada je v predlog memoranduma zapisala nekatera bistvena izhodišča gospodarske in socialne politike za prihodnje leto. Inflacija utegne biti še naprej zelo nevarna za stabilno gospodar- Koliko občinam Poslanci državnega zbora bodo na tokratni izredni seji obravnavali tudi predlog zakona o financiranju občin. Zakon naj bi začel veljati prihodnje leto, do njegove uveljavitve pa bi financiranje občin urejevali na stari način. Dohodnina je očitno tisti vir, ki je zanimiv tako za državo kot za občine. Najprej je bilo govora, da bi dobile nove občine celo nad 50 odstotkov dohodnine. Ker pa je država vzela občinam precej pristojnosti, vlada predlaga, da bi dobila država 70, občine pa 30 odstotkov dohodnine. Vendar bo ta predlog težko zdržal. Gospodarsko močnejšim občinam bi se še izšlo, šibkejšim pa nikakor ne, zato nekatere stranke predlagajo, da bi dobile občine vsaj 35 odstotkov dohodnine, demografsko ogrožene pa še celo več. Kako se bodo odločili poslanci, bo znano konec tedna. Ekonomsko socialni svet Odločanje o memorandumu naj se odloži Ljubljana, 30. novembra - Ekonomski in socialni svet, zastopala sta ga ministrica za delo Rina Klinar in predsednik gospodarske zbornice Dagmar Šuster, predstavnikov sindikatov pa ni bilo, ker njihova stališča še niso usklajena, predlaga, da državni zbor preloži odločanje o proračunskem memorandumu za prihodnje leto. Predlog socialnega sporazuma še ni usklajen, memorandum in in socialni sporazum pa bi kazalo sprejeti hkrati. Problematična je načrtovana 17-odstotna rast inflacije in po mnenju zbornice tudi zahteva po 45.000 tolarjih izhodiščne plače za gospodarstvo. Izhodiščne plače bi kazalo odpraviti in določiti minimalne plače. • J. K. Vojaški invalidi Strah za pravice Iniciativni odbor za ustanovitev Zveze društev vojaških invalidov Slovenije je posredoval pripombe k predlogu zakona o vojnih invalidih vsem najodgovornejšim posameznikom in organom v državi. Ljubljana, 6. decembra - Republika Slovenija je v 18. člen ustavnega zakona zapisala, da ne bo spreminjala varstva pravic borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ter borcev, vojaških invalidov in družinskih članov padlih v Furlaniji in Julijski krajini in na Koroškem. Ustavno sodišče je 20. januarja letos ugotovilo, da te obveznosti veljajo tudi po sprejetju nove ustave, nam- reč, spremeniti jih ne more niti zakon. Vojaški invalidi ob predlogu zakona, predlaganem za drugo branje, ugotavljajo, da 18. člen ustavnega zakona ni spoštovan, čeprav je državni zbor sestavljalcem to izrecno naročil. Preambula sploh ne ugotavlja, da so invalidi iz NOV in svojci padlih borcev zaščiteni, medtem ko so vojaki nemške in madžarske vojske posebej omenjeni, čeprav so si tisti, ki so služili nemško vojsko, Že zagotovili Finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar zagovarjata stabilen tolar in varčno državo. -Slika G. Šinik jenje. Letos se utegne približati 20 odstotkom, prihodnje leto pa naj bi jo zbili pod 15 odstotkov. Monetarna politika Banke Slovenije bo še naprej protiinflacijska, prav tako pa naj bi bil stabilen tečaj tolarja. Pričakovana je od 4- do 5-odstotna rast bruto domačega proizvoda, optimizem pa temelji na izvozu, večji produktivnosti za 3 do 4 odstotke in za odstotek višji zaposlenosti. Konkurenčna sposobnost gospodarstva se bo povečala, zmanjšal pa delež javnofinančnih prihodkov in odhodkov v bruto domačem proizvodu. Vladna politika bo pospeševala gospodarsko in finančno prestrukturiranje, raven socialne varnosti pa naj bi ostala nespremenjena. Vlada obljublja, da sedanjih socialnih pravic ne bo zmanjševal tudi pri upokojencih ne, vendar pa je načrtovana celovita reforma pokojninskega siste; ma. Postopno bodo ukinjani indeksacijski mehanizmi, k> so povečevali inflacijo. Nekateri prejemki bodo usklajevani z rastjo življenjskih stroškov in nič več z indeksi-• J. Košnjek Priznanje veteranom vojne za Slovenijo Člani svetovne organizacije veteranov Ljubljana, 6. decembra - Slovenska delegacija Zveze združenj borcev NOV in Združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZWS), v kateri so bili Tone Poljšak, Alenka Gerlovič, Srečko Lisjak, dr. Milan Osredkar in Bojan Potočnik, se je zadovoljna vrnila z 21. zasedanja Generalne skupščine Svetovne organizacije veteranov, ki je bila v francoskem mestu Bordeaux. Po Zvezi borcev je tudi Združenje veteranov vojne za Slovenijo član te ugledne mednarodne organizacije s 26 milijoni članov z vsega sveta. Sprejem ZWS je bil soglasen. Zoper sprejem je glasovala je delegacija Srbije in Črne gore, ki je trdila, da v Sloveniji vojne ni bilo in da JLA ni bila agresor. Kongres je to zavrnil, upravičenost ZVVS v veteranski organizaciji pa je odlično obrazložil vodja skupne delegacije Tone Poljšak. Veterani vojne za Slovenijo poudarjajo, da je Zveza borcev podprla in predlagala njihov sprejem v organizacijo, za kar se ji zahvaljujejo. To je dodatno priznanje osamosvojitvenim prizadevanjem Slovenije. Slovenska delegacija se zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Slovenije, ki so kakorkoli pomagali pri osamosvojitvenih naporih Slovenije. • J. K. precej višje invalidnine od naših. Predlog novega zakona znižuje prejemke, čeprav gre za ljudi, ki so postali invalidi pri obrambi domovine. Vse zahodne demokratične države invalide obrambe domovine posebej varujejo. Invalide čudi, ta na tako reševanje pristajajo stranke, ki ne zavračajo NOB, razen seveda krščanskih demokratov, ki NOB ne priznavajo. To se pri nas dogaja, ko se vsa Evropa pripravlja na proslavo zmage nad fašizmom. Razumeli bi, poudarjajo, če bi §1° za velike denarje in za velik0 ljudi. Strah pa jih je, kef bodo prizadeti tudi invalidki so to postali v slovenski vojski, v miru ali ob napadu na Slovenijo. Sodobne države se zavedajo, da je del njihove obrambne spo' sobnosti tudi zaščita tistih, ki so pri obrambi domovine Sadli ali postali invalidi. * . K. GLAS ustanovitelj in izuajaicij. / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefa*: Ž22-917 / Mali oelasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne i» Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročmknmajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: let KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. OBČINSKE VOLITVE Na voliščih v Naklem, Preddvoru in na Jezerskem Preddvor ima župana, Naklo pa še ne Na Jezerskem so bojkotirali volitve. Volišče so imeli vseeno urejeno in tako omogočili glasovanje redkim, ki so prišli na volišče. Kranj, 4. decembra - Obisk na voliščih smo začeli v Dupljah. Volilna udeležba je bila ob desetih dopoldne slabša kot običajno. Od 784 volilnih Upravičencev jih je glasovalo nekaj nad 100, kot morebitni razlog za slabšo udeležbo pa Vejejo tudi nejevoljo, da gredo Duplje k občini Naklo in ne h Kranju. Tudi v Podbrezjah je bila udeležba slabša kot običajno. Volilnih upravičencev je bilo V Naklem drugi krog Po začasnih podatkih republiške volilne komisije je v občini Naklo 3534 volilnih upravičencev, volilo pa jih je (po podatkih v nedeljo do 22. ure) 2131 ali 60,29 odstotka. Zupan bo izvoljen v drugem krogu. Vanj gresta Ivan Štular (SKD), ki je dobil 37 odstotkov glasov, m Janez Bartol (LDS), ki je aobil 31 odstotkov glasov. Janez Pavlin (SLS) je dobil 18 odstotkov glasov, Anton Marjan Košnjek pa 12 odstotkov glasov. Za občinski svet pa je SKD dobila 34 odstotkov glasov, SDSS 22,8 odstotka, LDS 18 odstotkov, SLS 15 odstotkov, okrog 10 odstotkov pa Zdruiena lista. Volišče na Jezerskem je samevalo. Od 517 volilnih upravičencev jih je glasovalo 11. Poziv k bojkotu je uspel. državni zbor. Belski kandidat za preddvorskega župana Franci Bizjak je volil okrog 9. ure. Kaj menijo o novi pre-ddvorski občini oziroma o novih občinah nasploh Bela-ni, smo se pogovarjali z Janezom Žibertom iz Spodnje Bele. "Glede novih občin sem skeptik. Predvsem bo odvisno od financ, ki jih bodo dobile občine. Manjše občine bodo imele več problemov. Največ pa bo odvisno od županov in svetnikov, ki jih bomo izvolili. Mislim, da je na kandidatnih listah kar nekaj sposobnih Miran Zadrt i kar preddvorski župan Preddvorska občina ima že župana. To je kandidat SDSS Miran Zadnikar, ki je dobil 50,4 odstotka glasov. Franci Bizjak (SKD) je dobil 34,6 odstotka glasov, Ciril Zupin, kandidat LDS, pa 15 odstotkov glasov. Izidi so začasni in neuradni. Novi preddvorski župan Miran Zadnikar je na volišču, ko še ni vedel, da bo izvoljen Novi preddvorski župan Miran Zadnikar na volišču v Kulturnem domu v Preddvoru. v prvem krogu, povedal, da bo v prvem letu za nove občine nekoliko težje. Vse bo odvisno od zakona o financiranju občin oziroma od delitve dohodnine. Občine bi morale po njegovem dobiti vsaj 35 odstotkov dohodnine. Glede Jezerskega je obljubil, da jim bo pomagal pri oblikovanju nove občine Jezersko, je pa škoda, da Jezerjani tokrat niso predlagali svojih kandidatov za občinski svet. Zna se zgoditi, da bo tudi Olševek želel k Preddvoru, saj povezava s Šenčurjem ni Življenjska. Po njegovem bo postala Preddvor močna občina. Veljavnih glasov je bilo 1363. Med strankami je za 12 Članski občinski svet dobila SDSS 629 glasov, LDS 209 glasov, SKD 339 glasov in ZL 129 glasov. Prve tri stranke so se zanesljivo uvrstile v občinski svet. 631, okrog 10. ure pa jih je volilo 120. To je slabše kot na zadnjih volitvah, so povedali v komisiji. Ponavadi je bila v tem času udeležba že 45-odstotna. Jakob Korenčan iz Podbre-z>j, kandidat za občinski svet občine Naklo do nove nak-lanske občine ni bil pretirano skeptičen. "Pripomb na račun novih občin je res veliko. Tudi referendum je bil negativen, Vendar mislim, da takrat stvari niso bile dovolj temeljito razložene. Če bi bili del občine Kranj, bi si težko izborili vsaj eno svetniško mesto v občinskem svetu. Prepričan sem, da bomo čez tri leta ocenili, da Spno z naklansko občino na boljšem, v kranjski pa bi bili nepomembni, kar se zna zgoditi Golniku, Goricam, Bitn-jam in še nekaterim obrobnim krajem." V Naklem udeležba ni bila dosti drugačna kot v Dupljah in Podbrezjah. Dopoldne je bila slabša, popoldne pa se je zboljšala in presegla 60 odstotkov. Bila je med boljšimi na Gorenjskem. Majda Rugelj iz Nakla, upokojenka je po glasovanju izrazila bojazen, da bo država zaradi novih občin še dražja, in da bodo morali ljudje zanjo prispevati še več. Na volišču na Zgornji Beli je bila blizu opoldneva udeležba 30-odstotna kar ni bistveno slabše kot na volitvah za ljudi." V Preddvoru po začasnih podatkih udeležba na volitvah ni bila najboljša. Presegla je 52 odstotkov. Županski kandidat SDSS Miran Zadnikar, ki je bil izvoljen v prvem krogu, je volil ob pol dvanajstih. Jezerjani so na osnovi sklepov zborov krajanov bojkotirali volitve. Uredili so dvoje volišč, v kulturnem domu in pri Kanonirju. Od 517 vpisanih volivcev jih je glasovalo 11 ali 2,1 odstotek. Bojkot je uspel in Jezerjani začenjajo z proceduro za ustanovitev svoje občine. To jim omogoča dopolnjen zakon o občinah. • J. Košnjek, sliki: J.Košnjek V občinah Bled, Bohinj in Radovljica v Zupani gredo v drugi krog Bled, Bohinj, Radovljica, 4. decembra - Potem ko so ob 19. uri zaprli volišča in začeli šteti glasove za župana, so prenehali ugotavljati volilno udeležbo. Na Bledu so tako do 16. ure zabeležili 56-odstotno udeležbo, v Bohinju 7l-odstotno in v Radovljici 55-odstotno. Nobena od teh novih občin še ni dobila župana v prvem krogu. Od treh novih občin na območju nekdanje radovljiške so se sodeč po doslej znani udeležbi najbolje odrezali Bohinjci. Do 11. ure je od 4054 volilnih upravičencev na 15 voliščih volilo 30 odstotkov. Že po tradiciji najbolj pohitijo volivci v odročnejših krajih, saj je denimo v Nemškem Rovtu dopoldne volilo 87 odstotkov volivcev, na Gorjušah in v Podjelju pa tudi kar polovica. Na 19 volišč v novi blejski občini je dopoldne prišla petina od 8569 volilcev, sredi popoldneva pa je volilo že 56 odstotkov upravičencev. Podoben rezultat ima tudi nova (nekaj manjša) radovljiška občina, kjer je na 30 voliščih volilo 7735 od 13.980 volilnih upravičencev. Nobena od treh novih občin po prvem krogu še nima župana. V drugi krog volitev, ki bodo 18. decembra, gresta na Bledu Vinko Gole, kandidat ZLSD, ki si je v prvem krogu nabral 33 odstotkov glasov, in Anton Poklukar, neodvisni kandidat, z 21 odstotki glasov. V Radovljici bodo volivci čez dva tedna izbirali med Zvonkom Prczljem, kandidatom SDSS in SLS, ki je v prvem krogu dobil 21,7 odstotka glasov, in dosedanjim županom Vladimirom Cernetom, ki je kandidiral kot neodvisen in dobil 20 odstotkov glasov volivcev. V Bohinju sta največ glasov volivcev dobila nedvisna kandidata Franc Kramar (26,5 odstotka) in Ivo Cundrič, ki ga podpira SDSS (22 odstotkov). D. Ž. Prve lokalne volitve v novi občini Bled Po treh desetletjih spet občina Bled, 4. decembra - Na 19 voliščih nove občine Bled so izbirali župana med šestimi kandidati in 20 občinskih svetnikov. Za slednje so se potegovali kandidati osmih strankarskih list. Na enem večjih blejskih volišč, kije bilo na sedežu dosedanje krajevne skupnosti in šteje 590 "duš", ni bilo čutiti pretiranega volilnega vrveža. Sredi popoldneva je volilo kaki dve tretjini volilnih upravičencev. Dokaj dober odziv med drugim pripisujejo tudi dejstvu, da je na tem volišču za novo občino Bled glasovala večina volivcev. Dopoldne je volila kaka petina volilnih upravičencev, so nam povedali na sedežu občinske volilne komisije na Bledu, ob 16. uri popoldne že 56 odstotkov volivcev. Že po tradiciji so se najbolje odrezali na manjših voliščih, denimo na Selu, kjer je dopoldne volilo 37 odstotkov volivcev. Sicer so na volišča prihajali ves dan in tudi v manjših vaseh, kjer so imeli včasih navado priti na volišče po nedeljski maši, ni bilo dosti drugače. Anita Draks-ler, namestnica predsednika volilnega odbora na volišču številka 1 na Bledu: "Ljudje, ki prihajajo vo-it na naše volišče, so spomladi na tem mestu tako rekoč izglasovali občino Bled. Očitno je ljudem dosti do tega, da imajo svojo občino, zato pričakujem, da jih bo tudi danes večina prišla na volišče izbrat svojega župana in svetnike. Posebne gneče danes ni bilo, volilci so se enakomerno razporedili čez dan, tako da je do tretje ure popoldne svoj glas oddalo 200 od 590 volivcev." Franc in Slavka Soklič sta se na volišče odpravila po kosilu: "Volila sva župana, pri svetnikih pa kar listo, bodo že v občinah sami pogruntali, kdo najbolj sodi v občinski svet. Kar prav se nama zdi, da imamo zdaj na Bledu svojo občino. Kaj pa bo nova ureditev prinesla nam, malim ljudem, še ni čisto jasno." Milorad Kovačevič: "Tudi jaz sem spomladi glasoval za občino Bled, saj se mi zdi, da turistično razvita, kakor je, lahko sama preživi. Danes pa sem v družbi z ženo znova na volišču. Volil sem listo LDS za občinski svet, ker mi je njihov program najbližji." Ko smo se okoli tretje ure popoldne mudili na sedežu občinske volilne komisije, je tjakaj prikolesaril član volilnega odbora s Kupljenika Drago Primožič: "Na Kuplje-niku (pod Babjim zobom) imamo samo 30 volilnih upravičencev. Do 14.30 so oddali svoje volilne glasove. Z zaprtimi ovojnicami sem takoj sedel na kolo in dostavil občinski volilni komisiji, potem pa bomo vsi skupaj čakali na rezultate. D.Ž. ■ A__1 V DMJICTUn T rUmglVU BELA TEHNIKA TRGOVINA S POHIŠTVOM, k SP BESNICA 81, Hk TEL: 064/403 871 k ORTOPEDSKE ^ VZMETNICE ^ I Kaj pričakujejo volivci od novih občin? Ratečani se občini ne bomo odpovedali Rateče, Kranjska Gora, 5. decembra • Volivci nove kranjskogorske občine so zadovoljni, da bo občina bližje ljudem. Ratečani bodo pri novi občini še naprej vztrajali. Vsa Zgornjesavska dolina bo zdaj v novi občini Kranjska Gora - tudi Rateče, ki so se na referendumu edini v nekdanji jeseniški občini odločili za svojo občino. Ratečani lokalnih volitev niso bojkotirali kot so najprej napovedovali. Volili so svoje člane v občinski svet Kranjska zdaj, ko se nova občina šele ustanavlja, reči kaj konkretnega. Bomo videli, kaj bo in morda bo v redu." Arzenij Kuret iz Rateč: "Ratečani še niso opustili misli na svojo občino, saj je na ustavno sodišče vložena pritožba. Mislim, da si kljub temu, da niso volitev bojkotirali, Ratečani želijo svoje občine, saj so zanjo na referendumu tudi glasovali." Jože Osvald iz Rateč: "Sam sem prepričan, da bomo leta 1998, ko bodo ponovno lokalne volitve, Ratečani že "* 1 glasovali za svojo občino Rateče. Zdaj smo se za glasovanje v novo občino Kranjska Gora odločili zato, da ne bi bili odrinjeni in da ne bi zaostajali. Rateče pa imajo vse možnosti, da v prihodnjih letih postanejo svoja občina." Andrej Kerštajn iz Rateč: "Vsekakor bi bili Ratečani veliko bolj veseli, ko bi danes lahko prišli na volišče volit svoje predstavnike v svojo, lastno občino Rateče. Ratečani smo prepričani, da bo prišel čas, ko bomo lahko volili svojega župana in svoje predstavnike v lastni občini." Jože Osvald , Andrej Kerštajn, Andreja Malenšek, Arzenij Kuret, Frančiška Doda, Jože Burnik Gora, niso pa opustili svojega prepričanja, da se bodo še naprej borili za odcepitev in za svojo občino. Kaj so povedali nekateri Ratečani in Kranjskogorci, ki so v nedeljo prišli na volišča? Kaj pričakujejo od nove občine Kranjska Gora? Jože Burnik iz Kranjske Gore: "Kljub temu da imamo 1»o naravnih lepotah eno naj-epših občin v Sloveniji, kot pravijo, župana čaka veliko dela. Nikoli {>a ne bo zmanjkalo, saj je se vrsta problemov, ki jih bo imela nova občina. Želim le, da bi pošteno delali." Frančiška Doda iz Kranjske Gore: "Tudi prej, ko smo bili pod jeseniško občino, je bilo zame kar dobro. Če pa bo nova občina v Kranjski Gori, bodo pa občinski uradi bližje ljudem in to je prav." Andreja Malenšek iz Kranjske Gore: "Težko je že Zmagovalec jeseniških volitev: dr. Božidar Brudar Po neuradnih podatkih je v jeseniški občini premočno zmagal kandidat Socialdemokratske stranke za župana dr. Božidar Brudar, ki so ga podpirali tudi SLS, SKD, Narodni demokrati in Zeleni. Dobil je kar 55,12 odstotka glasov. Na drugem mestu je Jože Resman, kandidat LDS, ki je dobil 21,59 odstotka glasov, tretji je kandidat Združene liste socialdemokratov mag. Vttomir Pretnar, ki je dobil 18,23 odstotkov glasov, četrti pa Viljem Bernik, kandidat Slovenske nacionalne stranke, ki je dobil 5,06 odstotka glasov. V kranjskogorski občini je med kandidati za župana dobil največ glasov neodvisni kandidat Jože Kotnik, ki ga podpira Združena lista socialnih demokratov, in kije dobil kar 47,03 odstotka glasov. Drugi je bil Vojteh Budinek, kandidat Socialdemokratske stranke, SLS in SKD, ki je dobil 37,14 odstotka glasov, na tretjem mestu pa je kandidat LDS Anton Požar, ki je dobil 15,84 odstotka glasov. V drugem krogu bodo tako volivci kranjskogorske občine izbirali med Jožefom Kotnikom in Vojtehom Budinekom. Po prvih neuradnih podatkih so v kranjskogorski občini v 16-članskem občinskem svetu stranke dobile naslednje število sedežev: nestrankarska zgornjesavska lista in LDS po 3, socialdemokratska stranka, SLS, SKD in Združena lista po 2, SNS in neodvisni upokojenci pa po enega. • D. S. Zamujena priložnost? Kar zadeva "županski del" bodoče krajevne samouprave na Gorenjskem, je slika ta trenutek že precej bolj jasna, kot je bila ob kopici kandidatov za župane na Gorenjskem pred nedeljo. Še najbolj zagotovo so vedeli, kdo bo v prihodnje njihov župan na območju krajevne skupnosti oziroma občine Gorenja vas, kjer so za izbor imeli le enega kandidata. V preostalih štirinajstih oziroma osemnajstih je po nedelji v večini še vedno nekaj negotovosti, vendar dileme, kako se odločati v drugem krogu, ne bi smelo biti več. Izbira je takšna, kot je, med dvema kandidatoma. Seveda bomo še nekaj časa priča različnim računom, strategijam, domnevam, prepričevanjem, morebitnim popravkom zamujenih priložnosti, ki bi bile lahko tudi drugačne, vendar v imenu tistih, ki se recimo volitev niso odločili, so tisti, ki so se jih, odločili tako, kot so. Zdaj tako prvim kot drugim ostajata volja in prepričanje, o čemer nedvomno velja vseeno razmisliti. Morda bi se ob tem vseeno veljalo spomniti, kaj se je dogajalo na območju posameznih KS oziroma po novem občine do včeraj. Bile so namreč na začetku obljube in programi, imamo pa danes tudi rezultate za primerjavo. Takšno izhodišče pa je seveda lahko vseeno samo "pripomoček". Morda pripomoček za razmislek o tem, da smo predvsem v odločitvi, da se glasovanja ne udeležimo, ravnali morda prepovršno, nepremišljeno... V tem primeru nedeljska priložnost morda vendarle ni čisto zamujena. A. Žalar Protest zaradi snega na Krvavcu Kranj, 5. decembra - Predstavniki KS in strank so v četrtek pripravili novinarsko konferenco, kjer je Franc Čebulj, ki je vodil pogovor, poudaril, da protestirajo, ker so se na Krvavcu že lotili del za dodatno zasneževanje smučišč brez njihovega soglasja. V krajevnih skupnostih pod Krvavcem so namreč že pred časom zahtevali, da je potrebno glede dodatnega zasneževanja izdelati posebno študijo, Ki naj bi pokazala, ali lahko dodatno zasneževanje vpliva na kakovost pitne vode v izvirih pod Krvavcem. Pitna voda na območju pod Krvavcem je namreč že dlje stalna pripomba tega dela dosedanje kranjske in tudi dobršnega dela občine Kamnik oziroma Šiška. V zvezi s soglasjem za dosneževanjem, ki ga je izdal pred nedavnim sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v Kranju, pa so zaskrbljeni tudi v Stranki Zelenih in v Preddvoru. Bojijo se namreč, da bodo z zajemanjem vode iz Kokre, s katero nameravajo izdelovati na Krvavcu umetni sneg, znižali novo reke Kokre pod biološki minimum. Kokra je namreč predvsem v spodnjem delu zaradi preusmeritve enega dela v Preddvoru oziroma Tupaličah proti Brdu v spodnjem delu že do zdaj v zadnjih letih bila dobesedno "izsušena". Predstavniki strank in krajevnih skupnosti so na novinarski konferenci še poudarili, da je bilo soglasje izdano mimo sklepa občinske skupščine in bodo zato v okviru novih občin poiskali še druge poti, da bi ustavili to ekološko sporno početje. • A. Ž. Le prostor za prireditve Kranjska Gora dobila dvorano Kranjska Gora, S. decembra - Župnik Marko Redenik ob otvoritvi nove dvorane: "Žeim si, da bi bila ta dvorana vedno tako obiskana kot ob otvoritvi..." Minulo soboto zvečer so v Kranjski Gori slovesno odprli novo kulturno dvoranico, ki so jo obnovili v razmeroma kratkem času, denar zanjo pa so prispevali krajani, Turistično društvo Kranjska Gora, občina Jesenice in drugi. Župnijski urad Kranjska Gora je namreč v denacionalizacijskem postopku dobil svojo stavbo, v kateri je knjižnica pa tudi dvorana, spet v last. Dvorana je bila dolga leta zanemarjena, zapuščena -nikoli se ni našlo toliko denarja, da bi kranjskogorsko kinodvorano obnovili. V Kranjski Gori kot turističnem kraju prireditvene dvorane sploh ni bilo - domače in tuje kulturne skupine so lahko nastopale le po hotelih. Župnik Marko Benedik pa je želel, da se dvorana spet vrne krajanom tako, kot je nekdaj njihova tudi bila. Dvorano so zgradili leta 1919 in je bila ljudski dom, pred vojno je odlično služila za kulturne dejavnosti kraja. Danes dvorana ni župnijska, ampak velika pridobitev za Kranjsko Goro. Ob otvoritveni slovesnosti, ko je bila lepo obnovljena dvorana s 150 sedeži, premajhna za vse obiskovalce, je župnik Marko Benedik v sproščenem nagovoru med drugim dejal, da si želi, da bi bila dvorana vedno tako pretesna za obiskovalce kot ob otvoritvi. Zahvalil se je vsem gostom, tudi bližnjim sosedom iz Kanalske doline za obisk ter dal še posebno priznanje tistim, ki so tako marljivo delali pri obnovi male, a zelo prijetne kulturne dvorane sredi Kranjske Gore. • D. Sedej OBČINSKE VOLITVE r\ ČREVARSTVO MAJER MESARJI, GOSTINCI TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! Volitve na spodnjem delu Gorenjske V Medvodah Žagar, drugod drugi krog Presenečenj ob sorazmerno dobri udeležbi pravzaprav ni bilo, morda le v Medvodah, kjer je med štirimi kandidati že v prvem krogu zmagal Stanislav Žagar. Kranj, 5 decembra - Na spodnjem delu Gorenjske, v občinah Kamnik, Medvode, Mengeš in Vodice je za župane kandidiralo kar 15 kandidatov. Povsod urejena volišča, nikjer posebnih težav ali zapletov in sorazmerno dobra udeležba ob lepi nedelji so glavne značilnosti volitev. Posebnih presenečenj ni bilo, saj so domala v vseh občinah pričakovali za župane tudi drugi krog. Morda je vendarle presenečnje za Medvode, da je med štirimi kandidati že v prvem krogu za župana zmagal sedanji predsednik občinske skupščine Ljubljana Šiška Stanislav Žagar s Preske. V občini Kamnik so imeli za župana pet kandidatov. V prvem krogu v nedeljo so si glasove volivcev razdelili takole: Tone Smolnikar, ki ga je predlagal Stanislav Gostinčar s skupino volivcev, je dobil 29,4 odstotka glasov, njegov sokandidat v drugem krogu pa bo Maksimiljan Lavrinc (LDS) z 23,1 odstotka glasov. Dušan Jesenik (SLS) je dobil 21,9 odstotka, Baldomir Kremžar (SKD) 17,1 in Mar- ija Reba (Zeleni) 8,5 odstotka glasov. V občini Medvode je v prvem krogu osvojil Stanislav Žagar (predlagatelj Roman Debeljak s skupino volivcev) 59,77 odstotka glasov, dr. Jože Duhovnik (SKD) 17,08 odstotka, Alojz Izlakar (ZLSD) 13,07 odstotka in Aleksander Mrak ( LDS) 10,0 odstotka glasov. V občini Mengeš, kjer so bili trije kandidati za župana, se bosta v drugem krogu pomerila Janez Per (SLS) 46,73 odstotoka in Roman Kaluš-nik (LDS) 35,52 odstotka. Tretji kandidat za župana občine Mengeš Janez Škrlep (SKD) pa je dobil 17,75 odstotka glasov. Janez Per, ki v drugem krogu vodi, je v nedeljo glasoval na volišču v kulturnem domu ob pol devetih dopoldne. Povedal, da bo dan prebil na enem ali dveh sestankih, sicer pa v družinskem krogu. V občini Vodice, kjer so imeli za župana tri kandidate, na volišču v Domu komisija sredi dopoldne ni imela nobenih težav. Okrog desete ure pa je bila udeležba že blizu 30-odstotna. V drugi krog volitev za župana sta se uvrstila kandidata Anton Kokalj (SKD) 41,16 odstotka in Janez Podgoršek (SLS) 37,79 odstotka. Tretji kandidat Friderik Pipan (LDS) pa je dobil 21,06 odstotka glasov volivcev, ki so se udeležili volitev v nedeljo. Vsi volilni rezultati so neuradni. • A. Žalar Volitve v občini Kranj V drugi krog Gros in Osojnik Po neuradnih podatkih se je volitve v v novi mestni občini Kranj udeležilo blizu 60 odstotkov volivcev, največ mandatov v občinskem svetu pa sta dobili LDS in SDSS. Kranj, 5. decembra - V lepi in hladni nedelji so kmalu, potem ko so se odprla, volišča v občini Kranj še najprej "pričakala" kandidate za župane. Med osmo in deseto uro je namreč volilo vseh pet kandidatov za župane. Sicer pa so se volišča napolnila po večini po jutranji maši. Vendar pa udeležba tudi ob 13. uri ni bila na ravni povprečja. Po večini so volilne komisije na voliščih ugotavljale, da je udeležba slabša, kot je bila pri zadnjih volitvah. Janez Per kandidat za župana Mengša (na sliki) se bo pomeril tudi v drugem krogu. Peter Orehar, kandidat za župana na volišču ob 8. uri v Predosljah ni želel napovedovati rezultatov, prepričan pa je bil v drugi krog in že vnaprej čestital kandidatoma, ki se bo sta pomerila. Rekel pa je tudi, da je v občini oziroma v Kranju ta trenutek zastavljenih toliko pomembnih del in nalog, da jih v programu nove občine oziroma v občinskem svetu ne bo moč postavljati na stranski tir. V Kranju sta se potem, ko so ob 19. uri zaprli volišča, v drugi krog uvrstila Vitomir Gros, ki so ga predlagali Stane Rakovec in skupina volivcev. Dobil je 42,75 odstotka glasov, njegov sokandidat v drugem krogu pa je Janez Osojnik z liste LDS. Dobil je 17 odstotkov glasov volivcev. Ostali trije kandidati za župane pa so dobili: Štefan Kadoič (ZLSD) 15,31 odstotka glasov, Peter Orehar (SKD) 15,14 odstotka in Peter Čolnar (SDSS) 9,8 odstotka glasov. Stranke si bodo mandate v občinskem svetu razdelile takole: LDS (14,8 odstotka) in SDSS (19,4 odstotka) po 7 mandatov, SKD (16,8 odstotka) 6 mandatov, ZLS (14,8 odstotka) 5 mandatov, SNS (5,4 odstotka) in Lista za napredek Kranj (5,1 odstot; ka ) po 2 mandata, Zeleni (3,8 odstotka) 1 mandat in Nestrankarska lista Bitnje -Jošt - Žabnica (3,4 odstotka) 1 mandat. Vsi rezultati so seveda neuradni. • A. Žalar Začetek novega obdobja v Sori Temeljni kamen za novo šolo Po dveh letih od izdaje gradbenega dovoljenja in vztrajnosti v krajevni skupnosti Sora je državna sekretarka za osnovno šolo magistra Tej a Valenčič v četrtek položila temeljni kamen za novo šolo v Sori. Sora, 5. decembra - Krajanom Sore v sedanji občini Medvode in dosedanji občini Ljubljana Šiška se je v četrtek popoldne začela uresničevati želja, stara več kot štiri desetletja. Potem ko je že pred dvema letoma kazalo, da bodo morda uspeli uresničiti dolgoletno željo, je to, česar niso zmogli v dosedanji občini, uspelo krajanom skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport R Slovenije. Državna sekretarka magistra Tej a Valenčič je položila temeljni kamen. S tem se je hkrati tudi začela gradnja nove šole, za katero je bilo gradbeno dovoljenje izdano že pred dvema letoma in takrat je bilo označeno tudi gradbišče za začetek gradnje. Sicer pa se je nekaj podobnega dogajalo v Sori pred 125 leti, ko so se farani Sore, kjer bodo prihodnje leto praznovali 700- letnico fare, odločili, da zgradijo novo šolo. Takrat je f)otem gradnja trajala štiri eta. Tokrat so v kraju s programsko podporo vseh strank v sedanji občini Medvode prepričani, da bo gradnja končana prej. Tako bo Sora spet postopoma doživela razcvet, ki se je v zadnjih letih že začel kazati. Začelo se je že nekako oživljati obrtništvo, podjetništvo in tudi turizem ni več zgolj programska črka na papirju. Na območju krajevne skupnosti s 640 prebivalci je že zdaj okrog 60 delovnih mest. Z novo šolo so v kraju prepričani, da se bo poleg fiospodarskega razcveta zače-a oživljati tudi kulturno društvena dejavnost od pevcev, folklore in različnih vrst Športne dejavnosti. "Vstopamo v generacijo družine novih sodobnih šol, tistih, ki jih vse bolj oživljamo, tudi na podeželju," so ob položitvi temeljnega kamna Po štirih desetletjih želja i0 dveh letih prizadevanj so f Sori v četrtek dočakali začt" tek gradnje nove šole. Te' meljni kamen je jpoložil* magistra Tej a Valenčič. in v kulturnem programu, k' so ga pripravili ob tem praZ' ničnem trenutku, poudarili v Sori. Pritrdila pa jim je tudi državna sekretarka za osnovno šolstvo magistra Teja Valenčič. A. Žalar V četrtek so zamenjali napis, da že 40 let čakajo na novo šolo. Slovesnost v Žirovnici Žirovnica - Po večletni akciji za obnovo Čopove rojstne hiše v Žirovnici so bile v četrtek in petek prireditve ob zaključku akcije. Najprej so v Četrtek opoldne odprli razstavo o poteku akcije za odkup in obnovo, zvečer pa je bil večer umetniške besede z dramskim igralcem Poldetom Bibičem v prenovljeni Čopovi rojstni hiši. Osrednja slovesnost pa je bila v dvorani na Breznici v petek popoldne, ob 18. uri pa so slovesno odprli Čopovo rojstno nišo. Akcijo za odkup in obnovo je vsa leta vodil odbor s predsednikom Jožetom Resmanom, bila pa je tudi glavna programska točka v krajevni skupnosti Žirovnica, katere predsednik je Franc Vičar. • A. Ž. Fakulteta za organizacijske vede slavi 35 let Bo Kranj zaživel kot univerzitetno mesto? Jutri bodo na Zlatem polju položili temeljni kamen za novo stavbo Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Izgradnja ne le razrešuje prostorsko stisko, ki tare edino kranjsko visoko šolo, temveč odpira tudi možnost za razvoj znanstveno raziskovalnega središča. ^anj, 2. decembra - Kranj s tem dobiva priložnost, da zaživi kot univerzitetno mesto. O tem je bila beseda na petkovem Posvetu, ki ga je ob 35-letnici obstoja priredila Fakulteta za ?*ganizacijske vede iz Kranja, sicer članica Univerze v Mariboru. V gosteh so imeli tudi ministra za znanost in tehnologijo dr. Rada Bohinca in dr. Ludvika Toplaka, rektorja mariborske univerze. Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, letos slavi 35-'etnico obstoja. V primerjavi ? častitljivimi univerzami, ki fniajo sto in večletno tradicijo- je to sicer rosna mladost, v^ndar gre za šolo, ki se ukvarja tudi s sorazmerno mlado" vejo znanosti. Prof. dr- Ludvik Toplak, rektor mariborske univerze, jo imenuje fakulteta za mendže-?lent- Njena predhodnica, Vlšja kadrovska šola, je bila osnovana 1959 pri Zavodu za lzobraževanje kadrov in Proučevanje organizacije dela, namenjena pa je bila strokovnemu izobraževanju kadrovskih delavcev. Uradno je bila kot višja šola priznana leta 1963, ko se je preimenovala v Višjo kadrovsko-social-n° šolo. Organizirana je bila na seminarski način kot dvo-'etna šola, izobraževali pa so se samo izredni študenti. Ker Organizacijsko kadrovska Veda tisti čas še ni bila oblikovana, je šola vključeva-'a predavatelje drugih znanosti, pravnike, ekonomiste, mženirje, psihologe, peda-pge, sociologe... Že prvih letih beležijo tudi prve razis-Kave: razsikave o kadrovski politiki v gorenjskih gospo-?n™ h organizacijah je med 1Q58 in 1960 letom izvajal •cavod za izobraževanje ka- pozneje pa začela uvajati študij računalniške smeri. 1975. leta je pridobila status visoke šole, 1989. pa se je preimenovala v Fakulteto za organizacijske vede v Kranju. Zdaj izvaja študij na višji in Dr. Rado Bohinc o pomenu Kranja kot znanstvenoraziskovalnega središča zacije dela, vključile podjetij z več kot zaposlenimi. )a so 27 JO tisoč drov in proučevanje organi- Podrobno je v zgodovino edine kranjske visoke šole segel njen dekan prof. dr. Jože Florjančič. 1965. leta se je šola po združitvi z Zavodom za organizacijo dela preimenovala v Višjo šolo za organizacijo dela, ustanovitelj je bila Skupščina občine Kranj. 1970 je Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela Kranj, leto pozneje pa se je ta vključila v Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru. V tem šolskem letu je sprejela tudi prve redne študente, leto visokošolski stopnji za področji organizacije dela in organizacijske informatike. Letos je vpisanih okoli tisoč rednih in 1200 izrednih študentov, kakih 50 jih je tudi na magistrskem študiju, nekaj pa jih pripravlja tudi doktorat. V vsen letih obstoja je današnja Fakulteta za organizacijske vede izšolala 8482 študentov. Gost petkovega posveta "Kranj - univerziteno mesto", minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je med drugim dejal, da ima Kranj že tradicijo na enem najzanimivejših strokovnih in znanstvenih področjih, ki lahko veliko pripomore k razvoju. Poudaril je dolgoletno dobro sodelovanje kranjske fakultete in ministrstva za znanost in tehnologijo ter izrazil prepričanje, da bo Kranj v prihodnje zagotovil pogoje za razvoj znanstvenoraziskovalnega središča. S fizično izgradnjo Fakultete za organizacijske vede, ki jo je ob šolskem ministrstvu podprlo tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo, se bodo močno izboljšali materialni pogoji za delo te visokošolske ustanove, ki jo poleg drugih prednosti odlikuje tudi tesna povezanost z gospodarstvom. Nekaj laskavih besed je izrekel tudi rektor Univerze v Mariboru dr. Ludvik Toplak, ki je pred dvema desetletjema predaval na tej kranjski visoki šoli. Dejal je, da ni nujno, da so univerze umeščene zgolj v velika mesta, kakršni sta pri nas Ljubljana in Maribor. Tudi v Kranju bodo'z zagotovitvijo materialnih in kadrovskih pogojev lahko tudi druge univerze locirale svoje programe. Gradnja se bo s postavitvijo temeljnega kamna na Zlatem polju, kjer je že v urbanističnem načrtu mesta Kranja že od leta 1975 zasnovana tudi fakulteta, začela že jutri. Trajala bo predvidoma dve leti. Površina bo zajemala 5000 kvadratnih metrov, po predračunu pa je vredna 700 milijonov tolarjev. Zemljišče je zagotovila občina, finančna sredstva ministrstvi za šolstvo in znanost, med desetimi ponudniki za izpeljavo naložbe pa so izbrali kranjski Gradbinec. • D. Z. Žlebir (Ne)zaščiteno materinstvo Pravice delavcev, ki postajo tehnološki presežki, so 2a delodajalce postale preduge, zato se zadnja leta Rešujejo z zaposlitvami za Joločen čas. Tako je bila £aPoslena tudi mlada delav-*a Bernarda, ki je leta 1990 °bila delo v kranjskem Ibiju, P°tem pa so ji glede na P°trebe šestmesečno delovno Razmerje podaljševali do lanskega februarja. Tedaj so ji elovno razmerje prekinili pravzaprav se ji je izteklo), ^e glede na dejstvo, da je bila noseča. . Ko smo se pred časom v *jndikatu te kranjske tek-olne tovarne zanimali, ali so 2* odpuščali noseče delavke j^ernardin primer namreč ni !' edini), o tem niso vedeli 'cesar, češ da se nanje za arstvo svojih pravic ni obr-jjda nobena. Tudi na "krovom" kranjskem sindikatu Jjiso vedeli za ta primer. Na aso željo so ga vendarle natančno pretehtali tamkajšnji pravniki in ugotovili, da se ni zgodilo nič protizakonitega. Obžalovali so, da se delavka ni oglasila pri njih, ko je ostala brez dela, saj v sindikatih poznajo kar nekaj primerov, ko je delavkam med porodniškim dopustom izteklo delovno razmerje, pa so ga v soglasju z delodajalci še za nekaj časa podaljšali, tako da je bila delavka socialno varna vsaj v času, ko se ji je povečala družina. V primerih, kakršen je Bernardin, zakon posebej ne ščiti delavke. Od delodajalca, ki mu je v ospredju profitni motiv in želi od zaposlenih kar največji delovni učinek, ne moremo več pričakovati pretirane humanosti. Lahko pa jo pričakujemo od države, ki se v imenu prebivalstvene in družinske politike zavzema za čimveč rojstev. Pred kakim mesecem dni je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar tudi predlagala, naj bi zagotovili pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta vsem delavkam, ki se jim je (brez njihove krivde) izteklo delovno razmerje za določen čas. • D. Z. Žlebir Bernarda iz naše zgodbe je po letu in pol, odkar je rodila, še vedno brez zaposlitve. Njena mlada dru-iina se preživlja samo z dohodki otrokovega očeta, ki z vsemi dodatki vred znašajo približno 45 tisočakov mesečno. Pred časom je v Ibiju spet vložila prošnjo za zaposlitev. Kako zakonodaja ščiti brezposelne matere? Do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ter dopusta za varstvo in nego otroka je upravičena tudi mati, ki ji brez njene volje ali krivde preneha delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, daljši od šest mesecev. Velja tudi v primeru, če je bilo zaporedoma in brez prekinitev sklenjenih več delovnih razmerij za določen čas v skupnem trajanju več kot 10 mesecev. Toda: velja pod pogojem, da je bila zavarovana pred dnevom nastopa obveznega porodniškega dopusta, torej 28 dni pred porodom. Denarno nadomestilo se odmeri od povprečne plače, od katere se plačujejo prispevki, znaša pa sto odstotkov osnove in se usklajuje z gibanjem povprečnih plač. Če mati ne izpolnjuje pravice do denarnega nadomestila, ima pravico do starševskega dodatka, ki traja enako obdobje, kot bi trajalo nadomestilo (leto dni). Znaša pa 52 odstotkov zajamčene plače. Delodajalci zaposlujejo za določen čas Kranj, 6. decembra - Na Gorenjskem Se odpirajo možnosti za zaposlitev, veudar delodajalci več kot dve tretjini delavcev potrebujejo za določen čas. po septembra letos so delodajalci Prijavili potrebe po 11.340 delavcih in Pripravnikih, kar je polovico več kot v enakem lanskem odbobju. Največ delavcev še vedno potrebuje gospodarstvo (90 odstotkov), kar 70 odstot- kov vseh prijavljenih potreb v tem času je bilo za nova delovna mesta. Industriji še vedno primanjkuje delavcev, saj jih je med prijavljenimi potrebami nad 40 odstotkov, večji delež pa odpade tudi na obrt in osebne storitve (12 odstotkov), trgovino, gostinstvo, finančno tehnične in poslovne storitve ter gradbeništvo. Delodajalci še največ povprašujejo po nepriučenih in priučenih iskalcih zapo- slitve, saj je teh potreb za več kot tretjino, le nekaj manj pa za delavce s poklicno šolo. V tričetrtletju so delodajalci zaposlili približno dve tretjini delavcev, ki so jih potrebovali, 8140 delavcev in 722 pripravnikov. Pri skoraj četrtini iskalcev zaposlitve je bila to prva zaposlitev. Kar dve tretjini delavcev so delodajalci zaposlili za določen čas, pri prvih zaposlitvah pa so še veliko previdnejši, saj je 90 odstotkov prvič zaposlenih sprejetih v delovno razmerje zgolj začasno. • D. Ž. Drugi kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Delaj kot črnec ali pridi po knjižico S temi besedami je ena od delegatk, tekstilna delavka iz Jutranjke, na drugem kongresu svobodnih sindikatov, opozorila na stisko, ki tepe zaposlene v tej zapostavljeni industrijski panogi. Ljubljana, 3. decembra -Delavcem se v zadnjih letih slabo godi in še slabše bi se jim, ce bi se za njih ne zavzeli svobodni sindikati, je dejal eden od govornikov. V štirih letih, odkar je bil v Velenju njihov prvi kongres, so se razmere zelo spremenile. Med brezposelnimi se je znašlo 125 tisoč ljudi, družba se je razslojila na bogate in revne, začelo se je lastninjenje, mnoge prehitro sprejete odločitve o stečajih so pokopale podjetja in delavce spravile na cesto, v gospodarsko šibkih podjetjih delavcem izplačujejo pičle plače, mnogo kje celo ne vsak mesec. Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je govoril o stiskah, ki zadnjih nekaj let pestijo delavstvo. Sindikati so se z državo sicer sporazumeli o politiki plač, vendar dogovor, ki je veljal za leto 1994, ne more veljati še naprej, je menil predsednik Semolič. Država naj naredi red tudi pri zajamčeni plači, ki je za delavca miloščina, po predlogu sindikatov pa naj bi sčasoma znašala 60 odstotkov povprečja v gospodarstvu. Sindikati so sicer najbolj občutljivi na plače v gospodarstvu, dotaknili pa so se tudi onih v negospodarstvu, kjer je država zelo trd delodajalec. Razen o plačah in ostalih klasičnih predmetih sindikalnega zanimanja je predsednik Semolič govoril Še o pokojninskem zavarovanju in o krivičnih pogojih za upokojitev, o zdravstvenem varstvu, kjer s sistemom dodatnega zavarovanja nastajajo nepravične socialne razlike, o pravni varnosti delavcev in o delovanju pravne države tudi na področju delovnega prava. Tokratni sindikalni kongres je potekal pod geslom združeni in dosledni v boju za delavske pravice. Cilje na kongresu sindikalnega programa nameravajo doseči s socialnim partnerstvom (državi in delodajalcem). Ce ne bo šlo zlepa, ker druga stran ne bi hotela prisluhniti, bodo posegli tudi po stavki in javnih shodih. Tako so denimo s splošno opozorilno stavko pred dvema letoma terjali zakon o soupravljanju, na cesto so šli tudi zato, da opomnijo na pasti lastninjenja. V imenu vlade je na kongresu sodelovala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, ki je dejala, da v vladi niso gluhi za sindikalne pobude. Sporazumevajo se o plačah (osnovan je bil tudi ekonomsko socialni svet), sklenili naj bi tudi socialni sporazum, ki bo poleg plač zajel tudi socialno in pravno varstvo delavcev ter zaposlovanje. Ob slednjem se je govornica spregovorila tudi o 125 tisoč brezposelnih in dodala, da se brezposelnost umirja tudi po zaslugi ukrepov politike za- f)oslovanja in ohranjanja de-ovnih mest v podjetjih. Tudi državi je bolj po volji, da so plače stvar dogovora, toda nezaželene untervencije države so včasih nujne, saj se k temu zatekajo tudi druge države. Tudi o rasti zajamčenih plač že pripravljajo zakon, je dejala ministrica. Sicer pa so v pripravi tudi zakon o delovnih razmerjih, nov zakon o stavkah in zakon o kolektivnih pogodbah, sprejet je bil tudi zakon o inšpekcijah dela, pa tudi zakon o varstvu pri delu, na kar so sindikati v zadnjem času še posebej pozorni, bo ugledal luč dneva. Kongres sta pozdravila tudi predstavnika Evropske sindikalne konfederacije in Konfederacije mednarodnih svobodnih sindikatov. Prva zajema 45 milijonov ljudi v 46 organizacijah v Zahodni Evropi, pridružene pa je tudi 20 organizacij iz Severne in Vzhodne Evrope, med njimi tudi dve slovenski, Svobodni sindikati in Neodvisnost. Organizacija si prizadeva, da bi bila v prihodnji združeni Evropi bolj zastopana socialna komponenta, saj Evrope ne sestavljajo le menedžerji in bankirji. Zavzemajo se za večjo zaposlenost (tudi drugje v Evropi se spopadajo z okoli 12-odstot-no brezposelnostjo), za socialno pravičnost in za odprt evropeizem nasproti nacionalizmu. Druga konfederacija, ki deluje na območju Vzhodne Evrope, ima v sindikalnem gibanju podobne izkušnje kot pri nas: privatizacija, stečaji, neizpla-čevanje plač, diskriminacija delavcev... Kongresa Zveze svobodnih sindikatov so se udeležili predstavniki sindikalnih organizacij iz tujine, in sicer iz nemčije, Makedonije, Hrvatske, Italije, Poljske, Ruske federacije, Srbije, Madžarske, Francije in Avstrije, prišla sta tudi predstavnika Evropske sindikalne konfederacije in Konfederacije mednarodnih svobodnih sindikatov. V soboto popoldne so bili gostje gorenjskih sindikatov. Gostitelji so jih peljali v Škofjo Loko, Poljansko dolino, na Bled in v Radovljico. Sodeč po besedah, izrečenih na tokratnem sindikalnem kongresu, je podoba slovenskega delavstva precej črna. Sindikat je ob tem vendarle nanizal tudi nekaj uspehov: ohranil je kolektivne pogodbe, bil pobudnik socialnega partnerstva, s dogovoril o plačah, bil zra ven, ko se je snovala z< delavce pomebna zakonoda ja. Na kongresu so sprejeli program, ki bo nadaljevanje dosedanjega dela. Sprejeli so tudi vrsto resolucij, med njimi o minimalni plači, o svetih delavcev v vsaki gospodarski družbi, o industrijski politiki v prid delavcem, o delavskem delničarstvu, boljših pogojih za delo sindikalnih zaupnikov, o varnosti in zdravju na delovnem mestu, o položaju delavk v industriji in javnih službah in še o čem. • D. Z. Žlebir KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V modri dvoranici gradu Kieselstein je na ogled razstava otroških risb na temo gorenjska kmečka hiša. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ob 150-letnici Prešernove Zdravljice. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Zmaga Punarja. V restavraciji Jasmin razstavlja fotografije Peter Kozjek JESENICE -V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela dr. Tatjana Zalokar. BLED - V hotelu Astoria je na ogled razstava likovnih del Matije Trstenjaka. RADOVLJICAV galeriji radovljiške graščine je na ogled razstava ilustracij akad. slikerka Marije Lucije Stupice. V razstavišču v avli Skupščine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij članov Fotografskega društva Radovljica. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled pregledna fotografska razstava Fotografsklega društva Radovljica. LESCE - V restavraciji Center je na ogled razstava risb sakralnih objektov Joža Vogelnika, pastelov Andreje Ozebek in Marjana Pretnarja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Irena Romih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure, od 1. decembra dalje samo ob sobotah in nedeljah. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij Janeza Pipana. V okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja zapise na ročno izdelanem papirju po vzoru stiskih kodeksov iz XII. stol. Janez Jocif iz Škofje Loke. V Freising baru na Loškem gradu razstavlja fotografije Jane Štravs. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava O vinu ob svetem Martinu. V Optiki Debeljak je na ogled razstava slik akad. slikarke Anke Hribar- Kosmerl. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja slike, grafike in barvne objekte akad. slikar Vinko Tušek. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava Družinske jaslice. V kavarni Veronika razstavljata slike, keramiko in porcelan akad.slikarja Ljuba in Sergej Hahonin. Žirovnica - Konec minulega tedna je bila v obnovljeni Čopovi rojstni hiši slovesnost, na kateri so hišo odprli tudi za javnost. S tem se je zaključila več let trajajoča akcija za odkup in obnovo hiše; vanjo je bilo vloženo okoli 14 milijonov tolarjev, od tega so polovico zbrali slovenski šolarji. Hiša pa ni pomembna le zato, ker je bil v njej rojen Čop, prvi slovenski moderni lingvist, pač pa je, kot so odkrile raziskave Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, pomembna tudi kot zgodovinski in arhitekturno etnološki spomenik. Poleg razstave slik gorenjskih hiš slikarja Toneta Tomazina je te dni v hiši tudi razstava ilustracij za Finžgarjevo povest Makalonca avtorice Eke Vogelnik, razstava risb učencev žirovniške šole in prikaz dejavnosti šolskega kulturnega društva Prešernov rod. • L.M., foto: Janez Pelko KONCERT OB JUBILEJU Pred več kot mesecem dni je ugledni slovenski orglavec HUBERT BERGANT, redni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo (Univerza v Ljubljani), praznoval svoj 60-letni življenjski jubilej na orgelskem instrumentu v župnijski cekrvi na Šutni v rodnem Kamniku; sedaj pa je v malce spremenjeni obliki natopil še v Ljubljani-Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, na našem največjem orgelskem inštrumentu (Kari Schuke, 1982), ki gaje z dispozicijo tudi sam načrtoval. Kot koncertant in pedagog je Hubert Bergant vsa ta leta, več kot 30 umetniških let bi mu lahko našteli, uspeval ne le kot orglavec, pač pa tudi kot pianist, čembalist in pisec. Posnel je veliko del za radijske in televizijske postaje, izdal številne plošče, bil član naših in tujih-mednarodnih žirij, pisal je eseje o glasbi, še posebej o orgelski, hkrati pa je ustvaril številne dispozicije za nove orgelske inštrumente. Prvi del Bergantovega tokratnega antologijskega večera je bil sestavljen izključno z Bachovo glasbo. Slišali smo številne fantazije, preludije, fuge in korale, v nadaljevanju pa glasbo francoskih in slovenskih skladateljev. Tak jubilej ni mogel mimo dveh krstnih izvedb slovenskih del. Samo Vremšak je za to priložnost prispeval skladbo SALVE REGINA, Pavel Sivic pa novost z naslovom ČESTITKA OB 30-LETNICI H. B. Vremšakovo skladbo smo pred več kot mesecem dni slišali že na umetnikovem recitalu v Kamniku. Šivic pa se je v svojem novem delu poigral s tonoma H in B, z znano tematiko, torej s tematiko, ki že nekaj časa izziva neštete skladatelje. Bergantova igra je bila tokrat bolj prepričljiva kot kdaj prej; kajti sedaj je imel v Ljubljani tudi mnogo boljše pogoje kot pred mesecem dni v Kamniku. Umetniku in nestorju slovenskih orglavcev Hubertu Bergantu lahko ob vsem tem, kar je pokazal, samo čestitamo in mu ob 60-letnici, torej življenjskem jubileju, zaželimo še veliko takih in podobnih uspehov. • F. K. Priznanja za kulturno delo 1994 PET PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV Kranj - V dvorani krajevne skupnosti Stražišče je bila minuli petek zvečer podelitev letošnjih Prešernovih plaket občine Kranj. Prireditev je pospremila tudi predstava kranjske plesne skupine Nova V kraljestvu Z. v koreografiji Alenke Hain* Tokrat sta bili podeljeni dve veliki in tri male Prešernove plakete občine Kranj. Vsem jih je podelil predsednik skupščine občine dipl. ing. Vitomir Gros. Veliko Prešernovo plaketo je prejel Matevž Oman in sicer za dolgoletno delo na kulturnem področju. Že v najzgodnješih letih je bil član igralske skupine DPD Svoboda Stražišče, bil je tudi scenarist in režiser, plesalec, igral v tamburaškem orkestru, v godalnem kvartetu in orkestru Glasbene šole Kranj. Vodil je tudi različne krožke na osnovni šoli Lucij an Seljak. Vrsto let, vse od 1979, je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij Kranj; pri svojem delu si je prizadeval za čim večjo strokovno pomoč skupinam in društvom in za dvig ljubiteljske kulture. Po njegovi zaslugi je ZKO Kranj postala eno najbolj delovnih področij in spodbujevalec delovanja ljubiteljske kulture na Gorenjskem. Nekaj časa je bil tudi član predsedstva in podpredsednik ZKO Slovenije. Pred nekaj leti se je ponovno vrnil na osnovno šolo Lucij an Seljak, vseskozi pa piše, zbira in objavlja zapise o kulturnem izročilu Stražišča. Vencelj Sedej je prejel veliko Prešernovo plaketo za življenjsko delo na področju pevskega ustvarjanja. Že s petnajstimi leti je prvič igral na orgle na Joštu, kasneje je vodil cerkveni pevski zbor, tudi sam pel v zboru Simon Jenko v Stražišču, nato pa še celih deset let v Prešernovem pevskem zboru. To pa še ni vse, bil je tudi član pevskega zbora Stražišče in Obrtniškega pevskega zbora Kranj. Potem ko se je upokojil, je prevzel vodenje moškega pevskega zbora Društva upokojencev Kranj in ga vodil celih petindvajset let vse do marca letos, vmes pa še je vodil tudi pevski zbor Društva upokojencev Predoslje. Bil je tudi cerkveni organist v cerkvi v Stražišču, kjer je tudi več kot trideset let vodil cerkveni pevski zbor. Malo Prešernovo plaketo je prejela Alenka Hain in sicer za •bogato in ustvarjalno delovanje na plesnem področju. Hainova je plesna pedagoginja sodobnega plesa ter mentorica in koreograf inja Plesne skupine Nova. Z baletom se je spoznala še kot osnovno-šolka, njeno plesno gledališko iskanje pa se je nadaljevalo kasneje s študijem izraznega Elesa. Končala je tudi nižjo aletno šolo in študirala sodobni ples na School for NEW Dance Developement v Amsterdamu, kjer je tudi diplomirala. Svoje plesno znanje je vrsto let dopolnjevala na številnih seminarjih doma in v tujini. Plesala je v številnih plesnih projektih, veliko se je ukvarjala s koreogreafijo v plesnih in gledaliških predsta- STRAZISKI KULTURNI TEDEN Kranj - S sinoćnjim nastopom veroučne skupine Sončni žarek na Miklavževem večeru se je v dvorani K S Stražišče začel letošnji tradicionalni stražiški kulturni teden. Do konca tega tedna se bo v dvorani KS Stražišče kot tudi v bližnji cerkvi sv. Martina zvrstilo še pet prireditev. Danes, v torek.ob 19. uri bodo v galeriji Dom, dvorana KS Stražišče, odprli kiparsko razstavo akad. kiparja Viktorja Konjedica. Na otvoritvi bodo nastopili učenci šole Lucijana Seljaka. Razstava bo na ogled ves teden, odprta pa bo pol ure pred začetkom vsake prireditve. Jutri, v sredo, ob 19. uri bo dr. Lojze Gosar v dvorani KS predaval o letu družine, nastopil pa bo tudi Moški pevski zbor Smartin pod vodstvom Jožeta Benedika. Prireditve se bodo v četrtek ob 18.45 nadaljevale v bližnji cerkvi s koncertom komornega zbora De porfundis pod vodstvom Branke Potočnik. Tudi petkova prireditev bo namenjena glasbi: v dvorani KS Stražišče bo ob 19. uri revija pevskih zborov, na kateri bodo nastopili: Otroški pevski zbor OŠ Lucijana Seljaka pod vodstvom Doroteje Hude, Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče pod vodstvom Aleša Gorjanca in Kranjski kvintet pod vodstvom Staneta Vidmarja. Prireditve se bodo v soboto ob 10. uri zaključile, kot je že nekaj let v navadi, z nastopom Folklorne skupine Sava Kranj. • L. M. ILUSTRACIJE MARIJE LUCIJE STUPICE Radovljica - V galeriji Sivčeve hiše so konec minulega tedna odprli zanimivo razstavo ilustracij akademske slikarke Marije Lucije Stupica. Na razstavi so ilustracije nastale v daljšem več kot desetletnem obdobju: predstavljenih je več kot sto ilustracij iz dosedanjih štirinajstih knjižnih del. Slikarka ima nedvomno prvo mesto med slovenskimi ilustratorji, njene ilustracije pa skorajda glasneje govore odraslim kot otrokom. Za vsako novo knjigo išče umetnica najpopolnejšo upodobitev, je zapisala v katalogu k razstavi Maruša Avguštino-va. Pri tem umetnica uporablja svoje veliko slikarsko znanje, poglobljenost v besedilo in popolna zvestoba lastni umetniški senzibilnosti. Kombinirana slikarska tehnika suhega pastela, gvaša in akvarela, ki jo uporablja zadnjih nekaj let, ji pri kreaciji likovnih podob v ilustracijah odlično služi. Katalog k razstavi je izšel kot koledar 1995, prinaša pa izbor šestih ilustracij Marije Lucije Stupica, spremno besedo Maruše Avguštin in obširno bibliografijo umetnice. Na sliki: ilustracija za pravljico Svinjski pastir, mešana tehnika (izrez). • L. M. vah. Zelo pomembno je njeno pedagoško delo kot vodja Elesne rekreacije, kot stro-ovne sodelavke za ples in plesne pedagoginje. Nataša Herlec je prejela malo Prešernovo plaketo za ustvarjalno delo na lutkovnem področju. Z lutkarstvom se ukvarja že več kot dvajset let. Svoje znanje in sposobnosti je izpopolnjevala na seminarjih in lukovnih festivalih. Vodila je lutkovne delavnice po vrtcih, šolah, taborih in kolonijah. Vrsto let je sodelovala v lutkovni skupini Prešernovega gledališča Kranj, pri skupini Lutke čez cesto ter v lutkovni skupini Tri, velikokrat tudi kot režiserka. Jolanda Tičar je prejela malo Prešernovo plaketo za delo na področju šolskega amaterskega gledališča, pri čemer je pokazala pretanjen posluh # svet otroške fantazije. Neka* tere predstave šolske skupine Modra vrtnica so bile narejene po znanih besedilih' vendar jim je Tičarjeva s svojo mlado ekipo uspel8 vdahniti poseben žar in drugačnost. Obrzdati neverjetno energijo otrok in jo nenasilno usmeriti v strugo sporočilnosti s prisrčno, nezlagano in lah' kotno milino je vsekakor odlika dela Jolande Tičar p11 raziskovanju otroškega gledališča. • Lea Mencinger Mohorjeva predstavlja KNJIGE IZ NAJSTAREJŠE ZALOŽBE Pri Mohorjevi družbi Celje so konec minulega tedna predstavil1 redno zbirko 1994. Naša najstarejša knjižna založba, za seboj ima 142 let dela, je letos izdala 79 knjig, med njimi 42 novitet, V> ponatisov ter 15 veroučnih učbenikov. Med knjižne novitete so seveda vštete tudi knjige, ki sodijo v redlo letno zbirko. Založba se tokrat ie zaradi različnih razlogov odločila knjige ponuditi bralcem v treh različicah; prvi dve imat* poleg koledarja in vecerniške povesti še dve (različni) knjigi, tretja različica pa prinaša šest knjig v zbirki. Potrebno je omeniti tudi nov , videz knjig, opremila jih je Mihaela Svetek. Mohorjev koledar 1995 je tokrat za gorenjske bralce še posebej zanimiv, saj je v prvem delu posvečen jubilejem, ki jih v prihodnjef*1 letu praznuje Radovljica. Petnajst prispevkov na to temo in.( imenitne Kambičeve fotografije celovito predstavljajo Linharta, mesto in župnijo. Radovljiški temi sta namenjeni tudi naslovnica koledarja in zadnja stran. Koledar seveda prinaša še druge teme. I Večerniško knjigo je tokrat napisala Irma Ožbalt, ima pa naslov Mrzle peči. Knjiga spominov na dom, avtorica je doma & Žužemberka, sicer živi v Kanadi, in zapisi s srečanj s Slovenci p°. svetu. Večina črtic zbranih v knjigi je že bila objavljena v revij' Rodna gruda. Sto domačih zdravil za dušo in telo, drugi del, f prispeval zdravnik dr. Jože Ramovš, ki pripravlja še tretji del I antropohigiene, s katero se sicer strokovno ukvarja kot raziskoval? na področju sociale in zdravja na Inštitutu za varovanje zdraVT republike Slovenije in na Inštitutu Antona Trstenjaka za psiho^ gijo, logoterapijo m antropohigieno. V knjigi so po abacednem razporejena poglavja vsakdanjih zdravilnih in krepilnih sredstf (nasvetov) za telesno, duševno, duhovno, medčloveško in kulturo0 človekovo razsežnost. Končno je bil čas, knjiga avtorice Jelke Sernec je nastala, Poief. ko je avtorica po tridesetih letih poučevanja v prvem razred1* osnovne šole, spet imela dovolj časa za svoja dva (zdaj že odrasla^ otroka. Srečanje z njima je ujela v knjigo, ki staršem govori, kakšn3 vrednota je vendarle družina. Kar po domače je pravzaprav knjig3 bontona, ki jo je napisal leta 1962. leta umrli igralec in režiser Osip Šest, za objavo pa priredil in napisal tudi eno poglavje Sim0" Preprost. Knjigo je s karikaturami opremila Aljana Primožič. Kruh ponoči spije novo delo enega najbolj branih in produktivfl1'' piscev pri nas Ivana Sivca. V knjigi je 24 črtic, avtorjevih spomin0 na otroštvo, na babico, na posebneže iz Most pri Komendi H okolice ter vse tisto, kar jestarši zanimivega znajo pripovedovat svojim otrokom. Lea Mencinger MONOGRAFIJA 0 PREŠERNU Potem ko je knjiga z naslovom France Prešeren: Slovenski pesnik avtorja dr. Borisa Paternuja spomladi letos najprej izšla v nemškem jeziku, je zdaj pri isti muenchenski založbi Slavica - Verlag dr. Kovač (s podružnico na Bledu) izšla knjiga še v slovenskem jeziku- Knjiga o Prešernu je med nemškimi intelektualnimi krogi, ki se po strokovni plati ukvarjajo s proučevanjem južnoslo-vanske literature, nedvomno vzbudila pozornost, saj je p° besedah založnika postala prava uspešnica tudi zaradi opozarjanja na pomen teorije bratov Schlegel na Prešernovo in sploh slovensko pesništvo. Prešernoslovec in literarni zgodovinar dr. Paternu je pred skoraj dvema desetletjema že izdal monografijo o pesniku Prešernu, tokrat pa njegova znanstvena razprava obravnava Prešernovo pesništvo na nov način - z instrumentarijem novejših literarnih ved - od formalizma in strukturalizma do semiotike in teorij recepcije. Obenem pa moderni pristop k monografiji dopolnjuje s klasičnim - o odmevih pesnikovega dela v njegovem času. zgodovinski umeščenosti pesnika v našo literaturo. Novo delo o Prešernu je vsekakor znamenje, da se pri nas literarna veda hitro razvija, nove metode in opazovalni postopki pa seveda terjajo tudi nov pogled na pesnikovo delo. Knjiga je predvsem namenjena strokovnemu branju, zaradi avtorjevega prizadevanja pa je jezik razprave esejističen in odprt tud) širokemu krogu bralcev. Monografija je izšla ob finančni podpori Znanstvenega instituta Filozofske fakultete v Ljubljani v nakladi 1200 izvodov, do konca leta pa je naprodaj v knjigarnah po promocijski ceni 3980 tolarjev. • Lea Mencinger ŽELEZARNA JESENICE, d.o.o., c- železarjev 8, 64270 Jesenice Opisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN '"Medmet javne dražbe so naslednje nepremičnine: ]• talilnica hrane vložka 962, k.o. Jesenice, št. parcele 1247 " objekt koristne površine 1059 m2 r stavbno zemljišče površine približno 1600 m2 ' izklicna cena 647.540 DEM 2- Restavracija Kazina " ft. vložka 962, k.o. Jesenice, Jt parcele 1224/1, 1224/2 ' objekt koristne površine 1123 m2 • stavbno zemljišče približno 2200 m2 • 'zklicna cena 848.913 DEM 3- Hiša "Ažman" st- vložka 790, k. o. Jesenice, št. parcele 1220 " objekt koristne površine 168 m2 " stavbno zemljišče pribižno 300 m2 ■ 'zklicna cena 65.600 DEM J Objekt "Osnovna šola Polde Stražišar" st- vložka 962, k.o. Jesenice, št. parcele 120671 " objekt koristne površine 600 m2 • stavbno zemljišče površine 1107 m2 •"Zklicna cena 714.352 DEM ut>jekt je oddan v najem do aprila 1996. stavbna zemljišča bo potrebna točna odmera. Javna dražba bo dne 20.12. 1994, ob 10. uri v sejni sobi 2J METING, d.o.o., C. železarjev 8, 64270 Jesenice. Cena je plačljiva v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Gorenjske banke Kranj na dan plačila, v roku 15 dni od dneva sklenitve pogodbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki lrr,ajo sedež na območju Republike Slovenije in Predložijo izpiske iz sodnega registra, ter pooblastilo za pooblaščenca in fizične osebe, ki se izkažejo s Potrdilom, da so državljani Republike Slovenije. Vsak draiitelj mora najkasneje do dražbenega Raroka položtii varščino v višini 10 % izklicne cene n| žiro račun ŽJ METING, d.o.o., št. 51530-601-25734 s pripisom "Varščina za javno dražbo". Prodaja bo tekla po principu videno kupljeno. Pogodbo o prodaji mora kupec skleniti v roku 15 dni Po opravljeni dražbi, sicer se šteje, da odstopa od nakupa, plačano varščino pa obdrži prodajalec. Vse stroške v zvezi s prodajo nepremičnin in prenosom pravic na kupca, odmere zemljišča, vključno z davki in taksami, gredo v breme kupca. Dražiteljem, ki na dražbi ne bi uspeli, bomo varščino vrnili brez obresti najkasneje v 8 dneh po končani dražbi. Vsejnforrnacije o nepremičninah, ki so na dražbi in o m°znin terminih ogleda, dražitelji dobijo na naslovu (** METING, d.o.o., C. železarjev 8, Jesenice, telefon (064)861-441, interni 26-26 in 28-34, telefax (064)861-466 ABANKA, d.d., Ljubljana objavlja za svojo ekspozituro na Jesenicah, M. Tita 39 a delovno mesto: POSREDOVALCA STORITEV (za določen čas -12 mesecev) Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu - poznavanje osnov računalništva Kandidati brez delovnih izkušenj bodo sklenili delovno razmerje kot pripravniki. Delo poteka v izmeni in se opravlja ob bančnem okencu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom vašega dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Služba za kadrovske in organizacijske zadeve Abanke, d.d., Ljubljana, Slovenska 58, 61000 Ljubljana. O izidu izbire bomo kandidate obvestili pisno takoj po sprejemu sklepa. PO OPREMO ALI DENAR Prireditelj kranjskega zimskošportnega sejma -Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja obvešča vse, ki ob zaključku 20. sejma niso prevzeli denarja ali neprodane opreme, da bodo denar in neprodano opremo lahko dobili v sredo, 7. decembra, med 15. in 16. uro v hali A Gorenjskega sejma v Kranju. Opremo, kije v sredo lastniki ne bodo prevzeli, bo prireditelj podaril humanitarnim organizacijam. Televizijsko snemanje novoletne oddaje MMTV in NK FLaOK Komenda KAMNIŠKI NOVOLETNI VIDEOMEH Športna hala Kamnik SOBOTA, 17. DECEMBRA, ob 16. in 20. uri Sodelujejo: " Ansambel Lojzeta Slaka " Alfi Nipič in njegovi muzikantje " 'gor in Zlati zvoki ~ Ansambel Bratov Poljanšek ■ Nagelj izpod Kamniških planin * Ansambel Nika Zajca ' Ansambel Mak z Andrejo in Edvinom * Ansambel Vrtnica " Folklorna skupina Svoboda Mengeš ' Skupina čuki " Marijan Smode - Heidi ■ Tanja Zaje - Zupan * Edvin Fliser ' Alfi Nipič " Vinko šimek - Jaka Šraufciger * Vedeževalec Danilo Furlan !" Mestna godba "Kamnik" Scenarist in voditelj: BORIS KOPITAR Po snemanju bo veselo rajanje z ansamblom Nagelj izpod Kamniških planin. NAGRADNE IGRE ORGANIZIRA N. K. FLOK VSTOPNICE: HRAM ROŽICE, tel. 061/737-240, 737-510 Turistična agencija Veronika Kamnik, tel. 061/832-662, 817-000 Trgovina "Marija" Moste, tel. 0609/622-318, 061/841-267 Za vse, ki bi želeli sodelovati na popoldanskem snemanju novoletnega Video-meha za MMTV, pripravljamo popoldanski Glasov izlet 17. decembra. Glasov avtobus bo odpeljal z Jesenic, udeležencem ustavil na vmesnih postajah (Žirovnica, Lesce, Radovljica, Kranj); enako bo zvečer na povratku. Cena (vstopnina + prevoz): 1.900.- SIT; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane 1.500.- SIT; za naročnike s plačano celoletno naročnino 1.200.-SIT. Informacije In prijave: Gorenjski glas, telefon 064/223-111; Turistična društva Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice. Kranjska Gora, Preddvor, Radovljica in Škofja Loka - do zasedbe razpoložljivih sedežev v dvorani! Naša Sava - naj postane tudi Vaša Janez Bohonč. Stane Cvenkel. Vinko Percić. Viljem Žener. Franc Balanc. DuSan K veder. Janez PonebSek V zadnjih desetih letih se je vrednost Save podvojila. Većino kupcev imamo na zahtevnih evropskih in ameriških trgih. S certifikatom o kakovosti poslovnega procesa ISO 9001, ki smo ga prejeli za proizvodnjo domala vseh naših izdelkov, bo naš korak na svetovnih trgih še odločnejši. Imamo vse kar mora imeti uspešno izvozno podjetje! Karavanke transport, d.o.o. Kidričeva 41 64270 Jesenice Skladno s Statutom in sklepom upravnega odbora razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali tehniške smeri - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili v gospodarstvu, predvsem v prometu - predložiti mora program dela in ravzoj podjetja - zaželeno je pasivno znanje nemškega ali italijanskega jezika Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi v ovojnici za upravni odbor na naslov Karavanke Transport, d.o.o., Kidričeva 41, 64270 Jesenice. Kandidate bomo povabili na razgovor. Vpisna mesta: Sedež podjetja: Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov p.o., škofjeloška c. 6, 64000 Kranj. Prodajalna Sava Trade: Kranj, Gregorčičeva 10. Gorenjska banka d.d., Kranj: Na vseh poslovnih enotah: Kranj, Jesenice, Radovljica, škofja Loka, Tržič. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana: Na vseh poslovnih enotah Nove LB na širšem območju Ljubljane. Poštne enote: 64000 Kranj, 64103 Kranj, 64104 Kranj, 64105 Kranj, 64106 Kranj, Zg. Besnica, Naklo, Duplje, Golnik, Preddvor, Zg Jezersko, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Žabnica, Brnik-aerodrom, Mavčiče, Visoko pri Kranju, 64220 škofja Loka, 64221 Škofja Loka, Poljane nad škofjo Loko, Gorenja vas, Sovodenj, Žiri, Selca, Železniki, Sortca, Radovljica, Brezje, Podnart, Kropa, Kamna Gorica, Zg.Gorje, Lesce, Bled, Boh.Bela, Boh.Bistrica, Boh.Jezero, Sr.vas v Bohinju, 64270 Jesenice, 64271 Jesenice, 64272 Jesenice, Blejska Dobrava, Žirovnica, Begunje na Gorenjskem, Kranjska gora, Mojstrana, Gozd Martuljek, Rateče - Planica, 64290 Tržič, 64291 Tržič, Križe, Domžale, Kamnik. Informacije po telefonu 064 / 26-50 Certifikat lahko zamenjate za delnice enega največjih slovenskih izvoznikov. OBČINSKE VOLITVE Utrip z volišč v občini Cerklje V Adergasu je županski kandidat pohitel Med prvimi 50 volivci je bil kmalu po 9. uri tudi Franc Čebulj. Adergas, Cerklje, 4. decembra - Vsa volišča v občini Cerklje so oživela že zjutraj, mi pa smo obiskali dva izmed njih v različnih urah. Uspeli smo srečati oba kandidata za župana, ki vsak po svoje upata na ugoden izid glasovanja. Volivci pričakujejo predvsem dobro gospodarjenje v novi občini. "Kdorkoli bo župan, bo oral ledino. Glede na to, da se podajamo na pot, ki ji še ne vidimo konca, je težko napovedati razvoj bodoče občine. Sam sem kandidiral z upanjem na zmago in upam na polno podporo vsaj v domaČi vasi in okolici," je izjavil po opravljenih volitvah v Adergasu kandidat SKD za župana občine Cerklje Franc Čebulj. Že do 9. ure so tam našteli 48 od skupno 222 volivcev iz naselij Adergas in Trata. Kot je Eovedal predsednik volilne omisije Jože Maček, so v njej sami stari znanci, letos pa se jim je pridružil še Blaž Rezar. Izrazili so upanje, da bo večina prebivalcev prišla glasovat do zgodnjega popoldneva, kot so že vajeni. Med pogovorom z nami jih je Po neuradnih končnih rezultatih je na volitvah za župana občine Cerklje zmagal Franc Čebulj z veliko večino glasov (8331 odstotka). z zgodnjim obiskom razveselil tudi invalid Nikola Puška-rič, ki v treh desetletjih še ni izpustil nobenih volitev; tokrat je prišel še raje glasovat za svojo občino. V cerkljanski šoli sta bili kar dve volišči; prvo za levi breg Cerkelj in Pšenično Polico, drugo pa za drugi del Cerkelj in Vasco. Na prvem je do 11. ure volilo, kot je naštel Janez Basej, 93 od skupno 400 volivcev. Jožica Žun je tedaj pohvalila, da je drugo volišče z 224 že vpisanimi od skupno 760 volivcev doseglo 30-odstotno udeležbo. Imeli so še to prednost, da je pri njih volil tudi Božo Janež, kandidat LDS za cerkljanskega župana. "Čeprav so bili moji plakati več na tleh kot na panojih, verjamem v dober izid glasovanja, katerega bomo ljudje iz naše stranke pričakovali zvečer v bližnjem gostišču," je napovedal kandidat Janež. Pričakovanja volivcev pa sta dobro izrazila Irena in Zvone Erjavšek, ki si želita predvsem dobro gospodarjenje z denarjem za boljši jutri nove občine in svojih dveh otrok. S. Saje Na voliščih šenčurske občine Šilce domačega za zdravje Prehlajeni županski kandidat Franc Kern ga je napil na dobro vseh. Srednja vas, Šenčur, Luže, Visoko, 4. decembra - Medtem ko je on odšel domov, se je Jože Stražnik odpravil v hribe. Jožef Prusnik, tretji kandidat za župana nove občine Šenčur, nas Je prehitel na visoškem volišču. Pozornost smo seveda namenili tudi dragim volivcem, med katerimi so nekateri še zmajevali z jglavo nad delitvijo starih občin. Naš prvi sogovornik pred voliščem v Srednji vasi je bil kandidat ZLSD za občinskega svetnika Franc Kržan, ki je skupaj z ženo Nado nasmejan napovedal boljši konec glasovanja kot po referendumu. Ob 9. uri in 45 minut so resda našteli le približno 80 od 411 volivcev, vendar je predsednik volilne komisije Zdravko Potočnik obetal vsaj 70-odstotno udeležbo. Marija Sitar je izrazila bojazen, da bo zaradi nove občine treba seči še globlje v žep, zakonca Delavec pa sta verjela 'svojemu' županu, da bo prinesel v kraj še več napredka. Franc Kern, samostojni županski kanidat pa je dejal: "Zagotavljam lahko le, da me strankarska prizadevanja ne zanimajo, ampak predvsem razvoj v korist vseh. Zato nazdravljam vsem enako mis- lečim, z volišča pa kljub prehladu odhajam dobre volje domov." Kot je pomislila soproga Ani, bi bil možev poraz koristen predvsem za družino, kjer predvsem pet vnukinj pogosto zaman sprašuje po dedku. "O izidu glasovanja sedaj sploh ne razmišljam, ampak samo o skupnem odhodu z družino in prijatelji na Čem-šenik. Če bom postal župan, se bom potem ukvarjal s prilagajanjem programa denarju in zahtevam vaških odborov ter občinskega sveta," je na volišču v Šenčurju izjavil kandidat LDS Jože Stražnik okrog polenajste ure, ko so v treh volilnih komisijah še nekoliko tarnali nad obiskom. Ob 14. uri je bila udeležba že boljša; na volišču št. 4 so sprejeli 234 od 576 volivcev, na 5. volišču 278 od 740 in na 6. volišču 234 od 472 volivcev. Bolj se je pohvalil Franc Oster man na volišču Luže, kjer jih že do 11. ure obiskala skoraj polovica od 222 volivcev. Pol ure pozneje je na volišču Visoko glasovalo 265 od 778 volivcev. Med njimi sta bila tudi Vesna in Lado Boštar, ki nista mogla skriti razočaranja nad delitvijo kranjske občine; če je do tega prišlo, pa bi raje živela v občini Visoko. • S. Saje GREGORJA JE NA LETALIŠČU PRIČAKAL MIKLAVŽ - V nedeljo popoldan sta z brniškega letališča odpotovala v London Majda Valjavec iz Leš in njen sin Gregor, ki bo v Angliji operiran na srcu. Pred odhodom iz domovine Je malega bolnika razveselil Miklavž, ki mu je za krajšanje dolgih ur v bolnici podaril veliko plišasto miki-miš-ko. Družino Valjavec ie pozdravil tudi kandidat za tržiškega župana Pavel Rupar, ki je bil pobudnik in organizator slovesa od Gregorja. • S. S. - Foto: G. Šinik V dosedanji občini Škofja Loka izbrali že dva župana Prepričljiva zmaga desnice Ob nadpovprečni volilni udeležbi občanov dosedanje občine Škofja Loka so volivci v Žireh ter Gorenji vasi - Poljanah že v prvem krogi* izvolili župana, v Škofji Loki in Železnikih pa bo potreben še drugi volilni krog. Med strankami za občinske svete največ glasov desnici* Škofja Loka, 5. decembra -Po neuradnih in še nedokonč-nihh rezultatih nedeljskih volitev je bil za župana v Žireh z zelo prepričljivo večino izvoljen direktor Alpine Bojan Starman, Jožetu Bogataju, ki je bil edini kandidat za župana v občini Gorenja vas - Polajane pa so volivci ob precejšnjem številu neveljavnih glasovnic "potrdili mandat". V Železnikih in Škofji Loki bo za izvolitev župana potreben po pričakovanjih drugi krog volitev. Čufar za las ob zmago že v prvem krogu Nedeljske volitve v dosedanji občini Škofja Loka niso prinesle posebnih presenečenj, razen morda za tiste, ki so pri volitvah v občinske svete pričakovali bolj enakomerno porazdelitev glasov med strankami (pogojno rečeno) levice in desnice. Število zbranih glasov se je namreč v vseh štirih občinah, ki bodo nasledile občino Škofja Loka, zelo izrazito nagnilo v korist slednjih, saj bodo imele te stranke v vseh občinskih svetih večino. Nestrankarska lista se je dobro odrezala v Železnikih, kjer bo imela med 17 občinskimi svetniki kar 5 svetnikov, enako pa velja tudi za rezultat kandidata za župana. Nestrankarski dosedanji predsednik sveta KS Alojz Čufar je namreč zbral 49,02 odstotka glasov, torej mu je zmanjkalo 0, 98 odstotka ali le 37 glasov, da bi bil med petimi županskimi kandidati izvoljen že v prvem krogu. Tako pa se bo moral ponovno pomeriti z dr. Jožetom Možganom kandidatom SLS, ki je zbral 32,34 odstotkov glasov, v drugem krogu volitev. Poraz nestrankarstva v Žireh V nasprotju z Železniki pa nestrankarstvo v Žireh ni Znano število svetnikov vendar brez imen Občina Škofja Loka je bila na Gorenjskem v pripravah na volitve po nečem posebna: kar v treh od štirih novih občin so se odločili, da bodo imeli po več volilnih enot (Gorenja vas - Poljane 3, Železniki 3, Škofja Loka 4) kar je pred volilne komisije pri izračunavanju rezultatov volitev postavilo še dodatne probleme. Imena občinskih svetnikov - zaradi večjega števila volilnih enot so imele stranke tudi po več list - Še zdaleč zato niso znana, po dosedanjih rezultatih je mogoče le sklepati o tem. koliko sedežev bo imela posamezna stranka. Tako bo v Žireh od skupno 15 svetnikov 5 iz SKD, 3 iz SDSS, 2 iz SLS, 2 iz ZLSD, 2 iz LDS in po 1 iz nestrankarske liste in SNS. V Gorenji vasi - Poljanah bo med 17 svetniki 5 iz SKD, 4 iz liste KS, 4 iz SLS, 2 iz SDSS, 1 iz ZLSD ter 1 iz liste.KS Javorje. Za Železnike smo že omenili, da bo imela nestrankarska lista KS 5 mest, enako število SKD, 3 svetnike SLS, 2 iz SDSS ter po 1 ZLSD in LDS. V Škofji Loki, kjer je bilo izračunavanje najtežje, po prvih ocenah od skupno 28 svetnikov kaže na naslednje približno število občinskih svetnikov po strankah: SKD 9, SDSS 7, LDS 5, SLS 3, ZLSD 2, ter 1DS in SNS. Zlasti za SNS je še veliko vprašanje, saj so pri izračunavanju opazili napako, tako da je možno, da jo zamenja Lista KS Bukovica, Ker so imele stranke po volilnih enotah različne liste se bodo o tem* kateri bo zasedel "osvojeno" sedež v občinskem svet, morale še odločati. Pričakujejo, da bodo imena zato znana šele konec tedna. "vžgalo": med dvema kandidatoma za župana je kandidat SDSS Bojan Starman zbral kar 79,81 odstotka glasov, nestrankarski Anton Beovič pa le 20,19. Slabo se je odrezala tudi nestrankarska lista, ki je uspela zbrati le 11,37 odstotka glasov in bo imela med 15 občinskimi svetniki le enega. Udeležba povsod v občini Škofja Loka nad povprečjem Za vse nove občine na območju dosedanje občine Škofja Loka bi lahko ugotovili, da je bila volilna udelež-ba nad slovenskim povprečjem: v Žireh skoraj 77-odstotna, v Gorenji vasi -Poljanah 67-odstotna, v Železnikih dobrih 82 odstotkov in v Škofji Loki 70-odstotna. Po doslej zbranih podatkih na nobenem od volišč ni bil° posebnih problemov, pritožb in zapletov, vse pripombe pa so volilne komisije reševale sproti. Še več: ker smo obiS' kali kar precej volišč, bi lahko ocenili, da si bila lepo ureje' na, opremljena z vsem p0' trebnim, volitve so potekale mirno, lahko bi reku že ka* rutinsko. Še največ pripomb je bilo slišati na dejstvo, da s* volijo strankarske liste in ne ljudje, po vprašanjih sodeč pa so volivce zelo zanimale možnosti oddaje preferenčne-ga glasu. Vlrrugi krog sta se v Škofji Loki uvrstila Ig0' Draksler kandidat SKD, Sp ter ND in neodvisni Loj# Bogataj, ki sta dobila oba na včerajšnji volitvah vsak ČeZ tretjino glasov, razlika me" njima pa je le 1,2 odstotka razlike v korist Igoraja Drak' slerja. • S. Zargi Po neuradnih končnih rc zultatih se bosta v drugem krogu volitev za župana občine Tržič pomerila Pa' vel RUPAR (22,68 odstotka glasov v prvem kroga) in Ivan KAPEL (16,39 odstotka). Volitve v občini Tržič Plakati so se morali umakniti iz bližine volišč To je povzročilo tudi protest kandidata za občinskega svetnika. Sebenje, Križe, Tržič, Bistrica, 4. decembra - Občinska volilna komisija ni imela večjih pripomb na potek glasovanja na 24 voliščih. Njeni člani so zahtevali le odstranitev plakatov v bližini nekaj volišč. Ob 16. uri so dobili podatke o glasovanju 6.839 upravičencev, kar je pomenilo nekaj več kot 61-odstotno volilno udeležbo. Visok odstotek udeležbe pred koncem volitev je gotovo moč pripisati dejstvu, da je občina Tržič edina na Gorenjskem ostala glede na večinsko željo prebivalcev nespremenjena. Ce so v majhni krajevni skupnosti Lese že ob 11. uri imeli 46-odstotno udeležbo, je nekaj čez polovico segla v KS Sebenje šele ob 15. uri, ko je tam glasovalo 420 od 765 vpisanih volivcev. To volišče je prednjačilo zlasti po treh kandidatih za župane. Kot je povedal predsednik volilne Komisije Franc Golmajer, so Peter Smuk, Janez Škerjancc in Stanislav Meglic ter svetniški kandidat Franci Teran prišli na volišča že dopoldan. Mi smo popoldan tam srečali družino Stegnar, ki se je v spremstvu 5-letnega opazovalca Anžcta navduševala za zmago župana iz domače okolice. Manj navdušeni pa so bili dopoldan občinski opazovalci, ki so odkrili Smukove in Teranove plakate v bližini volišča, zato so jih odstranili. "Zaradi te odstranitve je gospod Teran protestiral po telefonu, uradno pa lahko njegov predstavnik vloži pripombe zvečer na komisiji," nas je seznanila tajnica občinske komisije Nika Perko. Kot je še povedala, ob samem glasovanju na 24 voliščih ni bilo težav. Do 11. ure je glasoval0 3.390 občanov, do 16. ure Pa 6.839 oziroma 61,46 odstotka vseh volivcev. Ko smo uro pffJ obiskali volišče v Križah, je predsednik komisije Uroš 'l>*' plotnik naštel 450 od 76> volivcev; med njimi je bij dopoldan županski kandida1 Pavel Rupar, popoldan Pa Janez BeČan. V Bistrici f podpredsednica Lori Jak'1 zaupala, da je županski kand'' dat Ivan Kapel volil dopoldni kandidatinja dr. Lucija Vrab' pa popoldan; ob 15.30 je priš«. na volitve 410 od 710 upravi" čencev. Prvi je hotel voliti P. svoji stari navadi starejši rnosK že ob 7. uri, med naš»fj obiskom pa je prišel na svoj druge volitve Peter Kalan ' Bistrice, ki si je zaželel izpolnjenimi predvolilnimi oP ljubami tudi športno igrišče. S. Saje GOSPODARSTVO Torek, 6. decembra 1994 UREJA: MARIJA VOLČJAK 9- STRAN • GORENJSKI GLAS EGP Škofja Loka pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001 v Prvi certifikat ISO 9001 v Škofji Loki EGP je kot prva tovarna v Škofji Loki sistem kakovosti uskladila z mednarodnimi standardi Škofja Loka, 5. decembra - Škofjeloško Embalažno grafično Podjetje je certifikat kakovosti ISO 9001 prejelo že 18. °ktobra, predstavnik BVQI pa pa je izročil na današnji slovenosti. Začetki postavljanja sistema kakovosti segajo v leto 1989, pred dvema letoma pa so se odločili, da ga uskladijo z mednarodnimi standardi. EGP je od 14. julija letos tegistriran kot delniška družba v 66-odstotni lasti državnih skladov, pred kratkim je skupščina delničarjev imenovala Nadzorni svet, ki ga vodi Mojca Kunšek, za ravnatelja pa je bil za naslednjih pet le imenovan dosedanji direktor Jure Žakelj. Uskladitev sistema kakovosti z mednarodnimi standardi ISO 9000 je v EGP-ju yodil Andrej Eržen, vodja Proizvodno tehničnega področja. Sistem kakovosti so začeli vzpostavljali že leta 1^89, seveda tudi s pomočjo ttobraževanja, zaživel je na začetku leta 1992, ko so postali tudi pri nas aktualni rnednarodni standardi ISO 9000. Tuji presojevalci so zelo natančni Tudi v EGP so se odločili za mednarodno agencijo *»yOl, ki ima izpostavo v Ljubljani, v njeni certifikavski ekipi pa so tuji stro-kovnjaki, ki seveda zagotavljo večjo neodvisnost Pn presoji. BYQI je opravila 'e certifikacijsko presojo, v tovarni pa je bila za projekt Zadolžena 16-članska skupi -na, ki je sodelovala s svetovno firmo Tangram TQC iz Ljubljane. Skupino je vodil Andrej Eržen, ki pravi, da so želeli vzpostaviti sistem kakovosti, ki ne temelji na kontrolni službi, temveč je sestavina dela vseh zaposlenih, saj večja zavest ljudi preprečuje napake, še preden nastane škoda. Zato so določili postopke dela in opredelili odgovornost, zahteve poenotili za vse v tovarni, sistem kakovosti pa vdelali na ravni poslovnika, organizacijskih predpisov in delovnih navodil. Biro Veritas je certificir-anje opravil junija letos, presoja je trajala tri dni, potrebnih je bilo le nekaj popravkov. Če stvari ne bi dobro pripravili, če jih ne bi že spravili v življenje, bi I>resojevalci to zlahka opazi-i, saj je presoja zelo natančna in dolgotrajna, pravi Eržen. Že v letu dni pokrili polovico stroškov Vseh učinkov uvedbe sistema kakovosti po mednarodnih standardih seveda ni moč izraziti s številkami, saj certifikat kakovosti ISO 9001 predstavlja prednost pri pridobivanju novih kupcev, lažje je sklepati posle z dosedanji itd. Vendar se v EGP že lahko pohvalijo, da so se jim je zaradi uvajanja sistema kakovosti in drugačnega reševanja reklamacij v desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem stroški reklamacij z 0,86-odstotnega deleža zmanjšali na 0,24-odstotnega. EGP je prvo podjetje v novi občini Škofji Loki, ki je pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001. V dosedanji škofjeloški občini pa je drugo podjetje, saj ima certifikat kakovosti ie Domel v Železnikih, kjer naj bi ga v kratkem dobil tudi Niko Železniki. V svoji branit pa je EGP drugo podjetje s certifikatom kakovosti, saj ga je ie prej pridobil Tespak iz Brestanice. Trg prinaša zahtevo po strojnem pakiranju in z njim embalažo, ki izdelek hkrati ščiti med prevozom in privablja kupca v trgovini. V EGP se zato pripravljajo na novo naložbo, novi stroj bo veljal približno 2 milijona mark. Uspešna javna prodaja delnic Mercator je eno izmed najuspešnejših slovenskih Podjetij, pet let pa je minilo od prvih korakov za Preoblikovanje v delniško družbo. Rezultati so se torej pokazali zelo hitro, tudi drugod pravijo, da so beležili učinke takoj oziroma že z vzpostavljanjem sistema kakovosti, pravi Eržen. V EGP so od leta 1989 naprej z načrtnim delom na področju kakovosti imeli približno 100 tisoč mark stroškov, ocenjujejo pa, da so jih približno polovico z boljšo kakovostjo izdelkov že pokrili v zadnjem letu. Protiutež lastninjenju Navajeni smo na stalna avditiranja, mnogi naši kupci, največji je denimo kranjska Sava, so že pridobili certifikate kakovosti, zato smo jim morali slediti. Certi- fikat kakovosti ISO 9001 pa smo pridobiti tudi zaradi ambicioznih načrtov, ki so povezani s povečanjem našega tržnega deleža, pravi direktor Jure Žakelj. V času lastninjenja, ki je bolj zunanji odnos, pa je bilo vzpostavl-janje sistema kakovosti notranja protiutež. Nismo namreč le dosedanjim sistemom dodali še sistem kakovosti, temveč smo celotno poslovanje pogledali z novega zornega kota in ga priredili tako, da zagotavlja večjo kakovost. Seveda pa je notranja stabilizacija neustrezna reakcija na nestabilno okolje, v katerem nikoli ne veš, kaj te čaka, upamo, da se bodo razmere v Sloveniji stabilizirale in šele tedaj se bo v polni meri odrazila prednost notranjega sistema kakovosti. Teh stroškov si vendar ne bi privoščili, če bi bila to zgolj dekoracija, pravi Žakelj. S pridobitvijo certifikata stvari nikakor niso končane, saj ga bo potrebno ohraniti. Ljudje se bodo morali sprijazniti s tem, se prilagoditi novim zahtevam in pričakovati je moč, da se jim bodo izognili, dokler ne bodo končno doumeli, da gre zares. S tem je namreč pri nas nekaj težav, pravi Žakelj, saj so bili ljudje v naši družbi navajeni, da se stvari spreminjajo le na površju, s tem so bili dolga leta kar nekako zastrupljeni, zato potrebujejo nekaj časa, da se z resničnimi spremembami sprijaznijo. • M. Volčjak Kočevje, 2. decembra - Med Petindvajsetimi največjimi slovenskimi podjetji je Meritor po podatkih slovenske gospodarske zbornice s prihodkom čez 700 milijonov Jamskih mark v prvem polletju letošnjega leta uvrščen kar na samem vrhu. Po značilnostih lastninskega preoblikovanja se Mercator nekoliko razlikuje od orugih - 40 odstotkov družbena kapitala imajo državni skladi, ostalo je šlo v javno Prodajo delnic. To je naj-^ečje, izstopajoče stanje družbenega kapitala na enem fnestu, v prodaji pa je največ-P odstotek šel v prodajo (v Primerjavi z drugimi). Kot neustrezne so eliminirali notranji odkup in interno razdelitev. Certifikati celega družbenega kapitala niso ab-solvirali, ampak manj, kar Pomeni, da bodo delničarji dobili večje število delnic -Prodanih je bilo dobrih 2 jnilijona delnic( za certifikate zamenjanega oziroma Prodanega približno 85 odstotkov prodajanega družbe-£ega kapitala). Delničarji bodo dobili za približno 15 odstotkov več delnic. Nominalna vrednost delnice znaša *p tisoč tolarjev, s prodajo dosežena pa 8216 tolarjev. Mercata, pooblaščena družba za upravljanje, na dražbi, ki bo čez nekaj dni, ne bo sodelovala. Pri Mercati menijo, da bodo na dražbi sodelovala nekatera še neregistrirana podjetja in kupovanje takih družb bi bilo tvegano in neodgovorno. Na prvi dražbi bo malo delnic. Vpis delnic v Mercato pa se bo končal 18. januarja naslednje leto. Postopoma pa se bodo pojavljali na borzi prek OTC trga. Po občutku Živka Pregla, predsednika poslovnega odbora Mercatorja, je Mercator dobro podjetje in lahko postane še boljše. Njihov slogan je Mercator moje dežele. Slovenija za Mercator počasi postaja premajhna, želijo si še uspešnejšega vstopa v novo Evropo. Poslovni sistem Mercatorja ne zajema le trgovin, ampak je udeležen tudi v industriji, kmetijstvu, gostinstvu in turizmu, v storitvenih dejavnostih in še kje. Skrbi za dobro gospodarjenje s premoženjem, za dobro organiziranost, za zaposlene. Produkt, ki ga Mercator prodaja, je po Preg-lovih besedah celovita storitev. • Špela Vidic, foto Matjaž Gregorič 140 let kamniškega Kemostika Pred kratkim odkrita tradicija Podjetje Kemostik iz Kamnika, eden največjih slovenskih proizvajalcev lepil in kemičnih izdelkov v teh dneh praznuje svojo 140-letnico, šele pred kratkim pa so odkrili, da začetki njihove dejavnosti segajo v leto 1854, ko je Alojz Prachniker v Kamniku postavil takratno tovarno cementa. Še do nedavnega so bili namreč v tovarni in občini prepričani, da začetki sedanjega Kemostika segajo v v leta po koncu druge svetovne vojne, v leti 1948 oziroma 1949. Tradicijo so povezovali s podjetjem Svit, kamor so sodili kot njihov obrat. Kljub temu da so se pojavljale različne govorice o Prašnikarjevem zidu, ki je obdajal objekte zdajšnjega Kemostika, niso uspeli izbrskati nobenih dokumentov, ki bi dokazovali, da gre za povezavo z nekdanjo Prašnikarjevo cementarno. Dvome je pred dobrim letom razblinil gospod Marjan Ogrinc, ki je v tovarno prinesel dva dokumenta, s trditvijo, da sta vezana na tovarno, ki je stala na lokaciji Kemostika. Iz dokumentov je razvidno, da je šlo prav za Prašnikarjevo cementarno, ki je bila ustanovljena leta 1854, znano pa je tudi, da je cement predhodnik današnjih lepil. Med prvo svetovno vojno se je proizvodnja cementa zaradi pomanjkanja povpraševanja doma in prepovedi izvoza ustavili, tovarno pa so oživeli šele leta 1949 z ustanovitvijo podjetja Milo, Okrajna milarna Kamnik. Leta 1960 se je začela proizvodnja lepil Neostik, leta 1989 pa je bilo ustanovljeno sedanje podjetje Kemostik. 140 letnico tovarne želij v Kemostiku, ki je danes uveljavljeni slovenski proizvajalec lepil in kemi čnih izdelkov, proslaviti skupaj z mestom Kamnik, z željo, da bo mesto naklonjeno podjetniškemu duhu, ki je spremljalo tudi ustanovitelja Alojza Prašnikarja. Občina Kamnik je ob tej priložnosti tovarni podarila sliko kamniškega slikarja Ho-marja, ki prikazuje tedanjo Prašnikarjevo cementarno in bo odslej Krasila Kemostikovc poslovne prostore. • M. G. Telingu certifikat ISO 9001 Kranj, 5. decembra - Podjetje Teling, teleinformacijski sistemi in storitve iz Kranja je pred dnevi pridobilo mednarodni certifikat ISO 9001. Sistem kakovosti je preverila mednarodna agencija BVQI. Teling nadaljuje dolgoletno tradicijo Iskre na področju telekomunikacijskih sistemov in storitev. Za ohranitev tržišč in uspešen prodor na nova so poleg kakovostnih izdekov in storitev potrebni strokovnjaki, ki obvladajo nove tehnologije ter organiziranost, ki zagotavlja podporo kupcu skozi vso življenjsko dobo izdelka. Uspešna prilagoditev zahtevnim standardom ISO 9001 zagotavlja visoko kakovost ponudbe, optimizacijo stroškov poslovanja in s tem konkurenčnost podjetja. Hkrati je to seveda priznanje Telingovim dobaviteljem. ETP v Kranju - Kranj, 3. decembra - Elektrotehnično podjetje - elektrocenter je v Kranju na Koroški cesti odprlo novo trgovino z elektro inštalacijskimi, reprodukcijskimi materiali, pa tudi z gospodinjskimi aparati, avdio-video tehniko in s se čim. Podjetje, ki ima 47 let uspešnega delovanja za sabo, je bilo ustanovljeno takoj po vojni. Danes ima lastno kovinarsko delavnico, pripravlja pa se tudi na plinske inštalacije. Z novim projektom, kije okolju Erijazen, želijo omogočiti kupcem, da na enam mestu in lizu dobijo elektro opremo in jim ponuditi tudi servisne dejavnosti. Pohvalijo se lahko tudi, da so skozi vsa leta kriz obdržali število zaposlenih. • Spela Vidic, foto Lea Jeras V GORENJSKI BANKI, TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V DECEMBRU ZNAŠA 1 % OBRESTI ZA DECEMBER OBRESTNA MERA PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje VEZAVE - od 10.000,00 SIT do nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev VEZAVE - od 50.001,00 SIT do nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev VEZAVE - nad 100.001,00 SIT nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev VEZAVE - nad 10.000,00 SIT od 10 do vključno 19 dni od 20 do vključno 29 dni 55% Rm Rm 50% Rm 0,83% 1,50% 0,75% 50% Rm 0, Rm+ 14% 2, Rm+ 30% 3, 50.000,00 SIT Rm+ 6% 2, Rm+ 6,5% Rm+ 7% Rm+ 8% Rm+ 8,5% 100.000,00 SIT Rm+6,5% 2, Rm+ 7% Rm+ 7,5% Rm+ 8,5% Rm+ 9% 75% 64% 79% 00% 04% 08% 17% 21% 04% 08% 13% 21% 25% Rm+ 7% Rm+ 7,5% Rm+ 8% Rm+ 9% Rm + 10% 70% Rm 75% Rm 2,08% 2,13% 2,17% 2,25% 2,32% 1,05% 1,13% 10,16% 19,16% 9,20% 9,20% 35,84% 54,91% 26,31% 26,91% 27,50% 28,69% 29,29% 26,91% 27,50% 28,10% 29,29% 29,88% 27,50% 28,10% 28,69% 29,88% 31,08% 13,09% 14,08% Vse vezane depozite, razen depozite vezane na 31 dni ter 12 mesecev in 1 dan, vam v Gorenjski banki d.d., Kranj razvežemo pred potekom vezave, če sredstva takoj potrebujete. Pri obračunu skupnih obresti za obdobje krajše od 1 leta banka uporablja konformni način obračuna. Gorenjska^ Banka Banka * posluhom POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Hyundai H 100 Grace Van KOMBIJEVSKA GRACI0ZN0ST Recept, po katerem so se pri južnokorejskem Hyundaiju lotevali začetnega razvoja novih avtomobilov, je znan in v pretežni meri povezan z japonskim Mitsubishijem. Tudi njihovo dostavno vozilo H 100 je nastalo na osnovi Mitsubishijeve serije L 300, v krepko modificirani obliki pa je ta hvundai tudi eden zadnjih, ki ima še sledove takšne naveze. Hvundai svoj kombijevski prvenec izdeluje v treh različnih karoserijskih izvedbah in z različnimi možnostmi glede delitve tovornega in potniškega prostora. Oblikovno je Mitsu-bishijevih lastnosti bolj malo, razen osnovnih potez na nosu in na zadku. Povsem po korejsko so preoblikovali sprednja žarometa, ki sta tako kot pri ostalih hvundaijih povsem elipsoidna, nekolko zaoblili nos, nadeli masko hladilnika s hišnim logotipom, povečali in zaoblili sprednji odbijač, na zadku pa namestili nove luči. Celostna podoba kombija grace H 100 je precej sodobna in dokazuje, da je tudi pri tej vrsti vozil zunanja oblika postala pomemben del tržne uspešnosti. Svoj pečat zanimivosti tega gospodarskega avtomobila za slovenski trg, daje tudi zanimiva kombinacija potniškega in tovornega prostora. Sedežev je pri izvedbi z enim parom bočnih stekel šest: spredaj je prostora za voznika in dva sopotnika na klopi na desni strani, na zadnji klopi pa še za tri potnike. Tovorni in potniški prostor ločuje pregradna stena in prav ta kombinacija je tisto, česar v segmentu teh vozil ponavadi (vsaj v serijski opremi) ni. Za pregradno steno je v tovorni prostor mogoče stlačiti več kot kubični meter tovora, katerega dolžina mora biti sicer manjša od dveh metrov, toda natovarjanje je zaradi visoko odpiraj očih vrat dokaj neproblematično. Tovorni prostor zapira pregradna stena. Prenovljeni Renaultov avtosalon na Laborah Podjetje Alpetour Remont, kije eden največjih prodajalcev in serviserjev avtomobilov Renault v Sloveniji, je v petek odprlo prenovljeni avtosalon. V njem bodo ob večjem številu razstavljenih vozil lahko še bolj kvalitetno opravljali prodajne storitve, kupcem pa je na voljo tudi povečana prodajalna rezervnih delov in dodatne opreme. Z novo pridobitvijo, ki sovpada s štirideset letnico obstoja podjetja, so v Alpetour Remontu pridobili tudi nove prostore za skupne službe. • M.G. slika Lea Jeras PEKARNA getam Pekarna SEZAM Rodine pri Begunjah sporoča, da smo na Orehku pri Kranju zgradili novo pekarno "ZEVNIK". Ostali smo zvesti krušni peči za peko domačega kruha, saj so kupci naše izdelke lepo sprejeli. Ponudbo na OREHKU smo razširili na: - kmečki črn kruh, polnozrnat kruh in štruklje. Prisluhnili pa bomo tudi drugim Vašim željam. Izdelke lahko kupite tudi v naši prodajalni. DOBER TEK VAM ŽELITA PEKARNA ZEVNIK in PEKARNA SEZAM. MEŠETAR Hvundai H 100 grace van: šest sedežev + prostor za tovor. HVALIMO: zasnova - tovorni prostor - nosilnost -motorne zmogljivosti; GRAJAMO: skromna serijska oprema - glasen motor -površna končna obdelava Voznikov delovni prostor je zasnovan precej tovornjaško, toda glede na namembnost tega vozila to ni nič posebnega. Ob tem so pri Hvundaiju v sprednji del kabine skušali vdahniti tudi nekaj sodobnosti, ki je razvidna iz uporabne toda špartansko opremljene armaturne plošče in skoraj športne-ga volana, ki nima servoojačevalnika. Med pomanjkljivosti štejem tudi premalo odlagalnih prostorov, med dobre lastnosti pa pregibljivost dela naslonjala sopotmške klopi, ki lahko služi tudi kot zaprt predalnik ali pa polica za pločevinki s pijačo. CENA do registracije: 30.200 DEM (Hyundai Avto Trade, Ljubljana) Motor je nameščen pod prednje sedeže in njegov značilen zvok dizelskega štirivaljnika potrjuje, da je hvundai H 100 polovični tovornjak. V njegovem bloku je 2476 kubičnih metrov gibne prostornine, razvije pa 73 konjskih moči. Vožnja je značilno dizelska: kratka prva prestava in pravšnje razmerje za zelo dobro motorno prožnost, tako da temu kombiju tudi premagovanje vzponov ne predtavlja posebnih ovir. motor s pomočjo kardanske gredi poganja zadnji kolesi, kar je še posebej občutno, kadar je tovorni prostor prazen, vendar pa proti pretiranemu zdrsavanju gnanih koles pomaga diferen- ci.o.o. MOBILNA TELEFONIJA Največji uradni prodajalec za mobitel Pe KRANJ^064/225061 -imaBV ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE B ■ Kranj - Jaka Puclja 9. Planina III, tel.: 064/324-471 veseli DECEMBER '94 na Jesenicah TURISTIČNO - ZABAVNA PRIREDITEV 15. 12. '94 - 2. 1. '95 - presenečenja, - program za otroke, - ponudbe na stolnicah, - vsak dan ozvočenje, - vsak dan program, - veselje m zabava. Za gostinstvo skrbi: KAVA BAR "NEBESA"! lnformacije:TD Jesenice: 064/81 -974 DESIGN, d.o.o.t 064/860-006 cialna zapora. Na odprtih cestah zna ta hvundai biti tudi dovolj hiter; med našim preizkusom se je merilnik hitrosti ustavil na 135 kilometrih na uro. Poraba plinskega olja niti ni bila pretirana, gibala se je ves čas okoli dobrin devetih litrov, kar je za ekonomičnost v tem avtomobilskem razredu dovolj zgovorno. Ob tem, da je pri tej južno-korejski avtomobilski tovarni znano, da v Evropo prodira tudi s sprejemljivimi cenami, ima Hvundai H 100 še dodaten adut, ki nekaj velja tudi na slovenskem trgu. V trgovini Kmetijsko gozdarske zadruge TRžič v Križah so v teh dneh dobro založeni s krmili in kmetijskim repromater-ialom, na zalogi pa imajo tudi praške za molzne stroje, brzoparilnike, pletenke za vino in akumulatorje za traktorje in kmetijske stroje. Za kilogram razsute koruze je potrebno odštei 19,50 tolarja, ječmena 16,70 tolarja in pšenice 31,40 tolarja. Zavitek praška za molzne stroje stane 3.254 tolarjev 80-litrska posoda za vino iz nerjavečega jekla pa 14.141 tolarjev. V zalogi imajo tudi akumulatorje od 97 do 150 amperskih ur, glede na moč pa stanejo od 9.834 do 19.767 tolarjev, vse cene so s pet odstotnim davkom, ki ga v trgovini kmetom, ki predložijo potrdilo o statusu, odštejejo. ZAŠČITA POTROŠNIKOV ČAS POTOVANJA TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombinirano vozilo s šestimi sedeži. Motor dizelski vrstni štirivaljnih, nameščen pod prednja sedeža, 2476 ccm, 55 KVV/73 KM, petstopenjski menjalnik, pogon na zadnji kolesi, diferencialna zapora. Mere: d. 4740 mm, š. 1690 mm, v. 1960 mm. Najvišja hitrost: 127 km/h (tovarna), 135 km/h (test), poraba goriva po ECE: 7,5/8,3/8,5 litra plinskega olja D2 na 100 km. Poraba na testu: 9,61. • M. Gregorič, slike Lea Jeras Na nas se je obrnila skupina razočaranih potnikov, ki so se vrnili z izleta v organizaciji ene izmed ljubljanskih turističnih agencij, dan preden so pričakovali. Šele po ponovnem pregledu programa potovanja so ugotovili, da je ta napisan pravilno. Sami potniki pa so spregledali, da je zadnji dan naveden le "Pov-ratek v zgodnih jutranjih urah" in ne gre za cel dan. Tudi v pravni pisarni smo v zadnjem času večkrat opazili, da nekatere naše turistične agencije izrabljajo potnikovo zaupanje na precej premeten način. Potovanja, ki dejansko trajajo le nekaj dni, se lahko močno "podaljšajo", če všte-jemo večerni odhod, vožnjo in jutranji prohod. Za čas, ki ga prebijemo na vožnji, bi še lahko našli opravičilo, saj res vidimo marsikaj zanimivega, toda tega nebi mogli trditi za cele dneve ob odhodu in prihodu, ki jih dejansko ni. Takšno prakso posameznih agencij bi lahko označili kot namerno zavajanje potnikov. Omenjeni in podobni primeri pri drugih organizatorjih potovanja prinašajo ne le zmedo temveč tudi jezo potnikov, ki domov pridejo dan ali celo dva, preden so načrtovali. In kaj lahko svetujemo vam kot potrošnikom storitev turistične agencije? Predvsem si v prihodnje pred potovanjem dobro oglejte program potovanja. Tako se boste izognili morebitnim nevšečnostim in ugotovili, koliko časa boste dejansko preživeli na samem potovanju ali v predvidenem kraju bivanja. Čegreste na potovanje tudi zaradi individualnih ogledov ali nakupovanja, preverite koliko časa vam ostane za te aktivnosti ob rednem programu. Predvsem pa vam želimo, da bi na potovanju in ob njem imeli čim manj nevšečnosti in bi lepo preživeli proste dni. Pravna pisarna ZPS: Jure Markič >MERKUR Uporabno darilo je lahko tankočutno Izbrana pozornost! rezalni stroj MGA, srsoi varilni stroj MGA, sv 106 b kavni mlin MGA, 5MK202A02 mešalnik MGA, m 202 c 02 stenska tehtnica MGA, r 102 p 02 elektronska namizna tehtnica Elma, ks 01 aparat za masažo telesa Elma, Rowwta ma 02 brivnik CorOna, Braun Micron, art. 2015 sušilec las Corona, ei^cio hl 2000 16.035,00 3.726,00 2.592,00 3.694,00 Ibblfio 12.936,00 7366/>o S.247,00 Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj Al in največ bi ceneje! Količine 50 omejene! Vremenoslovci nam zadanes in jutri napovedujejo zmerno oblačno z jutranjo meglo. Občasno bo tudi deževalo. LUNINE SPREMEMBE Ker je v soboto mlaj nastopil ob 0.54., bo po Herschlovem vremenskem ključu v prihodnjih dneh "mrzlo, če ni jugozahodnik." ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji teden smo tule objavliii razglednico, na kateri je bila koča pri Savici, ki se nahaja na koncu Bohinjske doline, nekaj kilometrov stran od hotela Zlatorog pod steno Komarče. Od tod vodijo poti k izviru Save Bohinjke, na Komno in proti Triglavskim jezerom. Prav veliko vaših odgovorov nismo prejeli, verjetno ste bili preveč zaposleni z volitvami. Pa vendar smo izžrebali pet reševalcev, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev, to so: 1. Helena Juvan, Hafnerjevo nas. 99, Šk. Loka; 2. Tine Arh, Srednja vas 15, Bohinj; 3. Lojzka Taler, Sp. Gorje 204; 4. Jože Kogoj, Sp. Gorje 76; 5. Marija Pfeifer: Nemški Rovt 15. Tokrat objavljamo razglednico iz 1.1915, ki prikazuje neka vas. Katera je in kje leži morate ugotoviti vi in nam odgovore poslati do petka, 9. decembra, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebancev pa bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. "Kolovrat domačih viž" vsako nedeljo ob 14.25 na Radiu Tržič. Pokrovitelj nedeljske oddaje predvčerajšnjim, 4. 12. 1994, je bila mednarodna trgovina HRIBAR & OTROCI - Kranj, c. Kokrškega odreda 18, tel. 064/212-479. Tokrat pa za razliko od prejšnjih nagradnih vpašanj takole: v kupon vpišite ime ansambla, katerega želite v nedeljo slišati v Kolovratu domačih viž na Radiu Tržič. Ime ansambla: Moj naslov: Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290, do petka, 9. 12., s pripisom "za Kolovrat domačih viž". Čakajo vas lepe nagrade. RADIO T R Z I C POLNA MIZA DOBROT IZ GOTOVE ZMESI ^331-339 DOSTAVA PIZZ DO 23. URE VSAK DAN Z RECEPTI GOTOVE Z1V [ESI HIT-MIX ZA • POTICO • KROFE • BUHTLJE • OREHOV NADEV DOLGO, PRIJETNO PRAZNOVANJE radio GLAS ljubljane ^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz Ko so se pred lokalnimi volitvami v predvolilni vročici spet skregali tisti, ki so bili v dneh osamosvajanja slovenske države taki prijatelji, se je njih afera sklenila malo drugače kot dosedanje. Rekli so: zdaj je pa konec, zdaj bomo pa tudi o zaporih in slovenski pomladi, tako imenovani Roški, napisali -knjigo! Da črno na belem pojasnimo, kdo je bil s kom, kdo od četverice tako imenovane JBTZ ni bil v samici, kdo je bil, kdo je koga izdal in kaj je kdo dejal pred sodiščem. Knjigo! Ne vem, kako se ti politični memoari v resnici prodajajo in mi tudi ni nič mar. Vem le, da me osebno kakšni izvlečki iz teh knjig prav nič ne pritegnejo! Naj Založnik izbira za javno pozornost še take šokantne in senzacionalistične odlomke, na kraj pameti mi ne pade, da bi mi v knjigami izvlekli kakšen tolar za te memoare. In kaj, za božjo voljo, pa imaš od tega, da v knjižni obliki prebereš, kaj si spisatelj misli o kakšnih barabah, ki so se na dan osamosvajanja vrtele okoli njega? Kaj pa Čisto navadnega človečka konec koncev briga, kaj je tedaj prišlo iz ust kakšnega strankarskega prvaka? Vse bi bilo še nekam prebavljivo, ko bi o teh zadevah pisali romane ta pravi pisatelji, kakšen Tolstoj, recimo. Generacije in generacije so in bodo prebrale njegovo Vojno in mir, generacije in generacije filmarjev jo bodo snemale. Zakaj, za božjo voljo, noben taprav pisatelj pri nas ne ovekoveči tega obdobja v takem romanu, da bi se tresle gore in prevajalo v tuje jezike, da bi komaj sproti našel dobre prevajalce, tuje založniki pa bi drveli v Slovenijo? Zadnjič pa vseeno preletim en podlistek političnih mem-oarov v nekem časopisu. Zaradi novega avtorja, ki je ni, se je na moč začudil, kako more pred takimi dogodki, kot je slutnja vojne v Sloveniji, podrejeni na tuje? A ga je vseeno spustil in si njegov izpust zapisal v dnevnik. In poanta: a vid'te, dragi bralci, kakšne heroje smo imeli? Na Škotsko so jo pobrisali, ko je že začelo Žvenketati orožje'.Samo iz tega brisanja na Škotsko bi pravi romanopisec komot Tema tedna Prva žrtev Memoarske literature je pri nas kot listja in trave in vsak memoarnik gleda na našo vojno takole: postavi se v svoj tron in bruha ogenj in žveplo na svoje, tedaj prisotne podložnike. bil kot politik v mojih očeh pravzaprav kar cenjen in tudi navidez s svojim urejenim metuljčkom ni bil ravno "aus". Radovednost me žene: ima vsaj ta romanopisovski dar? Morda celo kakšen smisel za humor, ironijo? Nič takega! Takole opiše, recimo, eno epizodo pred vdorom sovraga na naša tla. K njemu je prišel podrejeni in ga prosil za - dopust! Češ, da je le pred časom v turistični agenciji planiral dopust in zdaj bi rad na Škotsko! Sedanji pisatelj, prej pa vodil- sproduciral kakšnih pet fantastičnih poglavij knjige. To pa tu stoji kot v kakšnem zapisniku, da jo je R. J. zbrisal. Pa kaj? Pa komu se tako piše in kdo to bere? Kaj pa potencialne bralce, razen peščice slovenskih oblastnikov, ki se ven in ven vrtijo v zarotah eden proti drugemu, sploh briga udbomafijska strategija nekega R. J.? Žalostno, da taki memoar-niki ne najdejo kakšnega veščega pisatelja, ki bi jim vso to zapisnikarsko ropotijo spravil v tak stil in obliko, da bi se dalo brati. Če jim je že toliko do lastne resnice in skazice in tunkanja tistih, ki so si zaželeli Škotske, naj udarijo z vso močjo pisane besede - ne pa tako medlo, saj bo vse skupaj že v nekaj letih tako zbledelo, da političnih memoarov že od daleč ne bo nihče hotel videti, kaj šele prebrati. Strašen odpor me preveva do nevešče napisane vojne memoarske literature, ki se zdaj na veliko producira v teh krajih. Saj je od prve do zadnje črke posvečena le pametnemu in nezmotljivemu pisatelju samemu. Vsak sedi kot na svojem generalskem tronu in se spominja tistih revčkov, ki so mu bili v času osamosvojitve podrejeni ali nadrejeni! Naj mi vsi skupaj oprostijo, če so se trudili dan in noč! Ampak vztrajam: čisto vsak pa le ne more biti pismen! To je tako, kot da bi mene zdajle dali v penzijon pa začnem pisati - knjigo! V tistih naših vrhovih me v desetdnevni vojni kot navadnega človečka resda ni bilo, mi je bilo pa dano doživeti teritor-ialstvo na terenu. In od same penzionerske osamljenosti in tuge napišem knjigo na te čase. Joj, kako bi heroji sovražili tiste moje zapisnike! Kajti knjiga bi nosila mojim memoarskim zapisnikom primerni naslov: Prva žrtev. Zakaj? Zato, ker vsak, ki je pameten, ve, da je v vojni zmeraj prva žrtev ■ resnica! • D. Sedcj ^rvi glas Gorenjske Cist- t'ko, na Gorenjskem imamo odlične pevce Bled • Da gornja trditev še kako veija, so se lahko prepričah' vsi tisti, ki so v soboto zvečer sedeli v prepolni Festivalni dvorani na Bledu, kjer se je v organizaciji jeseniškega Radia Triglav odvijala prireditev "Prvi glas Gorenjske". Publika si je za najglas izbrala Klemena Černeta z Bleda, stroka pa njegovo someščanko Natašo. Hmmm.... Največ smo pravzaprav dobili Gorenjci, namreč tisti občutek, ki človeku pove, da se mu za dobre pevke in pevce na Gorenjskem zares ni treba bati. Festivalna dvorana je bila oni večer razprodana do zadnjega kotička in občinstvo je navdušeno pozdravljalo vsakega izmed mladih gorenjskih pevskih upov, namreč prav vsak, ki se je z mikrofonom v roki pojavil na odru, si je upravičeno zaslužil aplavz. Ob spremljavi skupine Spekter smo poslušali za uho prijetne priredbe znanih uspešnic, tako v angleščini kot slovenščini, od Mariah Carev, Whitney Hous-ton, Celine Dion do Eltona Johna in Vlada Kreslina... Ob tako dobrih izvedbah je bila odločitev strokovne žirije težka, no, kljub vsemu je le-ta največji pevski up videla prav v Nataši Artiček, ki je v odlični spremljavi Nuše Soklič (klaviature) in Blaža Terčka (saksofon) zapela skladbo "Sorry seems to be the hardest word" Eltona Johna. "Hotela sem se samo preizkusit' v živo. Doma so me priganjali, naj se prijavim, sama pa sem si mislila, kako naj tam pojem jazz. Šla sem po nasvet k prijateljici Nuši, nakar mi je tudi ona rekla naj se prijavim. "Posluš' si tale cd od Eltona Johna," je rekla in izbrali sva si komad, ugotovili, da bi bilo dobro, če bi vključili tudi Blaža s saksom in...," je vesela, še bolj pa presenečena razlagala Nataša. Občinstvo je veliko prednost dalo Klemenu Černetu, ki je nastopil zadnji s skladbo "You're the voice", saj je od okrog 900 oddanih glasovnic na kar 334 bila obkrožena številka pred njegovim imenom. "Zelo sem zadovoljen z zmago, posebno zato, ker me je izbralo občinstvo. Zelo rad pojem, trenutno pa tudi sestavljam band z imenom "Šamani". Igrali bomo svoje komade, prevsem jazz ročk s primesmi funka in bluesa. Najbrž se bom še udeležil kakšnega festivala, saj mi glasba zelo veliko pomeni." In kako sta s pomočjo "Padarskih bukvic" ugotovila izvrstna voditelja prireditve jeseniška radijca Branka in Bojan in oderska Mici in Lojze: "Življenje si boste popestrili z glasbo." In prav je tako. • Igor K., foto: Lea Ta mesec na vrtu Če je na miklavževo (6.12.) mrzlo, bo huda zima. Dež na Štefanije (26.12.) obeta le malo žita prihodnega leta. Če na Štefanije burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi. Zelen božič - bela velika noč. Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. No, decembra na vrtu res ne bo veliko početi, kajti to je čas, ko narava počiva, posebno še, če je zasnežena. Še vedno pa si lahko damo opraviti z orodjem. Temeljito ga moramo očistiti, naoljiti, pregledati kaj moramo na novo nabaviti. Zdaj je čas, da pregledamo strokovno literaturo, naročamo revije, knjige, lahko pa se tudi že pozanimamo za cenike za prihodnje leto, že nabavimo semena, čebulice česna in čebule in podobno. V kleti pregledujemo vloženo zelenjavo, odstranimo gnilo vrtnino in suhe liste, v lepem, suhem vremenu, če mraz le ni prehud, zračimo. Popravljamo orodje, čistimo in pod-mažemo stroje, popravljamo okna toplih gred, vložimo in zakitamo šipe, lesene dele pleskamo z zaščitno barvo, pletemo slamovke in podobno. Listni ohrovt in brstičnik zavarujemo pred hujšim mrazom, brstičnik pripognemo previdno na tla in ga prekrijemo zaradi zimskega sonca s smrečjem. Smrečje varuje tudi druge jesenske setve in saditve pred soncem. Uporabna je tudi mlečna, zlati pletena folija. V zaprte grede sejano ali vloženo zelenjavo zračimo, če je potrebno tudi zalijemo. Zasejane in zasajene tople grede prekrijemo vsak večer s slamovkami, vsako jutro jih spet snamemo. Urejujemo kompostišče in kompost. Brez dela torej vendarle ne bomo tudi decembra. Po bio koledarju 3. decembra že obrezujemo drevje, 5. in 6. posejemo krešo v zabojčke in posadimo zimski radič v zabojčke. 9. in 10. ter 14. in 15. spet sejemo krešo v zabojčke, 21., 22. in 23. ter 30 in 31. lahko obrezujemo drevje. In še to: Prostor, v katerem prezimujejo rastline, moramo vsaj enkrat na teden temeljito prezračiti. Pozimi namreč rastline počivajo in ne proizvajajo zadostne količine kisika. Zalivamo jih le toliko, da je zemlja vedno nekoliko vlažna. Liste moramo redno brisati z mokro krpo, da se pore ne zamaše in da rastline lahko dihajo. Poskusimo še mi Tudi brez mesa gre Dušen por s krompirjem 1/2 kg pora, 5 dkg prekajene slanine, čebula, česen, 1/2 žličke moke, malo vode, 1/2 do 3/4 kg krompirja, sol, poper. Bele dele pora očistimo, dobro operemo in zrežemo na za prst široke rezine. V prekajeni slanini prepražimo sesekljano čebulo, strt česen, dodamo por. potrosimo z moko, malo prepražimo in zalijemo z vročo vodo; ko zavre, dodamo olupljen, na kocke zrezan krompir, osoli-mo, popramo in pokrito dušimo. Ocvrti krompirjevi žličniki 2 dl vode, 5 dkg masla, sol, 12 dkg moke, 3 jajca, 40 dkg krompirja, olje za cvrenje. Vodo, maslo in sol zavremo; v tekočino stresemo naenkrat vso moko in mešamo na štedilniku, da je testo gladko in se loči od kozice in kuhalnice. V ohlajeno testo zamešamo drugo za drugim jajca in nato še kuhan in pretlačen krompir. Iz mrzlega testa režemo z mastno žlico žličnike in jih ocvremo v vročem olju. Slovenski Lunin koledar 1995 SLOVENSKI LUNIN KOLEDAR 1995 im^fiumv Brez Lune ne gre, še zlasti, če upoštevate, kaj je bolje za vas, saj lahko tako marsikaj preprečite. Kako se sporazumeti z Luno pri setvi, vrtnih opravilih in delih na polju, parjenju živali, operacijah, klanju živine, hujšanju, sečnji lesa, za kakšna opravila in posle je primeren določen dan, boste najbolj temeljito izvedeli iz Slovenskega Luninega koledarja 1995, ki ga je pripravila Meta Malus. Zaradi velikega zanimanja za ta koledar smo lahko letos cenejši kot lani. Koledar v prodaji na drobno stane 660 tolarjev, za naše stalne naročnike pa je 10 % cenejši - 586 tolarjev. Vaša naročila sprejemamo na naslov ČZP Kmečki glas, Robbova 14, 61000 Ljubljana, ali po telefonu 061/ 173 53 60. NAROČILNICA GG Podpisani (ime in priimek) Naslov Pošta 1. Nepreklicno naročam Slovenski Lunin koledar 1995. Pošljite mi ga po povzetju. 2. Želim postati stalni naročnik Slovenskega Luninega koledarja z 10 % popustom. Krompirjev pire s hrenom 3/4 kg krompirja, sol, 3 dl mleka, 3 dkg surovega masla, 1 koreninica hrena, 2 stroka česna, 1 žlička sesekljanega peteršilja, 2 žlici olja, 2 žlici kisle smetane. Očiščen krompir skuhamo do mehkega; olupljenega takoj pretlačimo, osolimo, pri-damo vroče mleko, surovo maslo in po navodilu pripravljen hren. Zmes dobro premešamo in takoj ponudimo h kuhanemu mesu (govedini, svinjini), preka-jenemu mesu ali ribam. Tekne pa tudi sam ob kakršnikoli solati, ob sojinih pol-petih in podobnem. Hren: Očiščen, ostrgan hren drobno naribamo, mu primešamo drobno sesekljan česen in peteršilj, olje in smetano. Moda Večni Chanel Želeno obkrožite. Datum: Podpis:, Na prvi pogled prepoznaš ta stil, pa naj bo klasičen, kot jih je risala in kreirala še sama dobra stara, zdaj že davno pokojna Coco Chanel, ali pa model, vzet iz najmodernejšega boutiqua kjerkoli v svetu. Za mlade in pogumne so za letošnjo jesen in zimo Chanel priredili takole, belo-črno, karirasto in "grahasto", sc pa pri nas dobi kar lepe primerke kostimov Chanel in če vam je vsaj malo všeč ta eleganca, si ga privoščite. Dolgo ga boste lahko nosili, saj praktično ne pozna letnice. TVS 1 11.15 Zimska tekmovanja 11.40 Lastninjenje - pravica do deleža 11.55 Zdravje, naše največje bogastvo: Bolečine v križu 12.05 Ščepec širnega sveta, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 14.55 Obiski 15.55 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.50 Risanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Beli lovec, črno srce, ameriški fjlm 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.46 Šport 22.55 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Ščepec njuhanca, zadnji del angleške nadaljevanke TVS 2 13.00 Euronevvs 13.30 Zgodbe iz školjke 14.00 Muenchen: Tenis, prenos 15.40 Middlemarch, angleška nadaljevanka 16.40 Vi-deošpon 17.20 Sova, ponovitev 17.55 Ščepec njuhanca, angleška nadaljevanka 18.45 To si ti, dojenček, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 19.10 Podarim-dobim 19.15 V vrtincu 20.00 športna sreda 20.00 Pred smučarskimi skoki v Planici, reportaža 20.20 Dunaj: Evropski pokal v nogometu: Casino Salz-burg - Milan, prenos 22.20 Omizje 0.20 Tenis, compaq turnir, posnetek iz Muenchna 7.45 Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Marianna in vesela druščina 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatnz, nadaljevanka 12.50 Ciklus filmov Steva McOueena: Lovec, ameriški barvni film 14.30 šolski program 15.30 Otroški program 16.05 Živeti kot vsi drugi 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Vohuni na nebu, angleška dokumentarna oddaja 21.45 Znanost in mi 22.30 Slika na sliko 23.10 Trilček, oddaja resne glasbe 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja HTV 2 13.50 TV koledar 14.00 Tenis: Compag grand slam, prenos 17.35 Ljubezen boli, nanizanka 18.25 V iskanju pustolovščine, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.05 Evropska nogometna liga: Hajduk - Steaua, prenos iz Splita 22.35 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 9/10 23.25 Evropska nogometna liga KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Rodeo 13.45 Spot tedna 15.50 Na velikem platnu 16.10 Male živali, ponovitev 16.30 Upravljanje, ponovitev dokumentarne serije 16.55 Karma, ponovitev 17.45 Mesto kot Alice, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Šport in rekreacija 19.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Benny Hill 20.30 Dance session 21.00 Por očila 21.10 Dannvjeve zvezde 22.00 Album show, glasbena oddaja 22.50 Krik, ponovitev 23.20 Spot tedna 23.25 Na velikem platnu 23.45 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Prihodnost staranja, ponovitev zadnjega 20.25 TVS 1 BELI LOVEC, ČRNO SRCE Ameriški barvni film; igrajo: Clint Eastvvood, Jeff Fahey, George Dzundza, Marisa Berenson, Alun Armstrong in drugi: Režiser, ki je sprt z vsemi pravili "velikih" producentov, je hkrati toliko cenjen, da si ga ne upajo zamenjati. Pot v Afriko, kjer naj bi posnel film, je zanj predvsem možnost, da zadosti svoji lovski strasti, da se še pred začetkom snemanja poskusi v lovu na veliko trofejo. Lov na slone pa se ne konča dobro - podivjani slon nasadi črnega lovca, ki hoče odvrniti pozornost živali od belega lovca nase... dela 10.15 Večerja vključno z zajtrkom, ponovitev italijanske komedije 11.30 Raji živali 12.10 Zunanjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Hišnica 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Vvurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Skrivnost črne džungle, italijanska nadaljevanka 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Hčerke hrepenenja, ameriška TV kriminalka 21.50 Pogledi od strani 22.00 Umor v Teksasu, ameriška TV kriminalka 1.00 Moj mož God-frey, ameriška komedija 2.30 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.20 Umetniki za boljši svet 14.30 Poklic 15.00 Tenis 16.40 Tele-shoping 16.45 Moč strasti 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Naš hrupni dom, ameriška serija 18.30 Vseh devet kijev, nagradna igra 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Kultura 20.15 Nogomet -evropski pokali, Liga prvakov: SV Casino Salzburg - AC Milano, z Dunaja 22.15 čas v sliki -Večerni studio 22.45 Čas v sliki da capo 22.50 Šport 0.15 Zadnja runda, nemško-avstrijski film 1.35 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 2.10 Videostrani/Ex libris TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Strel 7, oddaja za mlade in mlade po srcu 19.50 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na vidoestraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igrarije 20.30 Otvoritev novih poslovnih prostorov Adriatica PE Kranj 20.55 EPP blok - 3, Danes na videostraneh 21.00 Solze Mvanmara - med burmanskimi begunci 22.00 Sarajevo ground zero 22.55 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 15. oddaja 23.40 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 športni utrinek - oddaja LOKATV 20.00 Moda in mi - T: Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.40 - 15.30 Moda 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Nagradni kviz 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure, iz Kovorja na UKV 95 MHz ter SV KINO 1584 KHz in iz Tržiča na UKV 88.9 MHz. Napovedi sporeda sledijo ob 16.10 obvestila, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, ob 17.00 nadaljevlai z novostmi iz tržiških videotek, ob 17.30 pa govorili o knjigah. Sledili bosta oddaji Glasba brez meja, nato pa še Glasbena scena, v kateri bodo sodelovali predstavniki skupine Apairon. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narodno zabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.OO Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 16.50 Športni utrinki 17.30 Predstavlja se neodvisna lista za Žiri 18.00 Boom 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne Z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi taksno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole porition 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit 15 let radia žiri radia občme Skotia Loka CENTER amer. ris. LEVJI KRALJ ob 16., 18. m 20. uri STORŽIČ amer. drama NEVARNA ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. akcij. kom. RESNIČNE LAŽI ob 17.30 uri, amer. akcij, thrill. ŠUND ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. film TEKMA S SONCEM bo 18. in 20. uri V SOTOČJU Priloga Gorenjskega glasa o tržiški občini (10) Leto dni po stečaju Združene lesne industrije Tržič Kruha za več kot sto delavcev £ržič, novembra - Pred dobrim letom je Matija Roblek-Majcen prevzel dolžnost stečajnega upravitelja v tržiškem podjetju ZLIT. Pričakala gaje kopica dolgov, na tovarniškem dvorišču pa ni bilo niti kubičnega metra lesa. Kot pripoveduje posebej ?a bralce priloge Gorenjskega glasa V SOTOČJU, Je danes položaj v podjetju v mnogočem boljši Žal se ni razjasnjeno vprašanje vračanja premoženja Bornovim dedičem, brez česar upniki ne morejo napovedovati končnega izida stečaja. Naš sogovornik vseeno pričakuje, da tovarne ne bodo TQzprodali po kosih. Ob vašem prihoda v ZLIT ste kot stečajni upravitelj Ugotavljali znatno slabši po-«>zaj tega podjetja od BPT "žic, kjer ste prej opravljali enako dolžnost. Ali je slika sedaj še tako neugodna? "Upoštevati je treba, da je Premoženje ZLIT-a delno Pod zahtevkom za denacionalizacijo, kar kvari celotno sliko. Drugi del je premoženje, ki je bilo od zadnjih lastnikov, delno od države in delno od sklada za razvoj RS. Slika je neugodna v toliko, / det^cionalizacija še ni rešena. Ce bo podjetje obsta-'o na trgu in bo delovalo naprej, bi bilo zelo pametno razmišljati o tem, da se premoženje ne deli v naravi, ampak da se delež denacio-nahzacijskega upravičenca upošteva pri določanju procenta lastništva. Finančno stanje je gotovo holjše, saj je poslovanje pozi-hvno. Struktura kapitala je Zato ugodnejša, kot je bila Pred letom dni. To smo dosegli predvsem z delom in Prodajo za znane naročnike." Katerih ukrepov ste se sPloh lotili najprej in kaj yam je povzročalo največ težav? "Na začetku je treba preg-'edati, kaj ima človek sploh na razpolago in kako bo Usmeril stečaj. V začetku so P.ili opravljeni vsi ukrepi, ki J'h predvideva zakon. Skupaj 2 upniki smo na upniškem pdboru sklenili, naj bi podjetje poslovalo naprej. Predvsem smo skušali pridobiti P°sle, s katerimi bi podjetje preživelo, ustvarjalo dobiček ,n dajalo upnikom možnost Poplačila dolga." Oživljanje Proizvodnje Dvorišče pred žago že nekaj časa ni več prazno, kar Priča o oživljanju proizvodnje. Kaj delate in koliko 'Judi sodeluje? "Zaposlenih v podjetju je U-6, 18 delavcev pa dela Pogodbeno. Mislim, da se bo Po lagoma številka povečala, Sai je prostorskih in proizvodnih zmogljivosti dovolj. Delajo vsi obrati, predvsem pa Pohištveni. Pohištvo izdelujejo zlasti za Ikeo in neke druge znane naročnike. Svo-J'h proizvodov nimamo, ker niso bili nikoli razviti, razen neke posebne postelje. Po naročilu delamo tudi sedežne Sarniture v tapetništvu in embalažo za Iskro v zabojar- ni. Naš cilj je predvsem usposobitev pohištvene industrije, saj je za kvalitetne groizvode trg še dovolj velik, koraj vse pohištvo se prodaja na tuje, približno za 250 tisoč mark na mesec. Z drugimi izdelki vred je za okrog 300 do 310 mark proizvodnje na mesec, kar je precej več kot pred stečajem. Obenem gre za občutno manjše število zaposlenih, predvsem v administraciji; prej je bilo v slednjih služabah 22 odstotkov, sedaj pa so le 4 odstotki zaposlenih izven proizvodnje. Koliko uspete pokriti stroške proizvodnje? "Podjetje ustvarja dobiček, kar je bistveno. Ko sem prišel v tovarno, ni bilo skoraj kubičnega metra lesa. Zato smo pristopili k financiranju preskrbe s surovinami na drugačen način. Delno smo posle skušali zapirati s predplačili, kar nam je dobro uspelo. Delno smo šli v skupne izvoze, ki ob prilagajanju rokov uvoza surovin delno že poplačajo naročeni material." Dogovarjanje z upniki In kako gre proces dogovarjanja z upniki? "Upniški odbor se bo moral odločiti, kako bo zaključil stečaj. Kot stečajni upravitelj lahko dajem samo svoj predlog rešitev. Bistveno vprašanje je, kot sem že omenil, dokončna razrešitev denacio-nalizacijskega zahtevka. Če se bo upniški odbor morebiti odločil za prodajo tovarne nekemu kupcu, ki bo sposoben poravnati upniške dolgove, oziroma plačati kupnino, bi bilo smiselno ohraniti proizvodnjo. Dokler pa ne bo rešen zaplet pri vračanju podržavljenega premoženja, ni za ZLIT nobenega upanja, da bi nekdo tovarno kupil in nadaljeval proizvodnjo. Cilj vsakega stečajnega upravitelja je - isto velja zame, da čimprej razreši zadevo. Ko bo vse o denacionalizaciji jasno, bom tudi sam lahko tehtno presojal o predlogu rešitev upniškemu odboru." Ali tržiška občina še kaže interes za prevzemanje določenih poslov v podjetju? "Ze od vsega začetka sem rekel, da so eno želje, drugo pa realne možnosti. Verjetno je bilo dosti želja in tudi dobre volje s strani nekaterih ljudi v občini, vendar je treba vedno podjetje - in vsako stvar - pripeljati do pametne rešitve. Mislim pa, da je občina ponudila upnikom dosti premalo za najetje celotne tovarne. Če je želela pomagati podjetju, bi to lahko lažje uresničila, preden je sploh prišlo do stečaja. S tem bi zapleti med nekaterimi posamezniki iz občine in menoj odpadli. Vseeno menim, da je glavni cilj občine dosežen; tovarna deluje in daje kruh toliko in toliko ljudem." V katero smer bodo potekali vaši nadaljnji ukrepi? "Naš cilj je usposobiti delavce tako, da bodo lahko ačrt e zi delali za katerimkoli strojem. To narekujejo potrebe proizvodnje, v kateri ni več fiksnega delovnega mesta. Drugi cilj je odprava ozkih grl v proizvodnji, ker je dela dovolj. Razmišljamo o uvajanju kooperantskih odnosov v bližnji in daljnji okolici. Tako bi imeli sami le tiste faze proizvodnje pohištva, za katere smo najbolj usposobljeni. S tem bi razširili tudi obseg proizvodnje. Vsekakor bi bile potrebne določene naložbe v posodobitev proizvodnje, o čemer bo odločal upniški odbor." Kako so delavci motivirani za delo? "Kar zadeva plače, v prvem mesecu dela v podjetju dose- fajo 80 odstotkov osnove po olektivni pogodbi. Če smo zadovoljni z njegovim delom, ima potem blizu 90 odstotkov te osnove. Mislim, da je nagrajevanje v tem trenutku primerno. Naš cilj pa je, da bi ljudi plačali od izdelanega kosa. a tem bo stimulacija za hitrejše in boljše delo večja, kot je sedaj." Večje število zaposlenih Razmišljate o večjem številu zaposlenih. Ali bodo med njimi predvsem domačini? "Glede prve ugotovitve moram reči, da drži. Skupaj naj bi bilo v prihodnosti okrog 170 zaposlenih. O želji do dela v naši tovarni bodo morali razmisliti predvsem domačini sami. Nekaj jih gotovo še pride v poštev za to, nekateri pa bi morali najprej spremeniti svoje razmišljanje. Gotovo bomo najprej povabili k sodelovanju domačine. Če jih ne bo dovolj, bomo delavce iskali še drugod." Razumljivo je, da var čuje te pri vseh stroških podjetja. Sodi k temu tudi odrekanje podpore tovarniškim gasilcem, pa koliko to lahko ogrozi varnost pri delu? "Bistveno je varčevanje pri porabi električne energije ter izrabi delovnega časa in materialov. Glede gasilskega društva moram reči, da ne gre za varčevanje. Smisel vidim v takem društvu, ki Eovezuje ljudi iz tovarne. Te ,udi je treba razporediti po izmenah tako, da lahko ukrepajo v primeru požara. Predsedniku društva sem pojasnil željo, da društvo ostane, vendar le z zaposlenimi iz tovarne. Čeprav o sklepih izredne skupščine uradno še nisem obveščen, sem zvedel za njihovo odločitev o začasnem prenehanju dela društva. Mislim, da bomo morali razmisliti o drugačni organizaciji gasilskega društva v tovarni. O varnosti pa le to, da prav v ničemer ne trpi! Stopnja nevarnosti za požar ni niti večja niti manjša kot prej, vse gasilne naprave pa so pripravljene za takojšnjo uporabo." Ali se vam glede na povedano zdi, da ste v dobrem letu dni dosegli pričakovane rezultate? "Najpomembnejše je, da smo vse do novembra letos dosegali rezultate poslovnega načrta, vključno s pričakovanim petletnim razvojem. Ta mesec smo zaradi uvajanja nekaterih novih stvari v proizvodnjo prvič nekoliko pod planom. Prizadevali pa si bomo, da bi plane tudi presegali in ustvarili večje možnosti za poplačilo upnikov. Obenem pričakujem dober zaključek za to tovarno, to je nadaljevanje proizvodnje in ohranitev dela za zaposlene." • Stojan Saje Smeli načrti podjetnika Dušana Korena Mladinski hotel v nekdanji stražnici o podpisu pogodbe s tržiško občino se je podnajemnik že lotil nekdanje stražnice pod Ljubeljem. Zanimiva lokacija za turizem. »renove Ljubelj, novembra - Do konca 1994. leta naj bi bili urejeni pritlični prostori stavbe, ki bodo služili gostinski dejavnosti. Med velikonočnimi prazniki načrtujejo prvo prenočevanje gostov v 5 podstrešnih sobah. Podjetnik Dušan Koren bo okolico stavbe namenil rekreativni dejavnosti, več načrtov pa ima tudi za obogatitev turistične ponudbe od vrha starega ljubeljskega prelaza do naselja Podljuhelj. "Ze od leta 1987 se ukvarjam s konceptom razvoja zgornjega dela podljubeljske doline. Najprej sem zgradil trgovino in gostišče na Lajbu ter se pred dobrimi petimi leti lotil samostojnega podjetništva. V tej okolici bi želel ponuditi za vsakogar nekaj, predvsem pa doseči, da bi se obiskovalci porazdelili glede na različne želje. Prenova nekdanje stražnice je že stekla. Tržiški podjetnik Dušan Koren Zato sem se julija letos javil na razpis tržiške občine, ki je ponujala nekdanjo stražnico pri ljubeljskem spomeniku v podnajem. Pogodbo sem že podpisal, sedaj pa so na vrsti prenovitvena dela v stavbi, ki je predvidena kot mladinski hotel," je povedal Dušan Koren. Pred zadnjim novembrskim tednom so začeli prenavljati spodnje prostore stavbe, kjer nameravajo še letos urediti kuhinjo, točilni- co, restavracijska prostora s približno 50 sedeži in sanitarije. V zgornjem delu stavbe bodo opremili 5 sob s 16 posteljami, ki jih bodo ponujali predvsem uporabnikom mladinskih hotelov iz vsega sveta. Prve goste naj bi sprejeli že prihodnjo pomlad. Ker bodo prihajali zaradi izobraževanja, športnih aktivnosti in oddiha, bodo obnovili tudi nekdanje športne objekte, zgradili teniško igrišče in uredili prostor za šotore. "Od mladih obiskovalcev si obetamo potencialne goste tudi pozneje, zato se mi zdi naložba od 8 do 10 milijonov tolarjev v prenovo stavbe smotrna. Da bi goste zadržali dalj časa in od njih imeli kaj zaslužka, jim nameravamo poleg naravnih in zgodo-vinsko-kulturnih zanimivosti ponuditi še kaj. Na vrhu Ljubelja bomo ob nekdanjem mejnem prehodu postavili objekt z gostinsko-turistično ponudbo za izletnike. Za motorizirane turiste bo pridobitev tudi bencinska črpalka, ki jo bomo zgradili na Lajbu prihodnje leto." • tekst in slike: S. Saje POD GORAMI Kaj bo v Mallvjevi hiši Tržič - Na seji pred tednom dni se je tržiški izvršni svet odločil, da bo objavil javni natečaj za pridobitev idejno programske rešitve za Mallvjevo hišo in ožje območje okrog te stavbe. Gre za meščanski dvorec iz leta 1618, ki je eden od biserov v bogati stavbni dediščini mestnega jedra. Čeprav so že v preteklosti nastali nekateri idejni načrti, po katerih naj bi ta hiša služila za mestni hotel, knjižnico ali poslovne prostore, so sklenili, da z natečajem ne bodo predpisali predhodno izbranega programa, ampak bodo skušali dobiti čimveč dobrih zamisli. Obenem so predlagali, naj idejni načrt za knjižnico uporabijo kot podlago za izdelavo glavnega projekta. Izbrali so tudi strokovno komisijo, ki bo po končanem natečaju predlagala izbor prvih treh nagrajencev. Prva dela v soteski Tržič - Posebna komisija pri tržiškem izvršnem svetu je sredi novembra izvedla javno odpiranje ponudb, ki so prispele na razpis za izbiro izvajalcev del v Dov-žanovi soteski. Tudi izvršni svet se je strinjal z njenim predlogom, da sanacijo predora v soteski zaupajo Podjetju za rudarska dela iz Ljubljane, izdelavo projekta za izvedbo galerij in sanacijo manjšega stranskega zgornjega mostu na Jame pa podjetju SGP Grabinec kranj. Za izvedbo novega spodnjega mostu na Jame in zamenjavo kovinske ograje z leseno na zgornjem mostu čez Tržiško Bistrico na Jame pa sta prispeli le dve ponudoi, kar ne zadošča za izbor ponudnika. Ivo Kokalj, dobitnik letošnje Kurnikove plakete Vloga ljubiteljskega režiserja ni enostavna seeno je 54-letnemu brusilcu orodja v tržiškem podjetju Trifuc že vrsto let najljubši konjiček pra režija. Kot igralec je nastopal v več kulturnih društvih.r Tržič, decembra - Letos si je že drugič prislužil Kurnikovo priznanje za delo v amaterski gledališki dejavnosti To ne preseneča saj je prvič stopil na oder kot osnovnošolec v Lešah, pozneje je bil član Amaterskega gledališča Tržič, skoraj tri desetletja pa sodeluje s KUD Jelendol - Dolina, kjer se je spoprijel tudi z režiserskim delom Obenem je Ivo Kokalj aktiven v vodstvu Zveze kulturnih organizacij Tržič. Kot ocenjuje, si zveza zelo prizadeva za pošteno nagrajevanje najuspešnejših skupin v občini Vključitev v dramski krožek v osnovni šoli Leše, ki je pripravljal krajše igrice in razne proslave, je odločilno vplivala na poznejšo Ivovo dejavnost. Leta 1956 se je včlanil v KUD Leše, eno takrat najaktivnejših kulturnih društev v občini. "Spominjam se, da sem prvič igral s skupino odraslih v drami Pot do zločina. Nismo nastopali samo doma, ampak tudi v okolici. Prav gostovanja drugod so me najbolj navdušila, čeprav smo se tudi peš odpravili na kakšen nastop, na primer, na Brezje. Vsako leto smo pripravili po eno predstavo, ki smo jo najprej pokazali domačinom. Ko sem se 1965. leta preselil k ženi v Jelendol, kjer takrat ni delovalo kulturno društvo, sem začutil pravo praznino. Ker sem se že prej pridružil Amaterskemu gledališču Tržič, sem nadaljeval z nastopanjem v Cankarjevem domu v Tržiču in na tržiških poletnih igrah. Igranje pod reflektorji v naravi, ki ga je vedno spremljalo veliko število občinstva, je bilo nekaj posebnega. Največkrat smo igrali ljudske igre in dela domačih avtorjev. Zelo rad sem imel vlogo Marjana v Desetem bratu, ki je bila gledalcem všeč zaradi pogajanj s Krjavlom. Sicer pa so se v približno osmih letih druženja s tržiškimi igralci zvrstile različne vloge v številnih predstavah," povzema Ivo Kokalj podatke o svojih nastopih, ki so zapisani ob shranjenih fotografijah z odrskih desk. Od igre k režiji "Po preselitvi v Jelendol sem si skupaj z nekaj vrstniki prizadeval za oživitev kulturne dejavnosti. Nova dvorana še ni imela odra, a smo vseeno sklenili naštudirati komedijo Ad acta. Ker ni bilo nikogar za režijo igre, sem se sam lotil tudi teh opravil, čeprav sem sam igral glavno vlogo. Za vlogo Karla, ki je bila med mojimi najtežjimi, sem potreboval vsaj tri mesece učenja. Trud sedmih igralcev ni bil zaman; doma- Odslej prodajalna na Deteljici Pasaža trgovskega centra, Cesta Ste Marie aux Mineš 17 Tržiška družina Lavrič je minuli petek proslavila s svojimi poslovnimi partnerji in kupci nov delovni dosežek. V dveh dneh ji je uspela preselitev iz trgovine v trgovskem centru BPT v novo prodajalno v Bistrici pri Tržiču._ 1 *>/ DROGERIJA Zasebno podjetje HY-med DROGERIJA se je pred štirimi leti začelo ukvarjati z grosistično prodajo kozmetike, higienskega in sanitetnega materiala ter čistil na Gorenjskem. Pred letom dni je odprlo še trgovino v trgovskem centru BPT na Predilniški 16 v Tržiču, ki je bila namenjena prodaji teh artiklov na drobno. Čeprav so tja zahajali poleg domačinov kupci iz vse Slovenije, pa je lastnica Jožica Lavrič iskala večji prostor na bolj dostopnem kraju za kupce. Ker se je pred nedavnim ponudila priložnost za najem prostora v trgovskem centru Deteljica, so svojo trgovino preselili tja ddbesedno čez noč. HY-med DROGERIJA, ki je odprta vsak dan od 9. do 19. ure in ob sobotah med 8. in 12. uro, ponuja dekorativno kozmetiko znanih tujih in domačih proizvajalcev, negovalno kozmetiko, parfume, vse za nego otroka, higienski pribor, čistila, galanterijo, bižuterijo in drobna darila. Lastnica Jožica Lavrič, ki dela v trgovini popoldne, se ukvarja tudi s profesionalnim ličenjem obraza za posebne priložnosti. Stranke se za te storitve lahko naročijo v trgovini ali na telefonski številki veleprodaje (064) 57-577. K ponudbi spada tudi svetovanje za nego las in telesa. Pa še to! HY-med DROGERIJA je urejena za samoizbirni način prodaje. Ker želijo v njej čimveč obiska domačinov, so cene ugodne. Prepričajte se o tem tudi sami! čini so navdušeno sprejeli naš nastop. V Jelendolu sem živel le dobri dve leti, potlej pa sem tja prihajal iz Tržiča. Igro je vse bolj zamenjevalo vodenje igralske skupine, zato sem čutil potrebo po izobraževanju. Devetkrat sem se udeležil seminarjev za režijo, ki jih je ZKO Slovenije pripravljala v raznih krajih. Pridobljeno znanje sem prenašal v igralski kolektiv, ki je med amaterskimi gledališči dosegel kar visoko raven. Če je kasno leto zastalo delo v Jelendolu, sem rad pomagal pri režiji tudi amaterskim igralcem v Podljubelju in Lomu. Režija je moj najljubši konjiček še danes, čeprav naloga amaterskega režiserja sploh ni enostavna. Za vse mora poskrbeti sam, saj nima na voljo strokovnjakov za razna področja, kot je to navada v poklicnih gledališčih. Izbiro iger omejuje tudi ozek igralski krog, česar določen del občinstva ne ra-zume povsem in neupravičeno pričakuje vrhunske stvaritve," pojasnjuje iz izkušenj amaterski režiser iz Tržiča. Mesto zaostaja za vasmi "Dve desetletji se ukvarjam tudi z organizacijskim delom. Sedaj sem član izvršnega odbora ZKO Tržič, zadolžen za gledališko dejavnost. V Tržiču marsikdo po- greša dejavftost igralske skupine, ki se je po smrti režiserja Anderleta razšla. Ta skupina je bila res vztrajna, saj se sam spominjam kar 37 nastopov s komedijo Presenečenja v raznih krajih. Ni pa dovolj samo volja za delo, ampak je za študij igre nujen oder, ki po predaji tržiške dvorane v upravo Kina Kranj ni bil več vselej na razpolago. Dokler Tržič ne bo imel svojega odra, bo mesto pri gledališki dejavnosti gotovo zaostajalo za vasmi. Sedaj namreč igralstvo živi samo v Lomu, Podljubelju in Jelendolu, kar gotovo ni dobro. Seveda so drugod razvite druge dejavnosti. Zdi se mi, da si ZKO Tržič zelo prizadeva za pošteno nagrajevanje najuspešnejših kulturnih sku- Ce je tako tudi pri podeljevanju priznanj? Prav gotovo, čeprav je ravno množičnost narekovala spremembe celo pri tem. Prej so bile Kurni; kove nagrade enotne, sedaj pa podeljujejo plakete in značke. Sam sem prejel prvo Kurnikovo priznanje pred 16 leti; letos so mi izročili bronasto plaketo, kar je dokaz, da delo v preteklosti ni ostalo Erezrto. Obenem mi bo spod-uda za uresničevanje novih načrtov, ki jih že snujemo z amaterskimi igralci v Jelendolu in Podljubelju," napoveduje Ivo Kokalj nadaljevanje svoje ljubiteljske dejavnosti. • Stojan Saje Ivo Kokalj je že drugič prejel Kurnikovo priznanje. MERCATOR - PRESKRBA TRZIC trgovinsko podjetje, d.d. Otroška trgovina GALA na Trgu svobode 22 v Tržiču Akcijska prodaja plenic PAMPERS BABY DRY cena paketa samo 1.701,00 SIT PAMPERS UNI 3-6 kg 450,70 SIT PAMPERS MAXI 8-18 kg 559,40 SIT Prihajajo časi obdarovanj in za naše najmlajše smo pripravili PESTRO PONUDBO IGRAČ, če nas obiščete, boste prijetno presenečeni nad bogato izbiro zimskih oblačil iz uvoza. MOŽNOST NAKUPA NA 3 IN 4 ČEKE BREZ OBRESTI. Prodajalna z avto deli in športno opremo, Cankarjeva 1 (v stolpnici) Tržit) tel. 50-234 Rolerji in drsalke priznanega proizvajalca ROCES otroške drsalke ROCES 6.961,50 SIT ženske drsalke ROCES 7.865,00 SIT moške drsalke ROCES 9.438,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA 4 ČEKE BREZ OBRESTI. ROCES Salon pohištva in talnih oblog, Balos 1, Tržič, tel. 50-898 Se odločate za nakup pohištva ali talnih oblog? Obiščite nas in oglejte si pestro izbiro opreme za vaše stanovanje. Do 31. 12. 1994 AKCIJSKA PRODAJA JOGIJEV - admiral 190 x 90 10.080,00 SIT - termal 110 190 x90 14.880,00 SIT - hospital 190 x 90 19.200,00 SIT V zalogi so tudi druge dimenzije po izredno ugodnih cenah. Največja izbira talnih oblog na Gorenjskem! Nudimo vam: - preproge in kože - predpražnike - ITISONE tople pode - talno pluto - umetno travo - vinas plošče - TALNE IN VOGALNE LETVE - TALNE PVC TRAKOVE Strokovni nasveti, brezplačna dostava, ugodni plačilni pogoji. Potrošniški krediti do 48 obrokov brez pologa. Za nakup pohištva vam pri kreditih priznamo tovarniške gotovinske popuste. Dobitnik Kurnikove plakete Ludvik Soklič Šport je dopolnila kulturna dejavnost Čeprav je kot mladinec več časa preživel ob šahovski deski in na smučeh, so Lomu kmalu zvabili medse. Sedaj je njihov režiser. Tržič, decembra - Odkar je 1957. leta prvič stopil na avili zasilni oder, izravnali tla, Dolfe Anderle mi je veliko odrske deske v Lomu, je odigral številne vloge in postavili klopi iz šole ter se sodeloval pri pripravi raznih prireditev. Zadnja leta domačinom predstavili s sodeluje z lomsko gledališko skupino predvsem kot Finžgarjevim Divjim lovcem. režiser. Na veselje otrok pa se je letos že četrtič lotil Takrat sem nastopil v vlogi priprave Miklavževega večera. Za svoje delo v KUD Lom lovca Toneta in se preizkušal ■j:l:l..l:»J.:Hiranngi je Ludvik Soklič prejel bronasto Kurnikovo plaketo. Življenjska pot danes 56-letnega nagrajenca je dokaj pestra, saj se je po izučitvi za mizarja izobraževal še za lesarskega tehnika in inženirja varstva pri delu. Najprej je delal v tržiški tovarni Tokos, že 15 let pa dela kot varnostni inženir v kranjski tovarni IBI. Takrat smo napolnili dvorano v kleti šole in navdušili gledalce. Potem so prišle tudi glavne vloge, ki so zahtevale več učenja. Ker sem štiri leta tekmoval v alpskem smučanju za tržiški klub, je časa vedno primanjkovalo. Presodil sem, da v športu ne bom tudi v režiji. Na moje veselje in zadovoljstvo vseh je predstava zelo lepo uspela," se spominja Ludvik Soklič. Nastopi v raznih krajih "Igralci in pevci smo sodelovali tudi z Amaterskim gledališčem Tržič pri izvedbi Plaketa priganja k nadaljevanju dela, meni Ludvik Soklič. Čeprav že skoraj dve desetletji prebiva z družino na Slapu pri Tržiču, je še ohranil stike z domačo vasjo. Na Lom ga vežejo predvsem spomini na sodelovanje v Kulturno umetniškem društvu. "V društvu so me 1957. leta povabili kot mladinca na šahovski turnir, potlej pa so rni ponudili še sodelovanje v igralski skupini. Čeprav sem se kot osnovnošolec preizkusil v kakšni otroški igri, nisem imel namena nastopati. Mislil sem, da ne bom zmogel, a mi je vloga Leonarda v Skapino-vih zvijačah kar lepo uspela. dosegel vrhunskih rezultatov, zato sem se raje izobraževal za vaditelja in trenerja ter sodnika, obenem pa sem se vse bolj posvečal kulturi. V KUD Lom smo veliko delali in ustanavljali nove sekcije; poleg dramske in pevske smo imeli tudi literarno, fotografsko in športno. Imeli smo celo do 80 članov, največ med igralci. Kot predsednik dramske sekcije sem skrbel za vse, od izbire igre do organizacije vaj in priprave odra. Ko je bila nova dvorana kulturnega doma komaj pod streho, smo post- poletnih iger. Posebej se mi je vtisnila v spomin predstava na gradu v Tržiču, kjer smo igrali komedijo Zares čuden par. Nekoliko čudno je bilo tudi omejeno gibanje igralcev za odrom, ki se niso smeli pred igro in med njo kazati {jledalcem. V tržiškem gleda-išču, kjer sem igral pri režiserjih Murniku, Kovačiču in Anderletu, pa sem dobil tudi drugačne izkušnje. Zlasti povedal o režiji, kar mi je koristilo pozneje. Kje sem najraje nastopal? Gotovo smo vsi zelo radi igrali v domači dvorani, ki je še danes polna, kadar nastopajo lomski igralci. Gostovali smo tudi v raznih krajih po tržiški občini, na Planini pri Rakeku, v Bilčovsu in Selah na avstrijskem Koroškem. Takrat je bilo gostovanj manj kot danes, ker je skoraj vsak kraj imel svoje kulturno društvo. Z igranjem in nastopanjem sem po letu 1975 zaradi drugih obveznosti prenehal, s KUD Lom pa sem obnovil sodelovanje ob praznovanju 70-letnice društva pred šestimi leti. Takrat sem režiral igro Ignacija Borštnika Stari Ilija - mi smo to osebo poimenovali Tomaž. Od takrat pripravimo vsako leto vsaj eno predstavo. Večkrat smo gostovali na odrih po tržiški občini, drugod po Sloveniji in v zamejstvu. Sodelovali smo tudi na revijah gorenjskih gledaliških skupin, letos pa smo z veseloigro Detektiv Megla zastopali tržiško občino na nedavnem Linhartovem srečanju podeželskih gledališč Slovenije v Slovenj Gradcu. Prav gotovo je igralska tradicija v Lomu in zanimanje domačinov za gledališko dejavnost najboljše zagotovilo za nove dosežke. Sam sem sicer že razmišljal o prenehanju režiserskega delovanja, vendar me ustvarjalnost mladih vleče naprej. K temu me spodbuja tudi letošnja Kurnikova plaketa, moje prvo priznanje za delo v kulturi. Prihodnje leto sicer ne bo nove igre, ampak bodo igralci, pevci in glasbeniki pripravili Veseli večer v Lomu. Poskrbel bom tudi za uvajanje mladih v režijo, potlej pa bom vodenje igralcev lahko prepustil drugim," načrtuje letošnji Kurnikov nagrajenec. Ob našem pogovoru je Ludvik Soklič pripravljal že četrti Miklavžev večer, katerega se vselej razvesele lomski in tržiški otroci. Gre za Sokličevo priredbo otroške igre, ki je polna navdušenja ob pričakovanju daril. Letos so tri predstave organizirali v Tržiču. • Stojan Saje Prva kaseta in kompaktna plošča Tržič - Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča bo imel v nedeljo, 18. decembra 1994, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Tržiču koncert, na katerem bo predstavil 18 domačih in tujih neznanih skladb z božično vsebino. Zbor, ki ga vodi Vito Primožič, je posnel skladbe ob spremljavi orkestra in pod taktirko dirigenta Maksimiljana Feguša iz mariborske opere. Z božičnim koncertom bo zbor proslavil tudi 15-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti ga bodo nagradili s posebnim Kur-nikovim priznanjem. S. Saje POD GORAMI Težka odločitev Tržič - Na enem zadnjih zasedanj tržiškega izvršnega sveta v sedanji sestavi so sprožili tudi vprašanje, kaj se dogaja s podjetjem BIOS v občinski lasti. Čeprav je minilo že več kot leto dni, namreč podjetje uradno še ne deluje, niti ni dokapitali-zirano. Kot je znano, naj bi prek tega podjetja prevzeli določene posle po stečaju tovarne ZLIT, do česar pa doslej ni prišlo. Kot je predlagal načelnik oddelka za gospodarstvo, bi kazalo Codjetje obdržati in upora-iti tudi za druge namene, saj bi jih dokapitalizacija stala le okrog 800 tisočakov. Če se ne bi odločili za tak korak, bi jo morali zapreti do 31. decembra 1994. To pa pomeni, da bi breme odločitve preložili na ramena nove vlade. Da se ne bi poslovili z dolgovi, so sklenili pripraviti podrobnejši predlog za dokončno odločitev do prihodnje seje. Neplačane najemnine Tržič - Če je na začetku svojega mandata tržiška vlada nekoliko popuščala dolžnikom, ki niso redno plačevali najemnin za občinske poslovne prostore, f>a je posebno v zadnjem etu postala neizprosna. Glede na finančni položaj, ki obeta prvič tudi zadolževanje za več prihodnjih let, je tako ravnanje povsem razumljivo. Tako so člane izvršnega sveta pred dnevi seznanili, da so po vlogi za izterjavo dolgovanih najemnin na javno pravobranilstvo uspeli dobiti denar od najemnika Vile Bistrica, območni organizaciji RK odtrgujejo stroške najemnine od dotacije, vodstvo zveze borcev pa lahko le izselijo, ker nimajo denarja za plačilo. i =4 *WW m vrni* nw prtioinost 90 LET V0D0V0DJVEGA SISTEMA TRŽIČ ********* r**l**l0 tršli 3s Pristavška cesta 31, Tržič Tel.: 57-415; Fax:57-791 Avto M d.o.o. Predilniška 16, SI 64290 Tržič tel/fax: 064 53-334 AVTOSALON IN SERVIS - nova in rabljena vozila - servisne storitve, popravila, kleparstvo, ličarstvo AVtOKLEPARSTVO DRNOVŠEK ruoolf 64294 KRIŽE, Sebenje 5a, tel.: 064/58-174 VLEČNA SLUŽBA ZAŠČITA I DOBAVA DELOV PO NAROČILU KVALITETA IN ROKI ZAGOTOVLJENI DOLES d.o.o. Cankarjeva 25, 64290 Tržič KUPUJE 1. BOROVO HLODOVINO - VSE KVALITETE 2. BOROV ŽAGAN LES 25/27 mm, KVALITETE 0-III. Cene so konkurenčne, za hlodovino je možen tudi odkup na panju. Informacije na sedežu podjetja ali po telefonu 064/50 423. SALON POHIŠTVA C0MMERCE Proizvodno prodajni center BPT Tržič Tel./Fax.: 064/50 557 VSE VRSTE POHIŠTVA ZA VAŠ DOM POSEBNI DECEMBRSKI POPUST Sedežne garniture in vzmetnice NOVA OPREMA omarice za čevlje po 7.000 SIT pisalne mize za dijake in študente po 8.500 SIT OB NAKUPU NAD 100.000 SIT DARILO! Odprto: od O. do 12. ure in od 14. do 18. ■obota od 8. do 12. ure Tržič Predilniška 16 V trgovskem centru BPT dobite vsez -vodovodni material in material za centralno ogrevanje -keramične ploščice -lepila in fugirne mase UZIN Možnost plačila na 3-4 čeke , kredit A banke, 5% popust za takojšnje glačilo DOSTAVA IN MONTAŽA NA VAŠ DOM! Odprto: 7-19, v soboto 7-13, tel&fax: 064/50-516 IZDELOVANJE OTROŠKE OBUTVE TRGOVINATC DETELJICA v Bistri pri Tržiču OTROŠKA OBUTEV IZ NARAVNIH MATERIALOV IN Z ORIGINALNIMI ORTOPEDSKIMI VLOŽKI IZ LASTNE PROIZVODNJE ZA ZAHODNOEVROPSKI TRG STALNA PONUDBA IZDELKOV Z MALENKOSTNIMI LEPOTNIMI NAPAKAMI PO ZELO UGODNIH CENAH ! Delovni čas: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure torek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure ^53-388 Nova knjiga tržiškega alpinista Iztoka Tomazina Tržiški krvodajalec Slavko Jančič Pustolovščina v Tibetu, Priznanje odtehta smučanje z osemtisočaka le eno rešeno življenje aka sta naslov in podnaslov četrtega Tomazinovega literarnega dela,|Ceprav krvi ne daruje zaradi pohval, je ponosen na priznanja za dolgo rendar je v knjigi moč prebrati še kaj več od opisov plezanja in smučanja.lletno sodelovanje. Letos je dobil plaketo RKS za 45 odvzemov krvi. Tržič, decembra - Tik pred odhodom Iztoka Tomazina na novo odpravo v ameriške Ande je Cankarjeva založba izdala knjigo Pustolovščina v Tibetu, ki opisuje lansko alpinistično-smučarsko odpravo na osemtisočak Šiša Pangma. Njen avtor je predstavil nastajanje te knjige in napovedal novosti v svojem literarnem snovanju. Ali bo v naslednji knjigi na vrsti poezija? Lani izdana knjiga Nebo nad Afriko je prišla na knjižne police desetletje po poletu z zmajem s Kilimand-žara. Tokrat je dogodek odmaknjen le leto dni. Kako vam je to uspelo in čemu ste Iztok Tomazin se na smučeh sam vzpenja proti vrhu Šiše Pangme. • (iz arhiva I. T.) namenili največ pozornosti v knjigi Pustolovščina v Tibetu? "Z odprave v Tibet na goro Šiša Pangma so se res vrnili šele lansko jesen. Že prej sem se odločil, da bom enkrat opisal res aktualen dogodek. Na tej odpravi sem imel s seboj prenosni računalnik, tako da sem del teksta napisal že tam. Opisujem vzpon na vrh in smučanje z višine 7.550 metrov, kar sicer ni izpolnilo prvotnega načrta, še vedno pa gre za slovenski višinski rekord pri smučanju. Poleg mene sta pri tem podvigu sodelovala Gorenjca Matej Kranjc in Drejc Karničar ter Ljubljančan Urban Golob. Zgodba dogajanj na odpravi je samo zunanji okvir tej knjigi, bistvene stvari pa so še drugje. Precej jasno in ostro so opisane tudi peripetije pred odhodom na odpravo, zaradi česar bodo morda nekateri celo užaljeni. V knjigi skušam nakazati tudi svoj odnos do Tibeta. Zato mislim, da je glavni junak knjige prav ta dežela." O njenih privlačnostih govori že vaša knjiga Čo Oju -Turkizna boginja. Torej gre za nova spoznanja in tudi nekaš-no zorenje v pisani besedi? "Tako je. Dejansko so ekstremna dejanja le najbolj vidni del dogajanj, onkraj njih pa je še veliko vsega. Vedno je motiv v iskanju česa novega, kar bi potem povedal tudi bralcem. Seveda je velik razkorak med vsem, kar človek doživlja in razmišlja, pa tistim, kar je sposoben izraziti z besedo. To je moja četrta knjiga pri velikih založbah, pred tem pa je izšel alpinistični vodnik Storžič v samozaložbi. Knjigo Pustolovščina v Tibetu je založila Cankarjeva založba v 2000 izvodih, ki so že na razpolago bralcem." Gotovo se vaše misli že sučejo okrog kakšne nove knjige? "V zasnovi je kar pet knjig, ena pa nastaja že kar konkretno. Mislim jo izdati čez dobro leto dni. Gre za povsem novo vsebino; pripravljam namreč pesniško zbirko." Hvala za pogovor. Srečno pot med odpravo na najvišji vrh Andov, o pustolovščini na Aconcagui pa bomo pisali po vaši vrnitvi ob koncu 1994. leta! * Stojan Saje Tržič, novembra - Slavko je podoben vsem krvodajalcem ki jim je skupna želja po reševanju življenj drugih ljudi. Vseeno se od marsikoga razlikuje, saj si je pri 45 letih nabral prav toliko darovanj krvi Razen tega vztrajno sledita njegovemu zgledu tudi žena Kristina in sin Benjamin. Kadar se zbero še drugi krvodajalci iz sorodstva, jih je dovolj za veselo družbo. "Najlepši so gotovo vsi spomini na trenutke po krvodajalskih akcijah, na skupne izlete in razne svečanosti, kjer ni nikoli manjkalo vedre volje in smeha. Tudi na letošnji prireditvi, ki jo je pred nedavnim pripravil območni odbor Rdečega križa Tržič v Bistrici za jubilante iz vrst krvodajalcev, je bilo prav prijetno. Z menoj je bila prvič ob taki priložnosti tudi žena Kristina, ki je dobila priznanje za 15-kratno darovanje krvi, meni pa so podelili plaketo za 45-kratni odvzem. Ko sva dobila vabilo, sploh nisva vedela, da sva že na vrsti za katero od priznanj, saj človek niti ne šteje vsakega odhoda na odvzem krvi posebej. Poleg naju sta bila na prireditvi tudi ženin brat, ki je daroval kri tolikokrat kot ona, pa moj brat Marjan, ki je dobil priznanje za 30 odvzemov. Prav on me je prepričal v koristnost krvodajalstva. Prvič sem se odpeljal s tržiškimi krvodajalci v Ljubljano 1967. leta, odtlej pa sem redno gost krvodajalskih akcij. Sprva smo jih imeli v tržiškem zdravstvenem domu, potlej smo se spet vozili v Ljubljano, zadnja leta pa prihajamo v gasilski dom v Bistrici. Že med služenjem vojaščine 1969. leta sem v novomeški bolnišnici prvič daroval kri za porodnico, ki me je pozneje obiskala s svojci in povabila domov. Tudi pozneje so me pogosto poklicali v ljubljansko bolnišnico zaradi nujnega darovanja krvi za operacijo bolnika. Vsakič sicer ne spoznaš prejemnika, a to sploh ni pomembno. Glavno je, da pomagaš in morda nekomu rešiš življenje! Za eno operacijo je namreč potrebne veliko krvi. Ker človek nikoli ne ve, kdaj jo bo sam potreboval, je darovanje tudi nekakšno zagotovilo, da tudi meni drugi ne bodo odrekli take pomoči," razmišlja 45-letni krvodajalec iz Bistrice pri Tržiču. Medtem ko razkazuje pisna priznanja pa krvodajalske značke in plakete, omenja še nagrade organizacije RK v tovarni Peko, kjer je vrsto let delal v gumami. Ponosen je na podarjeni kristalni pepelnik in uro za dolgoletno sodelovanje v krvodajalstvu, a nobeno priznanje ni bilo nikoli povod za darovanje krvi. Ker mu zdravje dobro služi, so mu pač lahko odvzeli kri večkrat na leto brez vsake škode za njegovo počutje. "No, saj smo vedno poskrbeli, da se je odvzeta tekočina hitro nadomestila z drugo! Včasih se je zgodilo tudi tako, da smo odšli zjutraj od doma in smo se vrnili šele zvečer. Posebno dolga so bila potovanja v Ljubljano oziroma nazaj v Tržič. Nepozabni pa so bili izleti Pekovih krvodajalcev širom po Sloveniji, kamor smo se včasih peljali tudi s tremi avtobusi," se najraje spominja Slavko Jančič, ki je sedaj zaposlen v skladišču tržiškega podjetja PGP. Razen sodniške naloge pri balinarjih mu namreč največ pomeni druženje s krvodajalci, zato namerava še naprej ostati zvest njihovim dobrodelnim načelom. Kot razmišljata oba z ženo, imajo stanovalci v bloku vsak svoje življenje. Zato je druženje v krogu somišljenikov toliko bolj pomembno. Tudi Kristina se rada vrača v nekdanji krog krvodajalcev iz tovarne Peko, čeprav je že štiri leta zaposlena v bližnjem domu Petra Uzarja. In doma se po njima zgleduje tudi sin Benjamin, ki je doslej trikrat daroval kri. Če se jim bo kdaj pridružila še hčerka, bodo postali prava krvodajalska družina. • S. Saje USTVARJALNI USPEHI DOGODEK MESECA "TRZISK* FIRBC" NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE TRŽIČ - Vsak mesec med šolskim letom pripravijo glasbeni pedagogi nastop svojih učencev, da bi staršem predstavili napredek njihovih otrok in sposobnost predstavljanja publiki. Tako je bilo tudi novembra, ko je 24 mladih glasbenikov od prvega do petega razreda zaigralo 22 skladb na različnih inštrumentih. Kot je povedal ravnatelj Glasbene šole Andrej Puhar, poučujejo vsa glasbila razen godal, letos pa imajo vpisanih 134 učencev. Posebej so ponosni, da so med 11 pedagogi tudi trije učitelji, ki so izšli iz njihove glasbene šole, kar kaže na poznejšo uspešnost nadarjenih učencev. Ker je zanimanja za glasbeni pouk v Tržiču vedno dovo\j, prostora pa malo, sprejmejo v šolo le bolj talentirane otroke. Kot ugotavlja ravnatelj Puhar, pa za uspeh ne zadošča le redno obiskovanje šole, ampak je potrebnih veliko ved in ustvarjalne volje tudi doma. • S. S. - Foto: S. Saje DOKONČANJE DEL NA KRIŠKI CESTI - Prebivalci Kriiev in okolice so vrsto let spraševali, kdaj bo prišla na vrsto za prenovo njihova cesta. Ker gre za prometnice regionalnega pomena, so morali čakati na zeleno luč iz republike. Ko so jo tam lani prižgali, je bil glavni problem v zagotovitvi potrebnega deleža denarja v tržiški občini. Lani so namreč lahko posodobili le krak ceste od križišča ob gostišču Pri Jaku do plinske postaje proti Pristavi. Letošnjo pomlad seje začela še prenova odseka mimo kriške šole do križišča s cesto proti Golniku. Zaradi številnih nenačrtovanih del in zapletov Je gradnja povzročala kar precej skrbi strokovnjakom in tudi slabe volje domačinom. Kljub temu so uporabniki ceste dočakali polaganje grobega asfalta na cestišče drugi novembrski teden, do konca meseca pa so delavci Cestnega poiljelja Kranj sklenili tudi dela prijavni razsvetljavi. Ta dosežek smo zato izbrali za dogodek meseca novembra 1994. • S. S. ■'I KDO RAZDAJA TRŽIŠKO ZEMLJO V MESTU - Ob robu športnega igrišča pod tržiškim gradom se v nekdanjem parku razraščajo zelenjavni vrtovi z najrazličnejšimi lopami in ogradami. Ker je v zadnjih mesecih zraslo nekaj novih plotov, so svoj glas dvignili tudi Zeleni Tržiča. Res je, da ie njihova glasnost naraščala z bližanjem lokalnih volitev, drži pa tudi, da neugledna navlaka vse bolj kazi izgled starega dela mesta. Ko smo spraševali, kdo je to dovolil, so v občini pokazali s prstom na republiko. Tam je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov brez njihove vednosti dal v najem več zemljišč, za katere se ie dogovarjajo za vrnitev občini kot del športnega objekta. V občini namreč načrtujejo, naj bi prihodnje leto dobil zemljo v uporabo Nogometni klub, ki si prizadeva za oživitev dejavnosti. Tako naj bi vrtove z ograjami vred odstranili in očistili tudi pobočje nad tribuno za gledalce. Ali se bo to res zgodilo, bomo vprašali po volitvah. • S. S. ČETRTEK, 8. DECEMBRA TVS 1 9.20 Otroški program: Alana Tomasova: Lizika, posnetek predstave LG Dravlje 9.55 Ples stoletja: Od svobodnega do gledališkega plesa, nemški ekspresionizem, francoska serija 10.50 To si ti, dojenček, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.35 Zlato v dimniku, ponovitev švicarske drame 16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20-10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.26 Šport 22.30 Poslovna borza 22.45 Sova Gledališče Rayja Bradburvja, kanadsko-novozelandska nanizanka Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.30 Evrogol 15.30 Kinoteka: Ciklus filmov Katharine Hepburn: Vse o meni, ameriški dokumentarni film 16.40 V vrtincu 17.25 Sova, Ponovitev 18.45 Lastninjenje -Pravica do deleža, ponovitev izobraževalne oddaje 18.55 Že veste 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.10 Podarim - dobim 19.15 Tok, tok, oddaja za mladostnike 20.05 Moški, ženske dokumentarne serije 21.05 Umetniški večer -Mrki kondor, portret Vitomila župana; Pet minut raja, slovens-ki film 23.40 PEP v košarki (m): Maccabi - Smelt Olimpija, posnetek iz Tel Aviva HTV 1 7.45 Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 ivlarianna in vesela druščina, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Ciklus filmov Steva McQueena: Tom Horn, ameriški °arvni film 14.30 Šolski program 15.30 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Z jadri okoli Sveta, dokumentarna serija 17.10 Cena denarja 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Cas v slikiA/reme 20.10 Cesarstvo ruskega medveda, dokumentarna serija 21.00 Akustikoteka 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Slika na sliko 23.15 Moč denarja 23.30 Blagaj-ničarka, nizozemski barvni film 1-00 Poročila 1.05 Sanje brez rrieja HTV 2 15.10 TV koledar 15.10 Evroliga 16.10 Ljubezen boli, nanizanka 17.00 Tenis: Compaq grand slam, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Če ti Misliš, da imaš težave, angleška nanizanka 20.40 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 21.30 Po Afriki z otrokom in kamero, nemška dokumentarna serija KANALA 7.00 Video strani 12.00 Na Velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.10 Ameriških deset 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 16.40 Na velikem platnu 16.55 Album show 17.45 Video igralnica 18.15 Benny Hill 19.00 Poročila 19.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.25 Dekle iz zraka, francoski barvni film 23.05 Zdrava video glava 23.55 Spot tedna ^•00 Na velikem platnu 23.15 TVS 1 OLJKOVDVOREC 1/3 del francoske nadaljevanke; Estelte Laborie, izvrstna poznavalka antikvitet, pretrga razmerje z ljubimcem, predvsem pa se odloči, da se bo umaknila iz sveta kupčij. Znova se bo naselila v lepem provansalskem dvorcu, kjer je preživela svoje otroštvo. Vendar tokrat svojega znanja ne bo vnovčila, ampak bo oživila bogastvo provansalske preteklosti... Ko razkrije načrte najbližjim, jih le-t sprejmejo nekoliko presenečeni... Ko razkrije načrte nabljižjim, jih ie-ti sprejmejo nekoliko presenečeni, pa vendar naklonjeno. Kajti Estelle Laborie imajo njeni trije otroci radi. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Rdeče in črno, francosko-italijanski film 11.15 Fritz Muliar 12.30 Angkor 13.10 Božični večer, ameriški TV film 14.45 Otroški program 15.30 Kako smo dobili nase sosede, danska komedija 16.05 Mini čas v sliki 16.15 Čudež v osmi ulici, ameriški zf film 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naš hrupni dom 18.30 Baywatch 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, serija 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Kuharski mojstri 21.20 Cookie - botrova hči, ameriška kriminalka komedija 22.50 Labirint laži, ameriška TV kriminalka 0.20 Alfredove nezgode, francoska komedija 1.50 Videostrani/1000 mojstrovin R TRŽIČ AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.30 Komanč, ameriški vestem 11.30 Robot s srcem, ameriška fantazijska komedija 13.00 Nogomet -evropski pokal 14.00 Brata volk in sestra kača 14.45 Zeleno je resje, nemški film 16.10 Moč strasti 16.55 Izlet v včerajšnje dni 17.00 Rojstni kraji srednje Evrope 17.45 po sledeh Giaco-ma Puccinija 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.15 Zveneča Avstrija 21.15 Kuharski mojstri 21.20 Toni Strobel in Helmut Reinber-ger 22.15 nekaj jo teži, avstrijski TV film 23.45 čas v sliki 23.35 Ternis, Compaq Grand Slam 1.00 Moj oče, moj sin, ameriška TV drama 2.30 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Miha Pavliha (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igrarije 20.35 Razstava mačk v Železnikih (TV Železniki) 21.25 EPP blok - 3, Danes na videostraneh 21.30 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Video boom 40 - glasbena oddaja (15. del) 20.50 rez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Kvaliteta življenja v Sloveniji 10.20 Kvaliteta življenja v Sloveniji 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj Oddajamo od 16. do 19. ure. Oddajnik Kovor UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, oddajnik Grad 88,9 MHz. Obvestilom, ki bodo na sporedu ob 16.10 sledi oddaja Spremljamo in komentiramo. Ob 16.40 sodelujte v oddaji Poiščite nas, nagrada vas čaka, ob 17.30 pa se bomo zavrteli pod kozolcem. Pokrovitelj oddaje je Tekstilni diskont Tržič. Ob 18.50 iahko prisluhnete še novostim iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3+AS 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Predstavlja se ZLSD Škofja Loka in Železniki 18.00 Od svečke do volana 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka llasba - Marko Plahuta 2.00 >atelit KINO brati, berem CENTER amer. ris. LEVJI KRALJ ob 16. in 18. uri, amer. melodr. OSTANKI DNEVA ob 20. uri STORŽIČ amer. drama NEVARNA ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR akcij. kom. RESNIČNE LAŽI ob 17.30 in 20. uri BLED amer. kom.. FORREST GUMP ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film VOJAŠKE IGRE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. PIKO IN KOLUMB ob 18. un, amer. film TEKMA S SONCEM bo 20. uri PETEK, 9. DECEMBRA TVS 1 10.35 Rakuni, ameriška risana nanizanka 11.00 Roka ročka 11.50 Znamenite romarske poti, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.40 Lastninjenje - pravica do deleža, izobraževalna oddaja 12.50 Že veste 14.00 Film tedna: Beli lovec, črno srce, ponovitev ameriškega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 EBU drame za otroke: Gospa špageti, švicarska drama 17.30 Življenje v zamrzovalniku, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka Poletna noč na zemlji, švedski film TVS 2 13.00 Euronevvs 15.45 Razjarni-kovi v prometu, TV nadaljevanka 16.10 Nor na reklame 16.30 Osmi dan 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 20.50 Predpotresna in popotres-na Ljubljana, dokumentarna oddaja 21.40 Neznani oder 22.40 Ivan Cankar: Za narodov blagor, posnetek predstave Mestnega gledališča ljubljanskega 0.40 Tenis, Compaq Turnir, posnetek iz Muenchna HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.45 Glasba v času 11.15 Nemščina 11.30 Doombolt, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Filmi s Stevom McOuee-nom 14.30 šolski program, ponovitev 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Hrvaška kulturna dediščina 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Usode: Gojko Sušak 21.00 Dobri ljudje 22.30 S liko na sliko 23.10 Dolarska past, švicarsko-nemški film 0.40 Poročila HTV 2 14.55 Turbo limateh show 16.10 Ljubezen boli, serijski film 17.00 Tenis, Grand Slam 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Fahrenheit 451, britanski film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.10 Magnetos-kop 13.50 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.45 Pred poroto 17.05 Dekle v zraku, ponovitev filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 šport in rekreacija 19.15 Luč svetlobe, nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Južni Atlantik, dokumentarna nanizanka 21.30 Poročila 21.40 Teden na borzi 21.50 Življenje z očetom, ameriška draama 23.50 Spot tedna 23.55 Album show, glasbena oddaja 0.50 Erotični film AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš glasni dom, nanizanka 9.30 Peter's Partv 10.20 Hči mafijskega botra 11.50 Lepote Češke 12.15 Lepote Češke 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Pravica ljubiti, nanizanka 14.00 Hišnica, nanizanka 14.45 Živali sveta 15.00 Sanjski kamen, risanka 15 25 Am, dam, des 15.45 Smrkc' 16.00 Vroča sled 16.30 Tvvist total 17.00 Mini ZIB 17.10 Wur-litzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad Hohenstein, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.20 Pogledi vstran 21.30 Policist -kamikaza, ameriški film 23.05 Čas v sliki 23.10 Ljubezen, laži in umor, ameriški fantastični film 0.45 Zardoz, britanski film 2.30 Slike upanja AVSTRIJA 2 14.50 Slike upanja 15.00 Hin-denburg, ameriški film 16.45 Moč strasti 17.30 Kormoranovo jajce 18.00 Naš glasni dom, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Zdravo življenje 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.40 Večerni šport 0.00 Grozljivka Stephena Kinga 0.25 Veliko glasbeno pričakovanje 1.25 Slike upanja TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Petkov tedenski pregled 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Dežela igrarije 20.30 Film: Policijska zgodba - 1. del (1. predvajanje) 21.55 EPP blok -3, Danes na videostraneh 22.00 Sopotja: Po Prešernovih stopinjah 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Karitas vrtec v Ljubljani se predstavi, 2. del dokumentarne oddaje 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Natašo Bešter R TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 Mhz ter srednejm valu 1584 Khz. Najprej se bo oglasil Radio Tržiški študent. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, nato pa govorili o kulturnih dogodkih. Ob 18.30 pa bose poslušalci oddajali glasove za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra radio triglav 96 MHz 17.10 TVS 1 GOSPA ŠPAGETI Švicarska drama Sarah mora vsak dan v trgovino po nakupih. Nekega dne ko stoji pred neskončno vrsto špagetov in se ne more odločiti, kateri zavojček bi vzela, zasliši glas: Ciao, Sara! Gospa na zavitku jo je poklicala! Doma so se ji seveda smejali. Vendar jo je naslednji dan gospa z zavitka špagetov povabila na sončni jug... 0.05 TVS 1 POLETNA NOČ NA ZEMLJI Švedski barvni film; Poletje na švedskem, tako kot si ga vsi želijo za sprostitev. Ob samotno jezero, obdano s poletno naravo, polno cvetja in vonjav, se k materi vrnejo tri hčere v upanju, da bodo doživele idilo nekdanje mladosti. Začetek tega združenja je obetajoč, pa vendar so leta naredila svoje. Prav vsi pridejo na ta idilični kraj s svojimi bremeni. Spočetka umirjeni ljudje z družinami ali s partnerji začnejo počasi kazati svoje probleme, ki preraščajo v prave čustvene izbruhe, RADIO ŽIRI, SFM STEREO, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka KINO BLED amer. kom. FORREST GUMP ob 18. uri RADOVLJICA amer. kom. FORREST GUMP ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film TEKMA S SONCEM ob 18. in 20. uri TRALALA PLAC Panda ponočuje Med mnogimi novimi ploščami in kasetami, ki izhajajo v tem prednovo-letnem, glasbenikom očitno zelo priljubljenem, času, prihaja na police glasbenih štacun tudi nov, tretji po vrsti, album ljubljanske skupine Panda. Desetletno oodobje svojega delovanja je skupina kronala s cedejem, ki nosi naslov "V poznih nočnih urah", na Katerem boste našli 13 skladb. Poleg naslovne skladbe, ki je novejšega datuma sta tu tudi nekoliko starejši "En korak" in "Le sebe še imam", na ploščo pa je vključena tudi pesem "V novi dan", s katero se je skupina Panda predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Vse pesmi pa so pravzaprav iz zadnjih treh let, odkar sta v bandu nova pevka in bobnar. Pande po novem letu obljubljajo tudi glasbeni spot, predvsem pa promocijsko turnejo po vsej Sloveniji. Viki in Sierra Madre Ena od novosti založbe Mandarina je tudi kaseta obetavne pevke iz Zasavskega konca, Vilme Gun-zek oziroma Viki, kot jo poznate ljubitelji zabavne glasbe. "Sierra Madre" je naslov kasete, na kateri boste našli deset skladbic, za katerih večino je bil producent in aranžer Dušan Zore, prvi hit kasete pa je nedvomno naslovna skladba "Sierra Madre". Kranjčani ste sicer imeli priložnost Viki v živo spoznati enkrat poleti na programu kranjske lokalne televizije, njen vi-deospot pa pogosto predvajajo tudi na drugih lokalnih televizijah. Nagradna tralala uganka: Kot je določil žreb, bo nagrado za pravilni odgovor na nagradno uganko iz prejšnje številke, prejel Gregi Valjavec Lese 31, 64290 Tržič. Ker je uganil, katere skupine, pevke in pevci so zastopani na kaseti Zlata Mandarina, bo po pošti prejel taisto kaseto, ki jo je prispevala založba Mandarina. REKLI SO "Televizijo k'r dost' gledam, največ MTV" Maja S m o 1 e j -Srednja ekonomska šola: Gledam predvsem satelitske programe, M-TV, pa nemške programe RTL 2, SAT 1, PRO 7, slovensko televizijo pa bolj malo. No, všeč sta mi recimo oddaji "Roka Ročka" in "Poglej me". Zanimajo pa me predvsem filmi in vse, kar je v zvezi z glasbo. Petra Mar-kovič - Srednja Ekonomska šola: "Moram rečt', da kar precej gledam televizijo, tudi oba naša slovenska programa. Dostikrat TV prižgem dopoldne, ko imam čas, zvečer pa ponavadi gledam filme, na Sky Movies recimo. Sicer je včasih zvečer kar nekaj debate okrog tega, kaj naj bi se gledalo, no, odloči mami." Andrej Dolenc -S K C P Š , Škofja Loka: "Ce gle»-dam televizi-jo? T'ko srednje, če je kaj dobrega na programu. V glavnem kabelsko Sky One, MTV, Euro-sport... Angleščina mi ne dela težav, nemških programov pa tako ne gledam. Če starši hočejo gledat' kaj zase, pač gledamo tisto." Slavko O v či n a -Srednja ekonomska šola: "Ja..., televizijo gledam bolj malo, pač ni-m a m kaj dosti časa zato. Sicer imam v sobi svojo televizijo, tako, da gledam tisto, kar želim. Največ so to filmi, ki jih je premalo, predvsem tistih najnovejših. Moji programi? ... Slovenija 2, Movie Channel..." • Igor K., foto: Lejka LITERARARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisah in risali: Marko SamardžiČ, Marinko Mijatovič, Kristina Šter, Eva Ziherl, Blaž Benedik, Marša Meznarič, Ivan Šušnjar, Nejc Hudolin, Petra Paje, Matej Pintar, Tanja Šilar, Tadeja Jelovčan, Špela Frlic, Andreja Mohorič, Katja Ažbe, Katja Nedižavec, Matej Justin, Lena Vraničar, Tine Dobrilo-vič, Gašper Osredkar, Saša Štucin-Brečevič, Nina Dobrajc, Jana Potočnik, Ida Tušar, Lea Krt, Aleš Arnol, Gašper Osredkar, Katarina Jurič, učenci iz Sorice in Olševka, še posebej Primož in Tjaša Čebulj, Gregor Kordež, Janez Pipan, Matej Tomlje, Kristjan Šenk, Petra Pajer in Mitja Kranjec. NAGRAJENI SPIS Veliki umetniki majhnih parkeljnov Bližajo se praznični dnevi, zato smo v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču zamesili, oblikovali in okrasili malega prazničnega parkelj-na. In potem? Potem smo ga pojedli. Največ težav smo imeli na začetku. Nismo vedeli, kako naj se parkeljna lotimo. Iz zadrege nam je pomagala učiteljica za gospodinjski pouk Nuša Zaletel. Povabila nas je v gospodinjsko delavnico in tam nas je čakala gospa Jožefa Dobrajc. K uspešnemu delu so pripomogli tudi naši starši, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Vsakega parkeljčka smo izdelali ročno s prstki, brez kakršnihkoli vilic, nožev, mikserjev... Nekoč je bil košček testa. Oblikovali smo ga v oval. Naredili smo zareze za glavo, roke in noge. Za strašno postavo smo mu izdelali velik jezik, roge, gromozansko v erigo in oči iz lešnikov. Oblikovne možice smo pustili počivati. Medtem so narasli in v strahu, da ne bi postali preveliki, smo jih postavili na hladno. Mrzel zrak jim je dobro del, kar sami so se oblekli v milimetrsko srajčko. Nato smo jih namazali z jajcem, okrasili z makom, lešniki, kokosovo moko in mandelji. Med peko smo spoznali izdelavo kvašenega testa. Zanj ne potrebujemo veliko časa, če to delamo v skupini je pa to sploh imenitno, saj je vzdušje veselo in živahno. Pazite, če hočete parklja, kot se spodobi, ga izdelajte z rokami, na strojčke pa pozabite. Zahvaljujemo se gospe Jožefi Dobrajc za obisk in učenje malo drugače, ter učiteljici, ki nam je prisluhnila. • Tanja Šilar, 6. č r. OŠ Lucijana Seljaka, Kranj Verižica za Marijo Srebrno verižico, darilo zlatarstva in pasarstva Marolt, bo dobila izžrebanka Marija Cankar, 64208 Šenčur, Štefetova 28 c. Čestitamo. Pa še pravilen odgovor: pri Maroltu izdelujejo nakit iz 14-karatne-ga zlata. Nagrajuje tudi Palmers, in sicer za bonom v vrednosti 1.000 tolarjev. Vprašanje: kdaj, v katerem mesecu, je kranjski Palmers slavil prvo obletnico? Odgovore pošljite do konca tedna na GG, 64000 Kranj, Zoisova 1. PALMERS Gregorčičeva 8, Kranj Ekskluzivna prodajalna ženskega, moškega in otroškega perila ter nogavic. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Dragi porotniki, stara sem 14 let, fantom sem všeč, mnogi me osvajajo. Kakšne pol leta ie hodim z enim, pred mesecem pa sem začela še z drugim. Oba imam rada, nobenega ne morem pustiti, je z menoj kaj narobe? Prijateljica pravi, da se moram čim prej odločiti, preden bosta zvedela od drugih. Kaj naj storim, najraje bi obdržala oba. Hvala za odgovor. • Katja Miha, 11 let: "Zelo je laskavo, da si tako zaželena, kajne? Pri 14 letih najbrž s fanti še ne hodiš hudo resno, vendar se mi kljub temu zdi pošteno, da se odločiš za enega od njiju. Pomisli, kako bi se počutila ti, če bi izvedela, da ima fant poleg tebe še eno, in da si tako rekoč "v rezervi", če imaš rada oba, najbolj, da ju obdržiš kot prijatelja. Kdo pa pravi, da moraš ravno z nekom "hoditi"?" Sergeja, 12 let: "Brez panike, če se bo vse prav izteklo, se bo tisti, ki te ima rajši, bolj potrudil, če bosta oba užaljena in ti bosta dala "košarico", bo tudi v redu; zlahka boš našla boljši nadomestek. Gotovo pa ne boš nasedla prvemu, ki bo skakal za teboj, bodi izbirčna. Za pravo ljubezen imaš še kar dovolj časa." Marjeta, 18 let, dijakinja: "Verjamem, da imaš lahko rada dva fanta hkrati, s teboj ni nič narobe. Dvojnost, ki ti ni všeč, ne bo dolgo trajala. Ali se boš sama odločila za "pravega", ali pa bosta problem razrešila onadva. Dokler ne zvesta, uživaj ob obeh!" Klemen, 21 let, študent: "Narobe" je samo to, da si še zelo mlada, če ti srce res ne pove, kateri naj bo edini, pusti oba in poišči tretjega..." NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Začenjamo nov krog ugibanja, katera šola je na fotografiji. Če ste uganili, pošljite odgovor na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Dobili boste majico Gorenjskega glasa. Naj naj časopis za otroke je Ciciban, tako ste pač glasovali. Zbral je največ vaših zvezdic, čeprav mu je Pil vse do kraja sledil tesno za petami. Romana je v studio povabila glavno urednico Cicibana Natašo Bucik, s katero se boste danes ob petih tudi vi lahko pogovarjali, jo kaj vprašali. Samo telefon vam je treba zavrteti. KUPON ZVEZDICA ZA............................................................ MOJ NASLOV............................................................ (Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1) Zbiratelji Na avtobus, ki nas bo verjetno kmalu po novem letu popeljal na izlet, smo posadili tri nove potnice, seveda same navdušene zbirateljice. To so Maruša Bajt iz Kranja, Mihaela Remic iz Vasce in Blaža Klemenčič iz BukovŠčice. V avtobusu je prostih samo še nekaj mest! FILMSKA NAGRADNA UGANKA Levji kralj Od simpatičnega levčka Simbe se nikakor ne moremo utrgati; risanko vrtijo v Kranju še ves ta teden, zato še nekaj besed o njej. Najprej pa seveda nagrade. Na vprašanje, koliko sedežev je v prenovljeni dvorani Storžič, ste večinoma pravilno odgovorili: 202. Brezplačne vstopnice pa dobijo: Katarina Ambrožič, 64260 Bled, Kajuhova 9, Brane Gubane, 64000 Kranj, šorlijeva 3, Robert Urankar, 64000 Kranj, Zevnikova 1 c in Igor Perko, 64203 Duplje, Sp. Duplje 97. Kot rečeno, Še nekaj besed o Levjem kralju, Disnevjevi risanki, ki je v ZDA po dobičku ugnala celo slavnega Aladina. Tudi pri nas veselo polni kino dvorane. Film predstavlja skrivnostnost in raznolikost afriške pokrajine, ki jo dopolnjujejo prikupni liki živali, nepozabna glasba, veliko humorja in občečloveške dileme, večni boj med dobrim in zlim. Kot v vsaki dobri pravljici, seveda rudi v Levjem kralju dobro premaga zlo. Film je nastajal več let, ustvarjalo ga je več kot 600 strokovnjakov: animatorjev, scenaristov, računalniških operaterjev... Nagradno vprašanje: naštejte vsaj pet naslovov Disncvevih risank. Dopisnice pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Dokapitalizacija SKB banke Kranj, 5. decembra - Delničarji SKB banke so na nedavni skupsčini sklenili zamenjati vseh 79.878 prednostnih v Navadne imenske delnice. Prva skupščina banke pa je sprejela tudi poročilo o poteku dokapizalizacije banke. SKB banka želi povečati svoj delež v slovenskem bančnem Prostoru, z zamenjavo prednostnih v navadne delnice je razširila krog delničarjev. Povečale so se njihove možnosti °dločanja, saj so z zamenjavo delnic pridobili pravico pri Upravljanju banke in sprejemanju ključnih odločitev o njenem Poslovanju. Delničarji so sprejeli tudi poročilo nadzornega sveta o Postopku dokapitalizacije banke, saj namerava Evropska banka j-a obnovo in razvoj pridobiti 15-odstotni delež v kapitala SKB °anke. Zanimanje za povečanje svojega deleža je že izrazila tudi brokerska hiša Smith New Court, ki ima od konca letošnjega maja 6,7-odstotni delež navadnih delnic, zdaj pa ga namerava povečati v okviru javne prodaje delnic druge izdaje. SKB banka pa je 1. decembra z Barclavs bank PLC v Londonu podpisala sporazum o najetju sindiciranega posojila, Pridobila bo devizno posojilo v višini 65 milijonov mark. Pri tem posojilu so udeležene tudi nekatere druge tuj banke (London Forfaiting Companv PLC, Dresdner Bank Luxem-°ourg S.A., Baverische Vereinsbank A.G., Girocredit Bank Dunaj, Anglo-Romanian bank Limited London). Posojilo bo za 175 baznih točk obrestovano nad Liborjem, zapadlo bo v treh letih, SKB banka bo posojilo namenila za zmanjšanje neusklajenosti med kratkoročnimi sredstvi in dolgoročnimi naložbami, pretežni del posojila pa bo uporabila za tolarsko financiranje domačih pravnih in fizičnih oseb. NOVOLETNO DARILO SISTEM SEJEMSKIH ELEMENTOV ZA UREDITEV VAŠEGA PRODAJNEGA PROSTORA NA 35. BOŽIČNO NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU, VAM NUDIMO 35% POPUST NA OSNOVNO OPREMO PROSTORA. telefon/faks 064/224 255 SJUDJO OREH KRANJ - SLOVENIJA Prva dražba delnic sklada za razvoj Kranj, 5. decembra - V sredo, 7. decembra, se bo na parketu Ljubljanske borze na Slovenski 56 v Ljubljani bo 10. uri začela prva dražba delnic sklada za razvoj, trajala bo predvidoma do 14. uri. Dražbe so bodo lahko udeležili le predstavniki pooblaščenih investicijskih družb, delnice pa bodo prodajali v paketih. Med šestdesetimi podjetji, za katere je sklad razpisal dražbo paketov delnic, jih je šest z Gorenjske: EGP Škofja Loka, Etiketa Žiri, Iskra Števci Kranj, Kroj Škofja Loka, Termopol Sovodenj, Merkur Kranj. Paketi delnic imajo seveda določeno izklicno ceno, na dražbo jo bodo lahko udeleženci vsakič dvignili na za najmanj dve odstotni točki. Če izklicne cene nihče ne bo sprejel, bo vodja dražbe zaključil postopek in lahko začel novega, z nižjo ceno. Pri ponovljenem postopku pa ni več moč zviševati cene, temveč je kupec tisti, ki jo prvi sprejme. Dražba se lahko nadaljujejo vse dotlej, dokler eden od udeležencev ne sprejme cene oziroma dokler vodja dražbe paketa ne umakne z dražbe, kar lahko stori kadarkoli. Kupec mora celotno kupnino plačati najkasneje tretji delovni dan po končani dražbi. Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE z višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri in inštruktorskim izpitom za B, C in E kategorijo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA SOLA Podlubnik 1b, 64220 Škofja Loka. SKB BANKA D.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d d od 1.1 Z 1994 dalje obrestuje to lirske etedstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLED NA SREDSTVA - hranine vloge 80 % mesečne •žiro računi stopnje rast cen - računi tujih Hz oseb na drobno •tekoči računi • dovoljena prekoračitev Rp+15% - nedovoljena prekoračitev Rp + 25% VARČEVANJE 1,20% 2,71% 3,44% •nad 12 do 24 mesecev Rt+10,5% - nad 24 do 36 mesecev Rt+11% - nad 36 mesecev « + 11,5% VEZANI DEPOZITI -od 31 do 60 dni Rp + 7,5% 2,13% -od 31 do 60 dni* devizna klavzula D+ 10% -od6l do90dni Rp + 8% 2,17% ■od 91 do 120 dni Rp + 8,5% 2,21% -od 121 do 180 dni Rp + 9% 2,25% -od 181 dni do 1 leta Rp+10% 2,32% - nad 1 leto «f+ 10,5% -nad 2 leti Rt+11% -nad 3 leta Rt* 11,5% GUvni pokrovitelj slovenskih olimpijskih reprezentanc Banka obračunava obresti na konfor mni način. Opomb«: flp-rasi cen na drobno v preteklem mesecu R f« rasi cen na drobno v tekobam mesecu * Nindf znesek vezav« zde\ano klavzulo/e 1.000 DEM v tok/tki protivrednosti Pri vezavi depozkov nad 100.000,00 SIT a« ob mseir mari pnSteje odšteti« točke glede na vino znašla depozia: odstotne točk« nad 100000,00 do 500.000,00 SIT 0,50 • nad 500000,00 do 1.000000,00 SIT 0,7S ■nad 1.000 000,00 SIT IfiO Obiščite nas v. -poslovnih enotah na Gorenjskem Ttovtg 4b v Škofji Loki, tel: 064/622 955, Koroška 5, Kranj, tel: 064/212 750, 212-751 - ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tet: 064/217 663 - agenciji Radovljica, Šercerjeva 18, tel: 064/ 714-409 - agenciji Škofja Loka, Novi svet 22, tel: 064/622-567 - agenciji Bled, ljubljanska 4, tel: 064/ 76-044 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NMtUtHMtODAlM NAKlTNl/FRODAINl NAKITNLTOODAM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA {Kranj, Tržič) 78,15 80,30 10,97 11,36 7.48 7,90 AVAL Bled, Kranjska gora 79,80 80,30 11,28 11,38 7,60 7,90 BANKA CREOiTANST AlT d.d. U 80,00 81,00 11,30 11,60 7,80 8,50 C0PIA Kranj 79,80 80,50 11,28 11.36 7,70 7,85 EROS (Stari Mayr), Kranj 79,90 80,20 11,30 11,40 7,75 7,90 GE0SS Medvode 79,80 80,30 11,30 11,40 7,75 7,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,20 81,00 10,89 11,51 7,48 8,03 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,00 80,49 11,20 11,40 7,60 7,80 HDA-trznfca Ljubljana 79,90 80,30 11,33 11,40 7,75 7,85 IUR1KA Jesenice 79,30 80,40 11,15 11,35 7,60 7,85 INVEST Škofja Loka 79.90 80,60 11,32 11,45 7,70 7.95 LEMA Kranj 79,70 80,40 11,25 11,40 7,70 7,90 M1KEL Stražišče 79,70 80,50 11,26 11,40 7,86 7,90 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 77,80 80,00 10,50 11,28 7,22 7.75 SHP-Siov. hran. In pos. Kranj 79,80 80,20 11,30 11,35 7,75 7.85 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,30 80,80 10,80 11,55 7,57 7.97 SLOGA Kranj 79,90 80.50 11.15 11.40 7,50 7,90 SL0VEN1JATURIST Boh. Bistrica 78,20 10,89 7,48 SLO VENIJATURtST Jesenice 79,30 80,40 11,15 11,35 7,60 7.85 ŠUM Kranj 79,80 80,30 11,30 11,40 7,75 7,90 TAL0N Žel. postaja Trata, Šk. Loka 79.90 80,40 11,30 11,42 7,75 7,89 TAL0N Zg. Bitnje 79,90 80,40 11,30 11,42 7.75 7,89 TENT0URS Domžale 79,80 81,00 11.25 11,50 7,65 7,90 UBKd.d. Škofja Loka 79,70 81,10 11.15 11,47 7,70 7.95 WILFAN Kran| 79,80 80,10 11,30 11,37 7,75 7,90 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,80 80,20 11,30 11,39 7,75 7.85 ZORI Kamnik 79,80 80.40 11,29 11.41 7,70 7,90 POVPREČNI TEČAJ 79.52 80,47 11,18 11,42 7,65 7.92 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki s! pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE; M ČISTEGA ZLATA IN NAKITA M VREDNOSTNIM PAPIRJEV »TUJIH VALUT M UMETNIN IN STARIN M UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41, Kranj, tel.: 064/211-256 BORZNI GRAFIKONI Mesec november je bil za borzne posrednike in dogajanja povezana z borznim parketom zelo dinamičen. Opravljen je bil kar dvajsetkrat večji promet z vrednostnimi papirji kot novembra lani. Tako so borzni posredniki sklenili v istem obdobju pred enim letom 700 poslov, rezultat poslovanja v preteklem mesecu pa je krepko povečano število sklenjenih poslov, kar 12900 jih je bilo. Po vzoru znane slovenske revije za borzno, davčno in finančno svetovanje, Kapital, smo sami pripravili poskus investiranja v vrednostne papirje, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. V novembru smo vložili 100 enot namišljenih finančnih sredstev v delnice. Za vzorec smo uporabili vrednostne papirje, ki smo jih predstavili v preteklih tednih. In kaj se je zgodilo? Naložba v delnico SKB banke je obetala velik zaslužek, toda objava o dokapitalizaciji banke in začetke prodaje druge emisije delnic po nižji ceni od trenutne tržne cene, je preplašila goloba na strehi in v roki nam je ostalo le 4,7 odstotka več enot, kot smo jih imeli na začetku meseca. Krepko se nam je obrestovala naložba v DADAS. Tako smo s tem vrednostnim papirjem lahko realizirali namišljen dobiček v višini 53,4 odstotka. Povsem solidna naložba je bila v mesecu novembru tudi Probanka, ki je povečala naš namišljeni kapital za 5,8 odstotka. Toda pozor! Pri nakupu in prodaji vrednostnega paprija moramo upoštevati tudi stroške, ki bi naše namišljene dobičke zmanjšali. To so predvsem stroški provizije borznega posrednika, ki znašajo od 0,5 do 1,5 odstotka vrednosti sklenjenega posla ter stroški plačilnega prometa. Teh stroškov pri naši naložbi v vrednostne papirje tokrat nismo upoštevali. • R. S. 150 i 100 50-/ ' + 4,7»/. PROBANKA GRAFIČNO OBLIKOVANJE UREDITEV SEJEMSKIH PROSTOROV PROPAGANDNE AKCIJE ZALOŽNIŠTVO REKLAMNO IN INFORMACIJSKO OZNAČEVANJE KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Novo peneče se vino iz Slovenijavina Walter Wolf v steklenici Podjetji Slovenijavino in Walter Wolf sta ob koncu prejšnjega tedna predstavili novo peneče se vino z imenom Walter Wolf. Novo peneče vino pomeni razširitev blagovne znamke Walter Wolf od tobačnih, konfekcijskih in galanterijskih izdelkov še na področje vinarstva, hkrati pa pomeni povečanje ponudbe in odgovor na povpraševanje po tovrstnih vinih. V Sloveni-javinu načrtujejo, da bodo letno prodali okoli 8.000 steklenic letno, kar predstavlja letni promet v višini 8,1 milijon tolarjev. Na letošnjem 40. mednarodnem ocenjevanju alkoholnih pijač konec avgusta v Ljubljani, ki je potekalo pod pokroviteljstvom O.I. V. iz Pariza je podjetje Slovenijavino prejelo sedem nagrad šampion je postal vinjak Baron vega, veliko zlato medaljo je dobil cabemet sauvignon letnik 1983, zlato medaljo pa je dobilo primorsko vino Vincent, ki je skupaj vinom valvasor in šentjaievec prejelo še štiri srebrne medalje. Peneče se vino Walter Wolf se uvršča v najvišji kakovostni razred, odlikuje ga polnost najboljših vin, prijeten vonj in suhost. Narejeno je iz treh plemenitih sort, belega pinota, šipona in laškega rizlinga po metodi charmat. Primeren je za aperitiv, zaradi odličnosti pa lahko spremlja tudi zahtevnejše jedilnike. • M. G. Skupščina rejcev goveđi črnobele pasme Društvo rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji bo v četrtek v prostorih Biotehniške fakultete v Domžalah pripravilo tretjo letno skupščino. Po strokovnem programu, v katerem bo govora o selekciji govedi črnobele pasme v Sloveniji, kontroli proizvodnosti krav in novih dognanjih na področju krmljenja krav bodo člani poslušali poročilo o delovanju društva v letošnjem letu, sprejeli program dela za prihodnje obdobje in izvolili novega predsednika, podpredsednika ter člane Upravnega in Nadzornega odbora v prihodnjem mandatnem obdobju do leta 1997. Šestdesetletni jubilej Agrarna skupnost Sonca Planina Porazen JAVNI POZIV Na podlagi 1. odstavka 5. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. I. R Slovenije št. 5-233/94) upravičenci iz 1. odstavka 4. člena zakona JAVNO POZIVAMO prejšnje člane, njihove dediče ali pravne naslednike agrarne skupnosti Sorica, da pristopijo k agrarni skupnosti, ki je bila prekinjena z odvzemom premoženja in pravic po Zakonu o agrarnih skupnostih in drugimi predpisi po letu 1947. Upravičenci smo na podlagi pooblastila 1. odstavka 5. člena zakona sklenili sporazum in ponovno vzpostavili AS Sorica in sprejeli pisna pravila. Izraz volje k pristopu je podpis izjave. Izjava je na voljo 11.12.1994 od 14. do 17. ure v sejni sobi KS Sorica. Hkrati Vas vabimo na USTANOVNI ZBOR, ki bo 11. 12. 1994 ob 15. uri v dvorani v Sorici. Sorica, dne 30. 11.1994 Upravičenci: Ivan Frelih Janez Egart Rado Pintar Agrarna skupnost Spodnja Sorica Agrarna skupnost Zgornja Sorica JAVNI POZIV Na podlagi 1. odstavka 5. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. I. R Slovenije št. 5-233/94) upravičenci iz 1. odstavka 4. člena zakona JAVNO POZIVAMO prejšnje člane, njihove dediče ali pravne naslednike agrarne skupnosti Sp. Sorica in Zg. Sorica, da pristopijo k agrarni skupnosti, ki je bila prekinjena z odvzemom premoženja in pravic po Zakonu o agrarnih skupnostih in drugimi predpisi po letu 1947. Upravičenci smo na podlagi pooblastila 1. odstavka 5. Člena zakona sklenili sporazum in ponovno vzpostavili AS Sp. Sorica in AS Zg. Sorica in sprejeli pisna pravila. Izraz volje k pristopu je podpis izjave. Izjava je na voljo 11.12.1994 od 14. do 17. ure v sejni sobi KS Sorica. Hkrati Vas vabimo na USTANOVNI ZBOR, ki bo 11. 12. 1994 ob 17. uri v dvornai v Sorici. Sorica, 30.11. 1994 Ustanovni člani za Marijan Peternetj SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET VABILO Vljudno vas vabimo, da se udeleiite slovesnosti ob podelitvi male plakete občine Kranj s področja kmetijstva. Podelitev plakete bo v petek, dne 9.12.1994, ob 11. uri v avli Skupščine občine Kranj. Predsednik IS: Peter Orehar Kranjski gojitelji praznujejo Kranjsko društvo gojiteljev malih živali se pripravlja na praznovanje šestdesetletnice svojega delovanja, ki ga bodo v prihodnjem tednu obeležili tudi z razstavo malih živali, hkrati Ea bodo pripravili tudi jubilejno letno skupščino, na katero odo povabili predstavnike sorodnih društev iz Slovenije in tujine. Kranjski gojitelji malih živali so se začeli sestajati že leta 1932 v znani kranjski gostilni Bekselj, društvo pa je uradno registrirano pod imenom Gorenjski rejec malih živali pa je začelo delovati šele v marcu 1945. Prvi predsednik je bil gostilničar Anton Boh. Ustanovnega zbora se je udeležilo 80 gojiteljev malih živali, med njimi tudi Leon Suchy, legenda kranjskih in slovenskih golobarjev. Društvo je v jeseni istega leta pristopilo k Zvezi društev malih živali za Dravsko banovino in pripravili razstavo malih živali. Razstave je društvo organiziralo vse do druge svetovne vojne, med vojno je njegovo delo zamrlo, oživili pa so ga leta 1952. prvi povojni pre- dsednik, ki si je nadelo ime Društvo rejcev malih živali, je postal Franc Mede, ki je danes častni predsednik društva. Danes je v društvu petdeset članov, ki delujejo v kuncerejski, perutninarski in golobarski sekciji. Kranjsko društvo, ki je leta 1980 spremenilo ime v Društvo gojiteljev malih živali, združuje gojitelje iz skoraj vse Gorenjke od Medvod, Škofje Loke, Železnikov, Radovljice, Tržiča in Komende. Skozi vsa obdobja svojega delovanja je doživljalo vzpone in padce, vendar je bilo stalno prisotno v slovenskem prostoru in še danes odločilno vpliva na razvoj gojenja malih živali. Društvo še naprej z manjši- mi izjemami zaradi pomanjkanja prostora in bolezni kuncev, vsako leto pripravlja društveno razstavo, kot soorganizator pa je sodelovalo že pri sedmih gorenjskih in in ene republiške oziroma državne razstave malih živali. Leta 1977 je bilo kranjsko društvo med ustanovitelji Zveze društev gojiteljev pasemskih mali živali Slovenije. Za svoje zasluge pri organiziranem gojenju malih živali na Gorenjskem in v Sloveniji je pred štirimi leti prejelo Plaketo Antona Lehrmana, ki se podeljuje za posebne zasluge pri gojenju malih živali, takšno plaketo pa sta prejela tudi dva člana društva. O dobrem delu v društvu govori tudi podatek, da je bil prvi tajnik Zveze društev gojiteljev pasemskih živali član kranjskega društva, od leta 1986 pa član kranjskega društva zvezi celo predseduje. Društvo je leta 1982 izdalo Slovenski vzornik pasemskih kuncev avtorjev mag. Jožeta Jurgeca in Antona Žumra ter tako prekinilo dvajsetletno mrtvilo pri izdajanju strokovne literature s področja kuncereje v naši deželi. Člani društva bodo delovno in svečano dočakali tudi šestdeseti rojstni dan društva. Tako so ob koncu prejšnjega meseca organizirali strokovni izlet na državno razstavo malih živali Češke in Evropsko razstavo golobov golšarjev v Brnu. Prihodnji teden društvo pripravlja razstavo malih živali, ki bo od četrtka do nedelje v Kulturnem domu na Primskovem pri Kranju. Na jubilejno letno skupščino pa bodo člani povabili predstavnike vseh društev malih živali v Sloveniji in iz tujine s katerimi sodelujejo že vrsto let. • M. G. Pridnost se Kočevcem obrestuje Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki spada v poslovni sistem Mercator, v svojih rezultatih beleži lepe letne proizvodne dosežke. Kočevsko je svojevrstna kraška pokrajina v jugovzhodnem delu Slovenije. Ima izredno ohranjene gozdove in s tem povezano bogato tradicijo v gozdarstvu in lovstvu, veliko pa se ukvarjajo s kmetijstvom. Resda je potrebno bolj trdo delo, vendar uspehi ne zaostajajo. Veliko zemlje je na Kočevskem v državnih rokah. V osemdesetih letih so Kočevci ugotovili, da je treba v kmetijstvu nekaj spremeniti, ker so bili na tleh na mnogih področjih. V devetdesetih je prišlo do povezave s podjetjem Mercator ter s tem obdobje barnosti in stabilnosti. Nov program razvoja kmetijstva je bil pripravljen in vse dejavnosti so se med seboj prepletale, kmetijska proizvodnja, predelava, prodaja, gostinstvo in turizem. Na kočevski mlečni farmi Livold imajo čez 300 krav črnobele pasme. Pretekli rezultati dajejo lepe obete za prihodnost, primerjava z Evropo pa kaže, da so ponekod celo boljši od povprečja. Zemlja je zaenkrat v celoti last Sklada za kmetijska zemljišča in gozdove. Kočevci pa so mnenja, da bi jo morali imeti oni sami in odločati o njenem razpolaganju. Zakupni pogoji so za zemljo zaenkrat zelo neugodni. Vendar to ne vpliva na trud kočevskih kmetov, da ne bi dobro gospodarili. Letni dosežki so izjemni -dobrih 7 milijonov litrov mleka, 800 ton pitane govedi, čez 2000 ton prašičev, 30 ton jagnjet, navsezadnje 30 milijonov nemških mark celotne realizacije. Na kočevski farmi Mlaka razvijajo še druge dopolnilne dejavnosti - konjski šport, ki dopolnjuje gostinstvo in turizem, tu je zelenjadarstvo, polžereja (20 arov), gobama, reja kokoši (okrog 1000 kokoši nesnic), gosi, ovac, proizvodnja grmičevja, cvetja. Na Mlaki so uvedli novo tehnologijo reje - govedo je na paši izven hlevov od maja do septembra in v tem času so v njih prašiči. Kočevsko kmetijsko gospodarstvo želi pomagati razvoju družinskih kmetij na podeželju in vračati življenje na prazna območja. • Spela Vidic, foto M.G. Gozdarji svetujejo Božično - novoletna drevesca Bližajo se božično - novoletni prazniki in s tem tudi skrb za okrasitev naših domov, delovnih okolij, javnih mest, šol... Pri tem početju se mora odražati tudi naš odnos do okolja, na katerega zelo radi pozabljamo. Obleganje gozdov s sekiricami prav gotovo ni v ponos družbi, ki se enači z družbami naprednih evropskih držav. Zavod za gozdove Slovenije, ki začenja reševati tudi ta problem, vam ponuja naslednje možnosti: 1. V čim večji meri si poslužujte okraske iz drugih materialov (tudi okrasna drevesca), ki so primernejša tudi zaradi drugih razlogov (čiščenje, trajnost...). 2. Če že želite pravo naravno božično drevesce, ga kupite pri prodajalcih, ki imajo potrebna dovoljenja za prodajo in so drevesca opremljena z ustrezno plombo. 3. Lastniki gozda lahko dobijo za lastne potrebe plombo pri svojem revir-nem gozdarju Zavoda za gozdove. 4. Lastnik, ki želi sekati drevesa za prodajo mora pri revirnem gozdarju Zavoda za gozdove dobiti Odločbo za ta poseg in ustrezno število plomb. V gozdu mu bo gozdar tudi pokazal, katera drevesca so primerna za posek. 5. Tudi ostali okrasni material: veje, mah, praproti in druge dele rastlin nabirajte tako, da bo gozd čimmanj poškodovan. Poudariti moramo, da se čas anarhije tudi na tem področju počasi izteka. Na podlagi Zakona o gozdovih mora Zavod za gozdove Slovenije, inšpekcija ter policija zaščititi gozd in lastnike pred nedovoljenimi početji tudi pri pridobivanju, prevozu in prodaji okrasnih drevesc. Zakon predvideva za kršitelje naslednje kazni: 1. (78. člen) pridobivanje (sekanje) okrasnih dreves brez odločbe oz-plombe določa kot prekršek, ki se kaznuje posameznika za najmanj 15000 SIT, pravna oseba pa za najmanj 150.000 SIT. 2. Prevoz in prodaja okrasnih dreves brez dovoljenja in plomb se kaznuje posameznika najmanj 4000 SIT, pravna oseba pa najmanj 100.000 SIT (79. člen). Na območju občin Kranjska Gora, Jesenice, Bohinj, Bled in Radovljica bo stekla skupna akcija omenjenih služb, ki bodo vršile kontrolo v gozdu, na cesti in na prodajnih mestih. Se enkrat pozivamo vse državljane, da se držijo teh navodil in predpisov, ki veljajo na tem področju. Namreč, kultura naroda se odraža tudi v odnosu do narave, s katero se lahko s ponosom pohvalimo pred vsem svetom- Zavod za gozdove Slovenije Vodja območne enote Bled Andrej Avsenik, dipl. ing* O V dvorani na Primskovem od pojutrisnem, četrtka 8. decembra, do sobote lO. decembra. Vsak dan od 9. do 18. ure. GORENJSKA RAZSTAVA MAUH ŽIVALI. VABLJENI! V novembrski številki revije HOKEJ lahko preberete: - reportaža s turnirja pokala prvakov na Švedskem - pogovor s Craigom Nienhuisom - težave celjskega hokeja - NHL zvezdniki se vračajo v Evropo - v Švici na tekmah gledalcev ne manjka UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S podjetje za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 O odpovedi tekme v Kranjski Gori ne razmišljajo PROGO POD VTTRANCEM ZE ZASNEZUJEJO Ce do konca drugega tedna ne bo snežilo, se utegne zgoditi, da bosta pod Vitrancem dva slaloma Ljubljana, 2. decembra - Zadnji mrzli dnevi so prirediteljem letošnje, že 24. tekme moškega svetovnega pokala v Kranjski Gori, vendarle vlili upanja, da prireditev tudi letos bo. Kot je na petkovi tiskovni konferenci, ki so jo pripravi i v okviru letošnjega ljubljanksega smučarskega sejma, povedal generalni sekretar tekmovanja Vojteh Budinek, pa se utegne zgoditi, da bodo brez pomoči naravenega snega uspeli zasneziti le slalomsko progo in tako namesto slaloma in veleslaloma pripravili dve slalom s ki tekmi. Pokrovitelj tekmovanja je predsednik države Milan Kučan. Sicer pa je letošnja kranjskogorska smučarska prireditev v koledarju smučarskih tekmovanj sredi tedna, v sredo in Četrtek, 21. in 22. decembra,rok za odpoved tekmovanja pa je 15. december. Kranjskogorski organizatorji, ki se že skrbno pripravljajo na prireditev, o odpovedi zaenkrat še ne razmišljajo, vendar pa bodo te dni prav gotovo imeli veliko dela z umetnim zasneževanje, konec drugega tedna pa se bodo odločili, kakšen bo natančen Program. Sicer pa je predvideno, da bi bila starta sredinega veleslaloma in četrtkovega sla- loma obakrat ob 10. uri , drugi tek pa naj bi se začel ob 13. uri. Vstopnice za tekmo bodo 500 tolarjev, za vse šolarje, dijake in študente pa vstopine ne bo. Zato organizatorji šolam priporočajo, da se čimprej pozanimajo o možnostih za ogled tekme. Kot so tudi povedali predstavniki prirediteljev, ASK Kranjska Gora in OK Vitranc, bo letos ponovno glavni sponzor tekmovanja Kompas Holi-days, tekmovanje pa se bo zato že drugo leto imenovalo Kompas Holidavs cup. Nagradni sklad posmezne tekme je 40 RPOLO PRVI KROG PO NAPOVEDI Kranj, 3. decembra - V soboto so vaterpolisti odigrali prvi krog državnega prvenstva za sezono 1994/95 in obe ekipi, ki zastopata našo državo v Evropskem tekmovanju sta imeli neenakovrednega nasprotnika, saj sta ekipi Okolja in Neptuna slabše Pripravljena. Edino v Mariboru je bila prava tekma, pravi derbi", v katerem so slavili- domačini z zmago 7:6 proti četrtouvrščeni ekipi preteklega prvenstva Kranju 90. Veliko bolj zanimiv bo drugi krog, ki se bo igral v soboto, 17. decembra 1994, saj so na sporedu prave tekme. V Kranju, če bo le možno bo Triglav gostil Micom Koper, Kranj 90 pa Okolje. V Mariboru bo štajerski "derbi" med Probanko in Neptunom. Tako sc bo že po tem krogu videlo, kako bodo ekipe igrale v drugem delu. Rezultati: Neptun : Triglav 5:30 (0:9, 1:5, 1:8, 3:8), Probanka : Kranj 90 7:6 (2:0, 1:2,1:3, 3:1) in Micom Koper : Okolje 28:1 (7:0, 5:0, 9:1, 7:0). J. Marinček Najboljši športniki Gorenjske ZAČEL SE JE IZBOR 1994 Kranj, 6. decembra - Te dni bomo za najboljše gorenjske športnike glasovali športni novinarji, bralci Gorenjskega glasa in gorenjskih lokalnih radijskih postaj pa že ugibate o zmagovalcih. V našo redakcijo smo te dni dobili že več kot sto glasovnic, na katerih ugibate o najboljših gorenjskih športnikih. Pri moških največ stavite na Jureta Koširja in Iztoka Čopa, pri dekletih je kot kaže najbolj popularna Alenka Dovžan, med ekipami pa padalci, veslači in jeseniški hokejisti. Določili pa smo že datum in kraj letošnje končne prireditve za najboljšega gorenjskega športnika. Ta bo 5. januarja na Jesnicah, o nastopajočih in programu pa bomo še pisali. Do takrat pa še Čakamo vaše glasovnice (Športno uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj - za Stotinkin izbor). Tudi med tistimi, ki boste E)rav uganili, kdo bo letošnji najboljši športnik bomo izžrebali epe praktične nagrade. • V. S. IZBOR 1994 Po mojem mnenju bo: Gorenjski športnik leta............................. Gorenjska športnica leta.......................... Ekipa v individualnih športih.................... Ekipa v igrah............................................ Moj naslov............................................... tisoč švicarskih frankov, 24 tisoč za zmagovalca, 12 tisoč za drugouvrščenega in 4 tisoč za tretjeuvrščenega tekmovalca. Žrebanje startih številk pa bo tako kot lani v kranjskogorskem Casinoju. "Največje novosti za gledalce in tudi tekmovalce so, da smo letos dodatno uredili ciljni prostor, uredili smo krožni promet za avtomobile, poleg tega pa smo kupili tudi ekran, prek katerega bo moč v cilju spremljati tekmovalca na vsej progi. Letos se je v delo prireditvenega odbora vključil tudi Bojan Križaj in upamo, da bomo tudi z njegovo pomočjo pripravili uspešno prireditev," je povedal Vojteh Budinek. Sicer pa so nad datumom prireditve navdušeni tudi kranjskogorski turistični delavci, ki v dneh pred božičnimi prazniki še ne bodo imeli zadrege zaradi prostorov v hotelih, kot je to bilo lani za novo leto, ko je bila Kranjska gora še polna gostov. Naslednja kranjskogorska prireditev pa bo po koledarju smučarske zveze prvi vikend v februarju leta 1996. • V. Stanovnik PRVA SMUČARSKA TEKMA JE BIL A V SLOVENIJI Ljubljana, 2. decembra - Kot je ob predstavitvi letošnjega svetovnega pokala v Kranjski Gori povedal Svetozar Guček, bodo v smučarskem muzeju kmalu razstavljeni dokumenti, da je bilo prav pri nas organizirano prvo smučarsko tekmovanje - in to pred skoraj 100 leti. Tekmo na Goljaku so po pisnih dokumentih, pripravili 8. marca leta 1895, med seboj pa so se pomerili gozdarji in lovci, ki so tekmovali v hoji na hrib in spustu po njem. Tako smo se Slovenci v zgodovino smučarskih tekmovanj po zdaj znanih dokumentih vpisali celo prej kot Tirolci. • V.S. TUDI SMUČARJI ZAČELI SEZONO Konec tedna so po dveh odpovedih tekmovanj sezono vendarle začeli tudi smučarji. Smučarke pa so v Ameriki tekmovale v smuku, superveleslalomu in veleslalomu. Naši tokrat prav v vrh niso posegli, so pa z nekaj odličnimi vožnjami dokazali, da so tudi letos pripravljeni za dobre rezulate. Tako je bila Urška Hrovat na nedeljskem veleslalomu po prvi vožnji celo na prvem mestu (a je po napaki v drugo pristala na še vedno odličnem petem), Jure Košir pa je po odličnem začetku v veleslalomu, ko je bil šesti, v slalomu žal napravil napako. Precej napak je bilo tudi med drugimi, toda s posamičnimi vožnjami veČina ni razočarala. Zaenkrat še ni znano, kje bodo tekmovanje nadaljevali moški, ženske pa se bodo konec tedna pomerile v Lake Luisu v Kanadi v smuku m superveleslalomu. • V. S. Vrsto ugodnosti z novo smučarsko kartico POPUST TUDI ZA SMUČARSKO ZAVAROVANJE Ljubljana, 2. decembra - Predstavniki Smučarske zveze Slovenije so ob letošnjem ljubljanskem smučarskem sejmu predstavili tudi letošnjo smučarsko kartico, ki v novi sezoni prinaša še več ugodnosti kot minula leta. Z njo bo moč ceneje nakupovati v kar 43 trgovinah po vsej Sloveniji. Z obveznim članstvom v smučarskih klubih si tako tekmovalci kot sodniki, člani ZVUT-s, funkcionarji in sodelavci pri organizaciji tekmovanj, pridobijo smučarsko izkaznico. Ta je zlasti pomembna za tekmovalce, trenerje in sodnike od najmlajših do najstarejših kategorij, kajti kodirane kartice omogočajo razpoznavnost na vseh tekmovanjih po svetu. Poleg tega pa tako njim kot vsem ostalim imetnikom (smučarsko kartico lahko po vsej Sloveniji dobi vsak, ki se včlani v katerikoli smučarski klub) kartica omogoča vrsto ugodnosti (večina so to 10-odstotni popusti) pri nakupih športne opreme, pri servisiranju smuči in montaži vezi, pri izkoriščanju športnoturističnih aranžmajev in pri nakupu dnevnih vozovnic na slovenskih žičnicah. Letos je Zavarovalnica Triglav za smučarje pripravlila povsem novo smučarsko zavarovanje, imetniki kartice pa ob zavarovanju dobijo 10-odstotni popust. Poleg tega, da smučarska kartica predstavlja članstvo v matičnem klubu in Smučarski zvezi Slovenije, pa po novem statutu Smučarske zveze pomeni, da klubi, ki imajo več članov, lahko tudi več prispevajo pri odločanju na skupščini in drugih organih. Tako ima klub (naj si bo alpski, skakalni, tekaški.....), ki ima od 20 do 100 članov en glas, klub, ki ima od 101 do 300 Članov ima dva glasova, klub z več kot 301 članom pa pet glasov. Klubi, ki imajo vrhunske tekmovalce (1 v A in z v mladinski reprezentanci), imajo še dodaten glas, klubi, ki imajo najmanj 5 članov reprezentanc (2 v članski ter 3 v mladinski reprezentanci) pa imajo dodatno še tri glasove - oziroma skupno največ osem. Lani je imelo smučarsko kartico okoli sedem tisoč Slovencev, letos pa naj bi jih bilo še več. Smučarska kartica z ugodnostmi bo veljala do 30. novembra drugo leto. Ce želite izvedeti za vam najbljižji klub ali če potrebujete druge informacije o smučarski kartici, pa lahko pokličete na Smučarsko zvezo Slovenije (tel. 061 313 443 od 8. do 15. ure) in radi vam bodo povedali vse o cenah ter o ugodnostih, ki jih prinaša nova smučarska kartica. • V. Stanovnik Začetek svetovnega pokala v skokih bo v Planici - Kot kaže te dni v dolini Pod poncami, bo prva tekma letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih vendarle v naši Planici. Srednjo skakalnico so te dni že zasnežili, in če ne bo otoplitve, bodo začeli zasneževati tudi staro Bloudkovo velikanko. V četrtek naj bi se tako v Planici začeli treningi, v soboto in nedeljo pa bosta, tudi tekmi. • V.S., slika: J.Pelko )MflRSKI teki V Bohinju čakajo na sneg PRIJAVLJENA VSA SVETOVNA ELITA Ribčev Laz, 5. decembra -V Bohinju je vse pripravljeno za za izvedbo letošnje tretje tekme za svetovni pokal. "Prijavilo se nam je 110 tekačev in 87 tekačic, med njimi tudi vsi najboljši na svetu. Priprave potekajo po načrtih, edina ovira je sneg, ki ga ni. Tako zaenkrat še čakamo, kaj bo moč narediti ali v Bohinju ali skupaj z biatlonci na Pokljuki. Če pa se do četrtka razmere ne bodo spremenile, pa bomo prisiljeni tekmo odpovedati " je včeraj povedal generalni sekretar Jaka Rozman. Prireditev v Bohinju bi namreč morala biti 13. in 14.decembra. Sicer pa se je minuli četrtek v hotelu Jezero zbral častni odbor organizacijskega komiteja na čelu s predsedikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Bohinjsko prireditev sicer pripravlja okoli 180 prekaljenih organizatorjev, ki pa nujno rabijo še enega pomočnika - sneg. • V. Stanovnik 1HTL0N Biatlonci so odpotovali na prvo tekmo BOLJŠI V TEKIH KOT STRELJANJU Kranj, 5. decembra - Po uspešnih pripravah in uvodnih preizkušnjah na Norveškem so naši reprezentantje v biatlonu konec tedna trenirali na Obertauernu, danes pa so že odpotovali na prizorišče prve tekeme letošnjega svetovnega pokla v avstrijski Bad Gastain. "Naši fantje in Andreja Grašič so na zadnjih treningih Eokazali dobro formo v tekih, nekaj slabše pa je v streljanju, jer so dosežki zelo spremenljivi - od izvrstnih do slabših. Lahko rečem, da se je od lani precej popravila Andreja Grašič, da pa se je v ekipo dobro vključil Tomaž Globočnik, ki je na zadnjih treningih in preglednih tekmah pokazal velik napredek. Iz prizorišča prve letošnje tekme za svetovni pokal, Bad Gastaina so sporočili, da je vse nared za prireditev, tako da že danes potujemo v Avstrijo," je povedal pomočnik glavnega trenerja Brane Gomilar iz Gorij. Na uvodnih preizkušnjah letošnje sezone, ki bodo od četrtka do nedelje bodo za Slovenijo nastopili: Boštjan Lekan, Jan/ Ožbolt, Matjaž in Jože Poklukar, Tomaž Žemva, Tomaž Globočnik in Andreja Grašič. Prihodnji konec tedna (od 15. do 18. decembra), pa naj bi bila druga tekma letošnjega svetovnega pokala v biatlonu na naši Pokljuki. Končna odločitev o tekmovanju bo znana konec tedna. • V. Stanovnik CELJANI V P0DMEŽAKLI ŠELE JUTRI Kranj, Jesenice, 6. decembra - 13. krog letošnjega državnega prvenstva se bo nadaljeval že danes, ko v Kranj Erihaja ekipa Slavije Jate (ob 18. uri), v Ljubljani pa se osta pomerili ekipi Olimpije Hertz in blejske Sportine. Prvaki pa bodo tekmo tega kola z Inntalom odigrali šele jutri, saj so Celjani šele pozno prispeli iz Rouena, kjer so igrali na polfinalnem turnirju lige šestih narodov in brez točke osvojili zadnje mesto. Tekma v Podmežakli se bo jutri, v sredo, začela ob 18. uri. • V. S. KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV Kranj, 5. decembra - Športna unija Slovenije nas je obvestila, da pripravlja koledar športnorekreativnih prireditev za leto 1995. Zato prosijo vse, ki jim še niso poslali prijav svojih prireditev, da to storijo čimprej na naslov: Tabor 14, Ljubljana, oziroma po telefonu 061/ 311-728. • V. S. TRIGLAV VELIK KOT - TRIGLAV Kegljava Triglava so jesenski prvaki. Naslov so potrdili v spektakularnem srečanju z aktualnim državnim prvakom Konstruktorjem. Srečanje je bilo polno preobratov in p rekordnih rezultatov. Gledalci, vsi niti niso mogli na pretesno kranjsko kegljišče, so pripravili enkratno vzdušje "Tri-glav, Triglav, Tri-glav", je grmelo s tribun. Vse oči so bife uprte v navdahnjene gorenjske kegljače, ki so začeli v velikem slogu. Že prvi par Kranjčanov je načel goste s "šok terapijo". Borisa Urbanca je bodrenje povzdignilo v višave in ustavil se je pri novem rekordu kegljišča - 972 kegljev. Vane Oman se tudi ni pustil presenetiti nasprotniku. Po začetni nervozi je "potegnil" kroglo in zrušil zanj obličnih 929 kegljev. Druga tretjina srečanja je pripadla gostom. Najboljši Mariborčan na srečanju Franc Kirbiš (940) je premagal Marka Omana, ki je z 898 keglji upravičil zaupanje trenerja. Zdravko Štrukelj pa se nikakor ni mogel razigrati. Prav nič mu ni uspevalo, za nameček je v zadnjem lučaju podrl tri keglje in točka je za en sma kegelj pripadla Miru Truntiču (867). Srečanje je postalo zanimivo in napeto. Vse neznanke o zmagovalcu sta rešila Albin Juvančič in Boštjan Mihelič. Boštjan je z 879 podrtimi keglji rutinirano premagal Nareksa, Albin pa je dokazal, da je trenutno v vrhunski formi. Najprej je z odlično igro psihično stri sicer odličnega Harrva Steržaja (879), ki očitno ni imel svojega dne. Nato se je zagrizeni in borbeni Podrečan podal še v lov za rekorodm. Z nepopustljivo igro do zadnjega lučaja mu je uspelo, komaj tri ure staro najboljšo znamko kegljišča, povišati še za tri keglje - na 975 kegljev. Triglavani pa so s skupnim rezultatom, 5519 podrtih kegljev, postavili tudi. nov ekipni rekord kranjskih stez. Rezultati: Triglav : Konstruktor 6:2 (5519:5311) Urbane : Gmajner 1:0 (972:906), Oman V. : Pihlar 1:0 (929:869), Štrukelj : Truntič 0:1 (866:867), Oman M. : Kirbiš 0:1 (898:940), Mihelič : Nareks 1:0 (879:850), Juvančič : Steržaj 1:0 (975:879). Jesenski del prve slovenske lige je tako končan. Triglavani so se močno zasidrali na vrhu razpredelnice z maksimalnim številom 18 točk. Po devetih krogih so še edini neporaženi in so zelo blizu uspehu, kiso si ga zadali na začetku - osvojiti prvo ali drugo mesto. Najbližji zasledovalec je Konstruktor s 13 točkami, sledijo Tekstina z 12, Proteus Liv zli, Gradis-Norik z 10 točkami... Prvenstvo se bo nadaljevalo 21. januarja 1995. • V. O. TRIGLAVANKE SPET ODLIČNO Kranj, 5. decembra - Začetek srečanja je navdušil navzoče gledalce. Triglavanke in Mariborčanke so prikazale dobro igro po nastopu prve dvojice. Rezultat pa 1:1. Sledila je manjša kriza v vrstah Kranjčank m igralke Konstruktorja so imele prednost 38 kegljev. Vodstvo pa ni zmedlo Mojco Cof in Joži Jerala. Obe sta prikazali odlično igro, postavili vse na pravo mesto in osvojili točki za Triglav. Tudi Mojca Jerala in Nataša Nepužlan sta premagali svoji nasprotnici in prispevali svoj delež k visoki zmagi. Na koncu so Triglavanke slavile s 7:1 ah 2412 : 2367-timi podrtimi keglji. • J. Marinček LOG STEINEL IN JESENICE PRI VRHU Kranj, 2. decembra - Z 9. krogom se je končal jesenski del prvenstva tudi v medregijski kegljaški ligi. Gorenjska predstavnika Jesenice in Log Steinel sta tokrat osvojila 3 točke in tako uspešno zaključila prvi del tekmovanja. Rezultati: JESENICE : Grosuplje 7 : 1 (5097 : 4911) Jeseničano so z dobro igro zanesljivo zmagali, najboljši posameznik pa je bil Drago Geršak, z 887 podrtimi keglji. Ribnica : LOG STEINEL 4 : 4 (4942 : 4964) Na težkem kegljišču so igralci Log Steinela uspeli osvojiti točko. Najboljši posameznik na tekmi je bil Tone Semrl z 867 podrtimi keglji. Jesenski naslov prvaka je osvojilo moštvo Kamnika s 15 točkami, na drugme in tretjem mestu pa sta moštiv Log Steinela in Jesenic s 13 točkami. Spomladansko nadaljevanje, ki se začne 21. januarja prihodnjega leta, tako obeta ogorčen boj za naslov prvaka in napredovanje v višji rang tekmovanja. • M. Šilar ZMAGA ZA TRŽIČANE Kegljava Ljubelja iz Tržiča so prvi del prvenstva v 2. Slovenski ligi končali z zmago na gostovanju v Ljubljani pri ekipi Gradis-Norik. Tržičani so povedli takoj po prvih treh parih, v nadaljevanju pa prednosti niso več izpustili iz rok in tako zanesljivo prišli do težko pričakovane zmage na gostovanju. Končni rezultat je bil 4993 : 4916 (6:2). Lestvica po prvem delu: 1. Hidro 16, 2. Kočevje 12, 3. Slovan 12, 4. Eho Hrastnik 10, 5. Ljubelj 8, 6. Radenska 8, 7. Adria Convent 6, 8. Gradis-Norik 6, 9. Donit 6 in 10. Domžale 6 točk. Prvenstvo se bo nadaljevalo 21. januarja 95, ko bodo kegljavci Ljubelja gostovali v Ankaranu pri Adriji-Convent. • Jure Mejac BOŽIČNI SMUČARSKI TEČAJ ZA ŠOLARJE Kranj, 5. decembra - Športna zveza Kranj bo tudi med letošnjimi božičnimi počitnicami organizirala smučarski tečaj na Pokljuki. Tečaj bo namenjen začetnikom, boljšim in že dobrim smučarjem, ki bodo razvrščeni v vadbene skupine po znanju, vadili pa jih bodo priznani učitelji smučanja. Tečaj bo trajal od ponedeljka, 26. decembra, do vključno petka, 30. decembra, avtobus Cena tečaja znaša 11 tisoč tolarjev in vključuje prevoz, smučarsko vozovnico, poučevanje, enolončnico in čaj. Tečaj je moč plačati v treh obrokih, prijave pa že sprejemajo na Športni zvezi v Kranju, oziroma po telefonu 211-176 ali 211-235. Tam je moč dobiti tudi vse dodatne informacije. • V. S. TEČAJ ZA SMUČARSKE SODNIKE Škofja Loka, 6. decembra • V mesecu decembru ali januarju bo SK Alpetour iz Škofje Loke, organiziral tečaj za smučarske sodnike, ki bo trajal od 10 do 12 ur. Za tečaj se lahko prijavite v prostorih kluba v času uradnih ur (sreda od 19. do 20. ure) ali Anči Kalan po telefonu 622-683. Kotizacija za tečaj je 1.500 tolarjev (v ceni je tudi priročnik), ostale stroške tečaja pa plača klub. • V. S. Družba Mobitel bo sodelovala z Brigito Bukovec in Dušanom Mravljetom Z MOBITELOM BOSTA ŠE HITREJŠA IN VZDRŽLJTVEJŠA Ob prvi obletnici poslovne enote Mobitela Kranj, so minuli četrtek v Gradu Brdo podpisali tudi sponzorski pogodbi z najhitrejšo Slovenko Brigito Bukovec in najvzdržljivejšim Slovencem Dušanom Mravljetom Brdo pri Kranju, 1. decembra - Da se uspehi v gospodarstvu in športni uspehi dopolnjujejo, sta s podpisom sponzorske pogodbev Gradu Brdo konec tedna dokazala tudi družba Mobitel, ki v Slovenji obstaja dobri dve leti in pol, ter naša tekačica čez ovire Brigita Bukovec in maratonec Dušan Mravlje. "Družba Mobitel je v dobrih dveh letih in pol, odkar obstaja v Sloveniji, dosegla velike uspehe. Čeprav so bile tudi drobne napake, pa se ves čas trudimo, da bi bile naše storitve na najvišji ravni. Tako smo samo letos dobili blizu deset tisoč novih naročnikov, kar s prejšnjimi sedem tisoči pomeni, da bomo imeli konec leta okoli 17 tisoč uporabnikov naših storitev. To pa tudi pomeni, da bo letošnje poslovanje uspešno in da z optimizmom gledamo v naslednje leto, ko smo si zastavili še večje naloge. Med njimi je predvsem izboljšanje omrežja, dvig kvalitete signala pa tudi Eridobivanje še več naročnikov, i jih bomo lahko zadovoljili še z višjo ravnjo tehnologije, Vse to je za nas velik izziv, kot je velik izziv sodelovanje z vrhunskima športnikoma, ki veliko pomenita tako doma kot v svetu," je ob priložnostni tiskovni konferenci povedal komercialni vodja Mobitela Stanislav Smolnikar. Dušan Mravlje je ob četrtkovem podpisu pogodbe, ki so mu prisostvovali tudi nekateri naši vrhunski športniki na čelu z nekdanjim smučarskim asom Bojanom Križajem in popularnim glasbenikom Andrejem Šifrarjem, na kratko predstavil tudi svojo knjigo "Neskončne ceste", ki je izšla prav te dni, v njej pa opisuje svoje številne tekaške podvige od začetkov do letošnjega leta. Ob navzočnosti vseh vodilnih Mobitelovih sodelavcev, od generalnega direktorja Antona Majzlja, do vodja kranjske poslovne enote Braneta Mik-lavčiča, sta naša vrhunska športnika Brigita Bukovec in Dušan Mravlje (Brigita tudi pod budnim očesom trenerja Jureta Kastelica), podpisala sponzorski pogodbi z Mobitelom v slogu NI OVIR ZA MOBITEL... kot jih ni za Brigito in NAJHITREJŠI, NAJVZDRŽLJIVEJ- Vodja Kranjske poslovne enote Brane Miklavčič je športnikoma in trenerjeu takoj razložil prednosti mobitela. Si.... kot je Dušan Mravlje. Simpatična Brigita je ob tem povedala, da je njen generalni pokrovitelj radio Gama, vendar pa je novega sponzorja še kako vesela, predvsem pa ga je vesele tudi mama, ki je njena "tajnica" ob veliki odsotnosti z doma. "Moja največja cilja v novi sezoni sta svetovno prvenstvo v dvorani in svetovno prvenstvo v Gotebergu, na katera se že pripravljam " je tudi povedala Brigita Bukovec. Dušan Mravlje pa je Mobitelovcem obljubil, da bo eden njegovih prvih novih podvigov, da bo "na lastnih nogah" obiskal vse Mo-bitelove poslovne enote po Sloveniji : Celju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Kranju. • V.Stanovnik, foto: G. Sinik ;«RKii«i^mmmrirDiiD,M(gMiiMi tenis Slovenske košarkarske lige ZMAGA ZA TRIGLAV Kranj, 4. decembra - Konec tedna so s prvenstvom nadaljevali tudi košarkarji. Vse najboljše gorenjske ekipe so tokrat gostovale, pomembno zmago pa so si priborili košarkarji Triglava v elitni ligi, ki premagali ekipo Ilirije z rezultatom 74:79(49:46). V I. SKL za ženske je Odeja Marmor izgubila s Cometom 82:78(40:26). V A2 ligi je ekipa Loka kave vil. krogu premagala Jezico z rezultatom 65:70. Ekipa Triglava je tako v Al ligi na tretjem mestu z 19 točkami, še vedno pa je v vodstvu Smelt Olimpija z 21 točkami. V I. SKL za ženske je ekipa Odeje Marmorja na petem mestu s 16 točkami, vodi pa Jezica z 22 točkami. Ekipa Loka kave je v A2 ligi na 7 mestu. V tej ligi vodi Iskra Litus z 22 točkami. • V. S. DIDAKTA IZGUBILA DERBI 1)11)AKTA RADOVLJICA : NOVO MESTO 92 68:92 (33:46) DLDAKTI Radovljici v derbiju B SKL ZAHOD ni uspelo premagati vodilnih na lestvici. Po odličnem začetku in vodstvu 9:2 m 16:9 so se gostje kmalu pobrali, izenačili in dobili že prvi polčas za 13 točk. V začetku drugega je domačim zopet kazalo bolje. Razliko so zmanjšali na osem točk, najboljši gostujoči igralec BAJC pa je dobil četrto osebno napako in odšel na klop. Namesto izenačenja pa so gostje razliko povečali, Kovač je dobil v nekaj minutah pet osebnih in odpora je bilo konec. Gostje so pokazali, da so zasluženo na vrhu in prvi favorit za napredovanje, Radovljičanom pa ostaja drugo mesto in boj v končnici. Številni gledalci, ki so se zbrlai v dvorani, so pokazali, da si želijo v Radovljici kvalitetno košarko. • M. Zupan PRESENEČENJE V1. ŽENSKI LIGI Kranj, 3 decembra - V zadnjem krogu 1. DNTL članice so mlade igralke NTK MERKUR pripravile največje presenečenje z zmago nad v jesenskem delu še nepremagano ekipo NTK Kajuh -Slovan v Ljubljani z rezultatom 4:3. Zmagovita ekipa Merkurja v postavi: Petra Fojkar, Tina Žerovnik in Urška Petrič ni respektirala favoriziranih domačink, ampak jih je premagala z borbeno igro in srčnostjo. Po eno točko so Merkurju priigrale Fojkarjeva z zmago nad Polončičevo, Žerovnikova z zmago nad Mlakarjevo, Petriceva in dvojica Fojkar-Žerovnik. Merkur ima po zaključenem jesenskem delu 4 točke in z nadaljevanjem takih iger spomladi z malo sreče ne bo imel strahu za izpad iz 1. lige. • F. Ošlaj P0LJANŠEK BREZ IZGUBLJENEGA SETA V Križah se je v nedeljo, 4. decembra 1994, odvijalo odprto prvenstvo Gorenjske za mladince z okrepitvijo nekaterih članov. Tekmovanja se je pet klubov: NTK EGP Škofja Loka, NTK Merkur Kranj, NTK Šenčur, domača ekipa NTK Križe in povabljeni klub NTK Vesna Zalog. Igralo se je na dvojno izpadanje, kar pomeni, da vsak igralec igra toliko časa, da izgubi dve tekmi. Od 30 igralcev se je najbolje uvrstil domači mladinec Matej Polanšek, je brez izgubljenega seta zasedel prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstil Aleš Smrekar NTK Križe, na odlično tretje mesto pa se je z lepo in borbeno igro uvrstil veteran Jano Rant iz NTK EGP Škofja Loka. • M. Snedic ZMAGA PREDDVORČANOV, PORAZ ŠEŠIRJA Medtem ko v prvi moški rokometni ligi igrajo že drugi del prvenstva, so v prvi ženski in drugi moški ligi to soboto končali jesenski del prvenstva. Kranjčanke so pri dekletih dosegle najslabšo uvrstitev, odkar nastopajo v prvi ligi, pri fantih v drugi ligi je situacija boljša, vendar tudi tu vsem ne gre po načrtih. Jesenski del druge moške lige se je končal z dvema derbijema. V sosedskem, med Besnico in Preddvorčani so slavili slednji in so se še bolj približali sredini lestvice in mestu, ki ga po kvaliteti tudi želijo doseči. Besnica tudi letos igra po predvidevanjih. Z dobrim dobro in izgublja točke, spremenljivo pa proti neposrednim konkurentom. Zato pa tokrat ne gre vse po napovedih favoriziranim Ločanom. Tokrat so izgubili z neposrednim tekmecem za vrh, Titanicom in izgubili še eno mesto na lestvici. Tako so jesenski del končali na tretjem mestu. Rezultati zadnjega jesenskega kola: 1. liga ženske: Kranj : Žalec 21:29, Branik : Velenje 29:20, Marcus Burja : Olimpija 19:21, Izola : Mlinotest 21:35, M-Degro Piran : Rajh No.l. 27:19 in Krim Elekta : Kočevje 29:19. Jesenske prvakinje so igralke Krima Elekte, zbrale so 20 točk. Sledita Marcus Burja in Olimpija s po 18 tirni točkami. Kranjčanke imajo eno samo točko in so zadnje dvanajste. 2. liga moški: Besnica : TAB Inženiringa 21:24, Titanic Sežana : Šešir 17:16, Prule : Delmar 14:25, Črnomelj : Akripol Trebnje 23:30, Nova Gorica : GPG Grosuplje 18:18, Kamnik Žurbi Team : Škofljica 19:17. Jesenski prvak je Akripol, drugi je Titanic. tretji je Šešir : TAB Inženiring je sedmi, Besnica osma. Tako prvoligaške kot drugoligaši pa še niso končali sezono, saj sta na sporedu, zaradi spomladanske končnice, še dva spomladanska kroga, potem pa vse čaka odmor do februrarja. • Martin Dolaoc Sava se je predstavila v Budimpešti - Slovenski vozniki na kasaških dirkah (z leve) Franc Jureš, Joško Sagaj, Mirko Šonaja, Ivan Debelak in Andrej Doki so v Budimpešti, od koder je naš posnetek, sicer izgubili prijateljski primerjalni meddržavni dvoboj z Madžari (76:48), vendar so polne tribune zadovoljnih ljubitetljev kasaštva na osrednjem madžarskem hipodromu navdušili z velikim vozniškim znanjem in angažiranimi vožnjami. Zlasti se je odlikoval Mirko šonaja, 2. in 5. mesto pa je zasedel tudi Franc Jureš. Sicer pa naši vrh dirkači niso vzbujali velike pozornosti samo med vožnjami na stezi. V Budimpešti so namreč nastopili v enotnih dirkalnih kombinezonih kranjske Save, z napisom Slovenija in državnim grbom, obenem pa so poskrbeli za učinkovite, odmevno reklamo za Savo in njene pnevmatike exact. Privlačna okolja dirkališč, polna plemenitih, lepih živali, pisanost dirkalnih oblačil in številni gledalci so kot nalašč za promocije sponzorjev in njihovih izdelkov. Sava iz Kranja pri tem diru v Evropo noče zaostajati, zmeraj hoče biti korak pred konkurenco. H. U., foto: Hine Hoffman Štefan Ošina, dobitnik nagrade Stanka Bloudka za leto 1994 V KRANJU JE BIL ŠPORT VEDNO POMEMBEN Najstarejši letošnji Bloudkov nagrajenec se je že pred skoraj petdesetimi leti zapisal športu - Vrsta generacij Kranjčanov se ga spominja kot izrednega pedagoga, košarkarskega, atletskega in smučarskega trenerja, ter ga spoštuje kot delovnega organizatorja Kranj, 2. decembra - Med letošnjimi štirimi najvišjimi nagradami Betonsko igrišče je bilo razpoka šport, nagradami Stanka Bloudka, je eno prejel tudi Kranjčan kano in začeli smo iskati novo -Štefan Ošina. Nagrado za življenjsko delo na področju športa ter ter ga dobil na teniškem igrišču organizacijsko in strokovno delo, si je zaslužil dolga leta, ko je po na prostoru sedanje avtobusne vojni delal kot pedagog, trener, sodnik in skrbel za izgradnjo postaje. Prenesli smo koše iz športnih objektov v Kranju. Še danes, koje upokojen že enajst let, Savkega loga, naredili še tribu-se ni odpovedal atletskem sojenju in delu v Zvezi vaditeljev, no in tam se je začelo še učiteljev in trenerjev smučanja. Pred več kot petinštiridesetimi leti je bila odločitev za poučevanje športa malce nenavadna. Kako ste začeli? "V Kranj sem prišel po dekretu ministrstva za rudarstvo in industrijo. Rojen sem sicer na Koroškem v Dravogradu, od četrtega leta starosti pa sem živel v Trbovljah. Tam sem hodil v osnovno in meščansko šolo, potem ni bilo več možnosti za šolanje naprej. Zaposlil sem se v cementarni in takrat se je začela vojna. Po vojni sem se odločil za šolanje naprej in vpisal sem se v zavod za fizkulturo. To je bila prva kadrovska enoletna šola za učitelje telesne vzgoje v Sloveniji. Spomladi 1947 leta sem šolo končal in bil najprej dva meseca inštruktor na okrajni fizkulturni zvezi na Jesenicah, s posredovanjem republiškega komiteja za fizkulturo pa sem dobil dekret, da sem nameščen za učitelja telesne vzgoje na tekstilni šoli v Kranju. " Razmere za šport so bile pred skoraj petdesetimi leti precej drugačne kot danes? "Ko sem prišel na šolo, ta ni imela nikakršnih objektov za telesno vzgojo, ne telovadnice ne igrišča. Bila je v Tomšičevi ulici, kjer je sedaj Fakulteta za organizacijo dela. Skratka, po-8°]i za delo so bili "nikakršnji". Začeli smo s telovadbo na prostem in sicer na Grajzerjem travniku, to je tam, kjer je sedaj tekstilna šola. Nato smo dobili v osnovni šoli Franceta Prešerna, to je v tej stavbi, kjer je sedaj ekonomska šola, v najem telovadnico nekaj ur tedensko. Nekaj ur pa smo seveda opravili tudi kar v učilnici in po-trebno je bilo veliko improvizacije. Prav te slabi pogoji pa so nas prislili razmišljati, kako priti do lastnih objektov. Tako smo poleg delavnic na Primskovem začeli graditi šolsko igrišče. Mislim, da je bilo to prvo po vojni zgrajeno šolsko igrišče na Gorenjskem. " S tem je gotovo pridobil ves Kranj? "Igrišče je imelo krožno tekališče, uredili smo prostor za skok v višino in v daljino, prav tako za met krogle. Postavili smo še staro konstrukcijo, ki nam jo je odstopil TVD Partizan za telovadne kroge in plezalno vrv. Vmes smo naredili jamo in jo zasuli z žagovino, tako da je bilo moč trenirati še akrobatiko *in za silo skok v višino. Na osrednjem prostoru pa sta bili igrišči za košarko in odbojko. To je bilo trudi prvo košarkarsko igrišče na Gorenjskem in tako se je začela razvijati tudi košarka. Z novim igriščem pa ni napredovala le šolska telesna vzgoja v Kranju, temveč tudi ostali športi. " Poleg poučevanja ste začeli tudi s trenerskim delom in organizacijo tekmovanj. "Že od prihoda v Kranj sem bil vključen v takratno Fizkul-turno društvo, to je bila enotna organizacija vseh športov. Takrat je bila takšna tudi politična liniij, saj je bilo znano, da so se razni športi pred vojno med seboj "bodli" zaradi političnih ozadij. To je trajalo le nekaj časa, nato pa so se šport začeli organizrati sami zase. Sam pa sem bil že v prvem letu, ko sem prišel v Kranj povabljen, da sodelujem v tem enotnem športnem društvu. Nato se je telovadno društvo osamosvojilo in se preimenovalo v TVD Partizan Kranj. Tam sem bil nekaj časa vaditelj pionirjev in mladincev, kasneje pa mladincev in članov. Nekaj let sem bil tudi načelnik in v društvu smo nekaj let izvajali splošno telesno vzgojo, hkrati pa smo se pripravljali tudi na tekmovanja. Ekipe sem pripravljal za nastope v orodni telovadbi, pa tudi sam sem tekmoval. Udeleževali smo se tekmovanj v mnogoboju, to je bila kombinacija atletskih in telovadnih disciplin. Tekmovanja so bila kasneje organizirana tudi na območju Gorenjske. Navadno sem bil tudi soorganizator in kadar so bile atletske discipline ali odbojka tudi sodnik, včasih tudi vrhovni sodnik. Skrbeli pa ste tudi za prve rodove kranjskih košarkarjev? "Pri športni telesni vzgoji smo se ukvarjali tudi s košarko, saj so se mladi, ki so bili doma v okolici Primskovega vse raje zbirali na košarkarskem igrišču. Zaradi velikega zanimanja se je zgradilo še košarkarsko igrišče v Savskem logu, kjer so menda nekoč imeli Majdičevi betonsko teniško igrišče. Tam smo igrali že prve tekme, z Domžalčani in Med-vodčani, košarka pa se je začela razvijati tudi na Jesenicah. živahnejše košarkarsko življenje. Košarkarska sekcija v Partizanu je bila ustanovljena okrog leta 1952 in se je kakšni dve leti kasneje preimenovala v Košarkarki klub Triglav, kot je še danes. S svojim kolegom Mirom Pintarjem sem bil sprva trener, potem, ko je nastal klub Triglav, pa so bili že toliko organizirani, da so delo lahko nadaljevali sami, jaz pa sem se lahko bolj posvetil atletiki. Med vsemi šport ste največ časa posvetil ravno atletiki. Zakaj? "V šoli je bilo med mladimi veliko navdušnje za atletiko, igrišče pa nam je omogočalo, da smo dosegali tudi dobre rezultate. Učenci s tekstilne šole so dali mladinskemu komiteju na občini predlog, da bi dali prehodni pokal, za katerega bi tekmovale vse srednje šole vsako leto v jeseni. To je bilo dolgo let tradicionalno tekmovanje. Hkrati so se začela prirejati tudi gorenjska prvenstva, ki sva jih organizirala skupaj s pokojnim Albinom Završnikom. Nekatera so še sedaj, vendar potekajo malce drugače. Leta 1956 je bil ustanovljen Atletski klub, tam sem bil tudi trener vse do leta 1969." Kasneje ste zapustili učitelje-vanje, vendar se športu niste odpovedali? " Leta 1962 je prišlo do ukinjanja okrajev in ukinile so se tudi okrajne zveze za telesno kulturo. Namesto njih so se ustanavljale občinske zveze in mene so prepričali, da bsem šel na to zvezo. Tam sem delala vse do takrat, ko so se ustanavljale samoupravne interesne skup- nosti. Ponovno sem si izbral področje športa, leta 1978 pa sem po sili razmer prevzel mesto v. d. tajnika skupnosti. To pa me je tako "okupiralo", da za organizacijske stvari nisem imel skoraj nič več časa. Je pa res, da s šole nisem šel prav rad, saj mi je bilo delo všeč, imeli smo veliko pokalov, plaket, diplom, všeč mi je bilo delati z mladimi - tako v šoli kot v Atletskem klubu. Ves čas, tudi sedaj sem še sodnik atletike, vseskozi pa sem prirejal zimske smučarske tečaje za otroke in nato tudi za odrasle." Danes ste upokojen, vendar pa šport za vas še vedno veliko pomeni. "Upokojen sem že enajst let, vendar še vedno sodelujem v ZVUTS- u in pri sodnikih atletih. Do ateletike in smučanja imam pač posebna nagnjenja. Lahko rečem, da mi je pri srcu tudi košarka, vendar vsega pač ne zmorem." Ste se v vseh teh letih "privadil" biti Gorenjec? "Hitro sem se uživel, všeč mi je pokrajina, ljudje v Kranju so prijetni. Z ženo, ki sem jo pripeljal s seboj, imava tri otroke, dve dekleti in fanta, imam vnuke in sedaj že tudi štiri pravnuke." Kako gledate na današnji položaj športa v Kranju in nasploh v Sloveniji? "Mislim, da so tako kot drugje, tudi v športu vzponi in padci. Menjajo se ljudje, generacije, razmere se spreminjajo.... tako naprimer odnosi v klubih kot materialne razmere. Lahko rečem, da košarka v Kranju lepo napreduje, da je žal plavanje trenutno v slabše kot je bilo, da pa bo z novim bazenom spet boljše, tudi atletski stadion bo treba enkrat dokončno urediti, narediti stezo z nagibom za šprinterje.... Vprašanje je, ali ima danes šport v Kranju dosti "zaslombe". Je pa res, da je bilo v Kranju večino časa veliko razumevanja za šport. V sedem-destih letih smo delali v občinski zvezi za telesno kulturo dolgoročen perspektivni program razvoja športa in tega je obravnavala in sprejela celo skupščina. Bilo je pač obdobje, bili so ljudje, ki so športu dajali veliko podpore. Takrat je bilo dosti dobro urejeno tudi financiranje. Predvsem so bili stalni viri financiranja....ne sicer bogati, vendar stalni. Sedaj pa so organizacije bolj prepuščene sponzorjem, ti pa financirajo le atraktivne. Mnogim pa je tako težko napredovati. Brez denarja pač ne gre več, delati amatersko kot smo včasih, pa noče več nihče." • Vilma Stanovnik, slika: Gorazd Šinik GORSKI TEKAČI SO ZAKLJUČILI LETOŠNJO SEZONO UVELJAVITEV TUDI V SVETU Kranj, novembra - Za nami je druga sezona gorskih tekov v obliki, kakršno si je zamislil sedanji odbor. Člani odbora sekcije za gorske teke smo sezono nestrpno pričakovali - bodo naša zimska prizadevanja obrodila sadove, oziroma kakšni bodo ti sadovi? Sezona '93 nam je pokazala, kje so pomanjkljivosti v začrtanem planu; tako smo v pripravah na letošnje poletje upoštevali vse pridobljene izkušnje. Jedro dogajanj na domaČih terenih so tvorile tekme za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Ciklus se je začel tako kot lani, 1. maja s Tekom na Lisco. Tekma je napovedovala, da se bodo za najvišja mesta borili, v glavnem, isti tekmovalci kot lani, le v kategoriji članic sta poškodovano Vidovičcvo zamenjali povratnica, novopečena mamica, Anica Živko in Marija Trobec, ki še vedno niha med gorskim tekom in kolesarstvom. Ostale tekme za Pokal so bile še: v Mojstrani - Triglavski tek; v Kamniški Bistrici - Tek na Kamniško sedlo, ki je hkrati veljal tudi za državno prvenstvo v disciplini "tek navkreber", v Križah - Tek na Kriško goro, ki je bil najbolje organiziran tek v spomladanskem ciklusu; Podpeči pri Ljubljani -Tek na Krim, veljal je tudi za državno prvenstvo v disciplini "tek gor/dol"; na Jezerskem -Tek na Češko koči in finale v Tacnu pri Ljubljani - Tek na Šmarno goro, ki je še vedno številka 1 med gorskimi teki v Sloveniji. Prva štiri tekme so štele tudi kot izbirne tekme za sestavo reprezentance, ki je letos zastopala slovenske barve na velikih, mednarodnih tekmah. Slovenska reprezentanca je prvi teden v juliju nastopila na prvem evropskem pokalu v disciplini "tek gor/dol". Tekmovanje Je bilo v italijanskem mestu iclluno na obrobju Dolomitov. Naša ekipa je odšla na pot oslabljena, tako da je doseženo ekipno tiejte mesto članov in šesto mesto Živkove več, kot smo realno pričakovali. Premagali smo tradicionalno močne ekipe, kot so Avstrija, Nemčija in Slovaška, za Živkovo pa so zaostale tekmovalke, ki so na velikih tekmovanjih Že posegale po medaljah. Konec julija se je izbrana vrsta udeležila tradicionalne tekme Snovvdon Race v VVallesu, kjer se vsako leto zbere močna mednarodna konkurenca. Opazen rezultat sta dosegla dva Gorenjca Brojanova iz Mojstrane z zmago med mladinkami in Hro-vat iz Begunj z drugim mestom med mladinci. Poletne priprave smo letos organizirali v Učnem centru slovenske vojske na Pokljuki. Kljub temu da so morali vsi udeleženci kriti stroške sami, sta bila ude ležba in vzdušje na zavidljivem nivoju, za kar sta imela predvsem zasluge vodja priprav Gros in trener Pungerčič. Tekma sezone je bila nedvomno VVorld Trophv, ki je bil prvi vikend v septembru v nemškem Berchtesgadnu. Člani so se pomerili na 13 km dogi progi z 1320 m višinske razlike. Prve 3/4 proge so bila speljane po lepi, a mestoma strmi makadamski cesti, zadnji del pa je bil pravi gorska -strma, skalnata planinska pot. Ženske in mladinci so morali premagati zgornjo polovico te proge. Po rezultatski plati so naši na tem tekmovanju rahlo razočarali. Svetovni prvak v gorskem teku med člani je postal Helmut Schumck iz Avstrije. Franci Ter-až, kot najboljši Gorenjec med člani, je dosegel 65. mesto. Naša letos najuspešnejša tekačica Anica Živko je osvojila 35. mesto, dve mesti za njo pa je zasedla obetavna mladinka Erika Brojan. V ženski ekipi je bila še Marija Trobec. V sodelovanju s podjetjem SVS, ki zastopa firmo Reebok in nekaterimi drugimi sponzorji (GT-sport, CIT) smo opremili reprezentanco.Tomo Šarf in Aleš Gros KERŠIČU ŠAHOVSKA ZMAGA Tržič, 5. decembra - Šahovsko društvo Tržič je pripravilo letošnje prvenstvo tržiških delavcev in upokojencev v šahu. Na prvenstvu, ki je veljalo tudi za točke v Delavskih športnih igrah 1994 je sodelovalo 11 šahistov, med katerimi je zmagal Matej Keršič (MO-učni center Kranj) z 8,5 točke, drugi je bil Dušan Čebular (BPT, 7,5 točke in 3. prof. Edo Roblek (Društvo upokojencev) 7 točk. . • Janez Kikel ODBOJKA ZMAGA ODBOJKARIC ŠOU TRIGLAVA Blejke nadaljujejo z zanesljivimi zmagami v 1A. DOL tudi pod novim imenom Klima Commerce. Tokrat so zanesljivo odpravile odbojkarice Krima. Za razliko od njih pa so v moški konkurenci odbojkarji FI PROMa le vendo brez zmage. V 1B. DOL sta tokrat oba gorenjska predstavnika zmagala, Minolta Bled je po izredno razburljivi tekmi zabeležila svojo četrto zaporedno zmago, odbojkarice ŠOU Triglava pa so proti Prevaljam dosegle svojo prvo zmago v prvoligaški konkurenci. Rezulati 1A. DOL moški: Olimpija : FI Prom 3:0 (13, 8, 13), Ljutomer : Kamnik 3:0, Pionir : Vigros Pomurje 0:3. Vrstni red: Vigros Pomurje 16, Olimpija 10, Ljutomer in Pionir 8, Kamnik 6 in FI Prom 0 točk. 1A. DOL ženske: Klima Commerce Bled : Krim 3:0 (5, 11, 8), TPV Novo mesto : LIK Tilia 3:0, HIT Casino : Zg. Savinjska preloženo. Vrstni red: Klima Commerce 16, TPV Novo mesto 10, Zg. Savinjska in Krim 8, HIT Casino 4 in LIK Tilia 0 točk. 1B. DOL moški: Minolta Bled : Granit Preskrba 3:2 (9, -14, 12, -10,15), OI. 2 Brezovica: SIP Šempeter 3:0, Topolšica : Fužinar 3:0. Vrstni red: Topolšica 14, Fužinar 10. Granit Preskrba, Olimpija 2 Brezovica in Minolta Bled 8 in SIP Šempeter 0 točk. 1B. DOL ženske: ŠOU Triglav : Prevalje 3:0 (13, 7, 15) ŠD Tabor : CImos 0:3, ŠOU : Mislinja 3:1. Vrstni red: Cimos 16, ŠOU 10, Mislinja in ŠD Tabor 8, Prevalje 4 in ŠOU Triglav 2 točki. V derbiju 2. DOL so odbojkarji Termo Lubnika pod vodstovm novega trenerja zasluženo premagali goste iz Kočevja in se s tem obdržali v vrhu prvenstvene razvrstitve. Rezultati 2. DOL moški: Termo Lubnik : PAN Kovinar 3:2 (12, - 5, -9,12, 8), Claudia Shop Beltinci : B. I. K. Turbina 1:3, Braslovče Maher : Pionir 2 Žužemberk 3:1, Mežica : Simonov zaliv Izola 0:3, Salonit II : Mislinja 3:0, Črnuče : Maribor Intes 1:3. Vrstni red: Simonov zaliv Izola 16, B. I. K. Turbina, Termo Lubnik in PAN Kovinar 14, Črnuče 12, Salonit II 10, Pionir 2 Žužemberk 8, Maribor Intes in Claudia Shop Beltinci 6, Braslovče Maher in Mislinja 4, Mežica 0 točk. 2. DOL ženske: Solkan : FI Prom 2:3 (-5,3,8, -12, -12), Kajuh Šoštanj: Ruše 3:0, Rogoza : Šentvid 1:3, Mežica : Ptuj 3:2, Sobota : Paloma Rogoza Hobbv 3:1, Črna : Žibrat Ljutomer 0:3. Vrstni red: Žibrat Ljutomer 18, Šentvid in Sobota 14, Kajuh Šoštanj 12, FI Prom 10, Ptuj in Ruše 8, Rogoza, Paloma Branik Hobbv in Mežica 6, Solkan 4, Črna 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod • moški: Portorož : Prvačina 3:0, Branik Sedex : Mokronog 3:2, Bled II : Plamen 3:1, Triglav-Astec : PAN Kovinar II 3:0, Kamnik II : FI Prom II 3:0, Bohinj : Bovec 3:1. Vrstni red. Portorož 18, Prvačina 16, Triglav-Astec 14, Branik Sedex 12, Plamen in Kamnik II 10, Bohinj 8, PAN Kovinar II in Bled II 6, FI Prom II 4, Mokronog in Bovec 2 točki. 3. DOL zahod - ženske: Piran : TPV Novo mesto II 3:0. ŠD Tabor II : Šentvid II 3:1, Bled II : Mehanizmi Kropa 3:0, HIT Casino II: Cimos II 3:2, Bohinj: Julči Vital II 3:0, LIK Tilia II : Lango Šenčur 0:3. Vrstni red: Piran in HIT Casino II 16, Cimos II in Bled II 14, Bohinj 12, Lango Šenčur 10, Mehanizmi Kropa 8, Julči Vital II 6, Šentvid II in ŠD Tabor II 4, TPV Novo mesto II in LIK Tilia II 2 točki. • B. Maček Do konca letošnje tekmovalne sezone, za katero so si v ženski članski ekipi Odbojkarskega kluba Bled zastavili izjemno visoke cilje (finale končnice državne lige in finale pokalnega tekmovanja), bodo odbojkarice Bleda nastopale z imenom novega generalnega sponozorja, Klima Commerce Bled Zasebno podjetje, ki ga vodi direktor Metod Lamov-šek, je nastalo iz majhne obrtne delavnice in preraslo v visoko usposobljenega izvajalca klimatizacije objektov. V Klima Commerce je zaposlenih 12 strokovnjakov, podjetje pa ima (tako kot ženska članska ekipa OK Bled) smelo zastavljene razvojne cilje, zato se je s podporo blejski odbojki tudi odločilo za športni marketing. Sponzorsko pogodbo med Klima Commerce Bled in žensko člansko ekipo OK Bled sta podpisala direktor Metod Lamovšek in predsednik OK Miroslav Kapus, kapetanka ekipe Nada Domitrovič pa je v imenu soigralk pokrovitelju namenila komplet novih dresov, v katerih bodo odslej igralke Blejke. Enajsti PODARIM DOBIM * 103 ŽREBANJA VSAK DAN NA TVS 2 * IZIDI ŽREBANJ TUDI V GORENJSKEM GLASU! * PRODAJA KARTIC V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA V KRANJU, ZOISOVA 1 (OMENTAR Miklavž hodi po desni Vine Bešter- Če so se še pred dvema dnevoma nekateri delili na verne in neverne bo vsebina cerkevnih stavb po Miklavževi nedelji v posameznih krajih močno drugačna. Kar nekaj bi jih namreč lahko našteli, ki bi lahko svoj volilni rezultat prišli zahvalit pred božje obličje, to še toliko bolj, ker so predhodna predvidevanja različnih raziskav napovedovala drugačne izid tekmovanja. Če jih je bilo na Gorenjskem kar nekaj prepričanih, da so volitve samo še manjša nevščenost na njihovi zmagoslavni poti v župansko pisarno, so jim volivci z vso silo zabrisali rokavico nazaj v obrazce sklepamo po zaenkrat še vendo neuradnih podatkih je nedeljski volilni plaz na Gorenjskem najmanj dvoznačen. Vrsta popolnih presenečenj pri županih in pričakovane številke pri sestavi mandatov znotraj občinskih svetov ali konkretno. Za kranjsko žu-panjsko tekmo visok Grosov rezultat ni nepričakovan bolj je zanimiv njegov tekmec liberalni demokrat Osojnik, ki je postavil v kot velikega nedeljskega poraženca krščanskega demokrata Ore-harja, sedanjega prvega oža občinske vlade. V kranjskem primeru gre napovedovati jasnega zmagovalca čez dva tedna, v županski pisarni naj bi namreč tudi po novem sedel liberalec Gros. Če gledamo strankarsko, je po novem kar nekaj "Janševih občin", med njimi ima posebno mesto vsekakor Preddvor Z Zadnikarjem in skoraj polovico občinskih svetnikov. Slednje je močan udarec krščanski demokraciji, ki ni uspela s svojim Bizjakom. Krščanski demokrati so dobili klofuto tudi v Bohinju, kar je novo presenečenje, saj Cvetek ne gre v drugi krog. Zgodba je podobno na Bledu, kjer Rode postaja zgodovina. Naspori temu ima SKD še nekaj želez v ognju - Štularja v Naklem, Drakslerja v Škofji Loki in na zelo stranska vrata Černeta v Radovljici. Socialdemokrati se bodo čez dva tedna v Tržiču borili z Ru-parjem, z Budinekom v Kranjski Gori in s Prezljem v Radovljici, že pa imajo župana na Jesenicah, v Žireh in Cerkljah. Kaj prida zadovoljni ne morejo biti na drugi strani mavrice, konkretno pri LDS, saj, če gledamo župane, kakšnih posebnih uspehov ni. Ob že omenjenem Kranju imajo praktično v ognju samo še Bartola v Naklem, podobno zgodbo pa so volivci napisali tudi Kocjančičevi združeni listi - Kotnik v Kranjski Gori in Kapel v Tržiču bosta srečo ponovno poskušala 18. decembra. Skratka, Gorenjska po letošnjem Miklavžu hodi po desni, kar praktično ni presenečenje, slednje do neke mere bolj velja znotraj te desnice, saj je Janševa kampanja uspela dodobra pobrati glasove Peter-letu in Podobniku, kar pa so zopet nekateri analiti napovedovali že pred volitvami. Prav so imeli tudi tisti, ki so trdili, da bo po 4. decembru politična slika v državi močno spremenjena. Gorenjsko bi vsekakor, po doslej znanih podatkih zlahko našli znotraj tega kroga. PREJELI SMO Mobitel je samo eden Gorenjski glas, v petek, 25. novembra 1994 Firma YANNI, d.o.o., ki se od samega začetka mobitela -skoraj tri leta - ukvarja s prodajo in montažo mobitel aparatov, je zaslužna za prodajo skoraj tretjine vseh mobitel aparatov v Sloveniji. Prejšnji teden smo odprli novo poslovno enoto tudi v Kranju, na križišču Koroške in Kidričeve ceste. Namen odprtja sodobne poslovne enote v Kranju (v kateri je mogoče tudi praktično preskusiti delovanje vseh vrst mobilnih telefonov, ki jih je moč kupit na slovenskem trgu), je svetovati kupcu, da se odloči za nakup pravilnega tipa mobilnega telefona, s katerim bo zadovoljil svoje potrebe glede na vrsto oz. način uporabe mobilnega telefona. Ni nujno, da je najdražji tip mobitel telefona tudi najboljši oz. najuporab-nejši. Vsak model mobilnega telefona ima dobre in slabe lastnosti, zato jih delimo predvsem po načinu uporabe. Pri nas so se pojavili tako imenovani IIANDY aparati, to sta modela MAXON in Benefon DELTA, katerih praktična uporabnost je bistveno drugačna od drugih modelov mobitel aparatov, saj imata relativno majhno moč in čas pogovora. Veliko kupcev se odloči za nakup omenjenih modelov zaradi modne muhe, čeprav se po uporabi ne morete primerjati z zanesljivostjo delovanja z drugimi modeli mobitela. Zastopniki YANNI, d.o.o., ki zainteresiranega kupca na njegovo željo obiščejo tudi na domu ali v službi, mu ustrezno svetujejo pri izbiri tipa mobitel aparata ter mu ob obisku tudi praktično prezen- tirajo delovanje mobitel aparata, kupec pa lahko poskusi telefonirati tudi sam. Mobitel telefonske aparate in mobilne priključke prodaja družba Mobitel, d.d., preko svojih poslovnih enot in preko pooblaščenih zastopnikov oz- prodajalcev. Največji ali najuspešnejši pooblaščeni zastopnik za prodajo in montažo mobitel aparatov v Sloveniji je podjetje YANN1, d.o.o., ki se ukvarja izključno s to dejavnostjo in ima tudi največje večletne izkušnje pri prodaji, montaži in svetovanju pri nakupu mobitel aparatov. Vsi pooblaščeni zastopniki in tudi poslovne enote mobitela imajo enake cene, enake plačilne in druge pogoje pri prodaji mobitel aparatov, tako da si lahko med seboj konkurirajo le s kakovostjo storitev pri pridobivanju novih kupcev. YANNI, d.o.o., omogoča kupcem tudi takojšnjo montažo mobitel aparata v vozilo, tudi na kupčevem domu ali v službi, saj imamo visoko usposobljeno mobilno montažno ekipo, ki je sposobna kakovostno izvršiti montažo kjerkoli na terenu, čolnu ali vikendu. V tem kontekstu je plačani članek "Mobitel je samo eden", ki ga je objavil Brane Miklavčič, v imenu Mobitela P E. Kranj, zavajajoč in škodi poslovnemu ugledu tako Mobitela kot tudi Yan-ni, d.o.o., P. e Kranj, ter ostalim pooblaščenim zastopnikom, ki prodajajo mobitel aparate v imenu in za račun Mobitel, d.d. direktor YANNI, d.o.o. Janez Artič, ml. Kdo je kdo na Drulovki III. del Res bo skoraj že leto dni, od kar je gospod Lončarič v Gorenjskem glasu objavil članek z naslovom: "Kdo je kdo na Drulovki", a ni jasno, zakaj se v članku z dne 22. 11.1994 sklicuje nanj, saj med obema člankoma ni nikakršne vsebinske povezave. Še več gospod Lončarič v članku iz leta 1993 Stanovanjsko zadrugo Gorenjske zo.o. omenja enkrat samk-rat, v ničemer pa ji ne očita kakih nepravilnosti ali nekorektnosti. Gospod Lončarič je dne 14. 11. 1994 na podlagi pismenega vabila prišel v prostore Stanovanjske zadruge Gorenjske z.o.o., da bi slednja zanj opravila vknjižbo lastninske pravice za zemljišče pare. št. 97/11 k.o. Drulovka, kar v svojem članku z dne 22. 11. 1994 v celoti potrjuje tudi sam. Da bi Stanovanjska zadruga Gorenjske zo.o. sploh lahko opravila vknjižbo lastninske pravice zemljišča na njegovo ime, je spričo spremenjene sistemske zakonodaje sestavila dodatka k pogodbi, saj se je po prejšnji zakonodjai prenašala pravica uporabe, po veljavni zakonodaji pa se prenaša lastninska pravica. Brez obeh dodatkov k prvotni pogodbi, prenos lasntinske pravice za zemljišče enostavno ni mogoč. Kljub temu da je gospod Lončarič kot sam navaja prišel na Stanovanjsko zadrugo Gorenjske zo.o. zato, da mu slednja opravi vknjiižbo lastninske pravice za zemljišče in kljub temu, da je prišel plačat svojo tovrstno obveznost, enega od omenjenih dodatkov ni hotel podpisati, premislil pa se je tudi glede plačila svoje obveznosti in se je odločil, da je ne bo plačal, in je tudi ni. To je seveda njegova odločitev in nihče mi je ne oporeka, zato sploh ni janso kaj gospod Lončarič, razen blatenja, s svojim člankom želi doseči, povsem jasno pa je, kdo je ne zgolj "predvolilni" gospod Lončarič. STANOVANJSKA ZADRUGA GORENJSKE, z.o.o., Kranj Mladinska ulica 2 Predsednik zadruge Franc Teran , 1. r. Člani združenja mobiliziranih Gorenjcev o svojih problemih V dneh 11., 22. in 25. t. m. je Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941-45 Kranj sklicalo v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah informativne sestanke članov iz omenjenih občin. Udeležilo se jih je ok. AFERE LETEČEGA MINISTRA Jože ISTovafc Jelko Kacin bo kot minister za obrambo podrl veliko rekordov in lahko se mu zgodi, da bo moral kmalu odstopiti, kar bo seveda spet rekord. Kacin je od marca tekel s super-maratoncem Mravljetom, tekmoval na kolesarski dirki, izvedel temeljito čistko na obrambnem ministrstvu in postal glavni akter številnih afer. Zadnjo z videokasetami so novinarji poimenovali kar škandal. Ta je izbil sodu dno, zato so poslanci Socialdemokratske in Ljudske stranke vložili v parlamentu zahtevo za zamenjavo obrambnega ministra Jelka Kacina. Navedli so številne kršitve ustave in zakonov, zlorabo službenih pu-chov za Kacinov dopust na morju, njegove vožnje s helikopterji in predvsem kadrovsko čistko na obrambnem ministrstvu. Ministru Kacinu tudi očitajo, da izvaja politizacijo Slovenske vojske, ker je podjetje Pristop Francija Zavrla preverjalo politična prepričanja častnikov. Po ustavi častniki Slovenske vojske ne bi smeli dajati političnih izjav. Minister Kacin je najprej v ponedeljek zanikal, da bi njegove najožje sodelavce spraševali o politiki. Toda že v torek so poslanci SDSS in SLS pokazali kaseto, na kateri se jasno vidi, da so častnike spraševali o politiki, o Peterletu, Janši, Kacinu in LDS itd. V sredo je minister Kacin zanikal, da bi sporna kaseta prišla v javnost iz obrambnega ministrstva. Toda, takoj mu je odgovoril Janez Janša, ki trdi, da je kaseta prišla iz obrambnega ministrstva. Kacin v opravičevanju celotne zadeve zapada v protislovja. Največjo napako je naredil v sredo, ko je povedal, da se je spornega treninga podjetja Pristop udeležil tudi njegov namestnik Bojan Šuli-goj. Če minister ne ve, kaj dela z njegovi najožjimi sodelavci podjetje, ki ga je sam najel, in če ne ve. da pri tem kršijo ustavo, pothn je minister pač nesposoben. Končno se postavlja tudi vprašanje, zakaj Šuligoj ni preprečil politizacije, če je pri njej sodeloval, in edini logični odgovor je, da je "rentgen-iziranje" političnih prepričanj častnikov potekalo s Kacino-vo vednostjo. Za stanje v ministrstvu za obrambo je javnosti in parlamentu odgovoren predvsem sam minister Jelko Kacin in zato nobeni Kacinovi izgovori, da ni vedel, ne pomagajo, ker samo še bolj dokazujejo, da je nesposoben. Če kje, potem bi ravno v tem Kacinovem škandalu morala veljati objektivna odgovornost ministra. Jelko Kacin ni odgovoril na druge hude očitke, ki so jih navedeli poslanci SDSS in SLS v zahtevi za njegovo zamenjavo, predvsem na očitek, da štabi TO novačijo oficirje nekdanje JLA, ki med vojno leta 1991 niso prestopili na slovensko stran. Od marca letos, po zrušitvi Janeza Janše, je ministrstvo za obrambo in Slovensko vojsko zaradi Kacinove čistke zapustilo veliko domoljubnih Slovencev. Od maja 1990 do marca 1994 so ti domoljubi zgradili tako r-ekoč iz nič Slovensko vojs- ko, ki je leta 1991 izgnala JLA iz Slovenije. Z zavestjo, da gradijo Slovencem prvič v Zgodovini moderno vojsko po evropskih vzorih, so garali štiri leta. Nikoli niso spraševali, ali bo nadurno delo plačano, vedno so se zavedali, da mora biti delo opravljeno, ker bomo Slovenci edino tako živeli v miru. Kacinu se ni zdelo vredno niti, da bi se jim zato zahvalil. Kacin je od marca med drugim zamenjal večino poveljnikov pokrajin, poveljnika Morisa Toneta Krkoviča, direktorje uprav ministrstva, pred kratkim pa je ministrstvo zapustil tudi Ločan Lojze Bogataj, ki je bil direktor prve uprave. Janšev namestnik Znidaršič je zapustil ministrstvo, ko je izbruhnila helikoptrska afera. Z novačenjem oficirjev JLA v Slovensko vojsko se verjetno začenja druga faza čistk. Zato je razumljiv poziv občinskega odbora Stranke Demokratske akcije z Jesenic, ki že nekaj časa kroži po Jesenicah in povzroča hudo kri med ljudmi. V njem pozivajo Bošnjake, "da glasaju listu LDS i za njihovog kandidata za predsjednika opštine Jesenice-Resman Jožeta". V pozivu še piše, da je program LDS "identičan sa osnovnim tezama našeg programa" in vabijo Bošnjake na "sastanak 26.11. 1994 početkom u 16.00 sati u Turistu na Javorniku". Med gosti "sastanka" so tudi navedeni "predstavnici LDS-a i kandidat za predsjednika opštine Jesenice, Jože Resman". Zakaj novinarji niso poročali o tem predvolilnem shodu kandidata LDS med Bošnjaki? 500 članov, ki so poslušali izčrpna poročila članov upravnega odbora o njihovi močni dosedanji aktivnosti pri številnih ministrstvih RS, pozicijskih in opozicijskih strankah in pri strankah ter institucijah v ZR Nemčiji. Člani so bili seznanjeni s prredlogom Vlade RS zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je Državni zbor že poleti obravnaval v prvem branju. Ker upravičeno pričakujejo drugo branje na bližnjih zasedanjih Državnega zbora, so ostro zahtevali hitrejše reševanje sprejemanja omenjenega zakona, saj jih v to sili visoka povprečna starost. Čeprav predlog zakona priznava mobilizirancem status žrtev vojnega nasilja in s tem priznanje v delovno dobo čas prebit v obvezni delovni službi (RAD) in nemški vojski, pa so udeleženci odločno zahtevali, da se v to dobo všteje ves čas od vpoklica do prihoda domov in pa, da se jim tako pridobljena delovna doba in s tem zvišanje pokojnine zagotovi od dneva upokojitve. Prav tako so udeleženci postavljali zahtevo, da se spričo počasnega reševanja problemov mobilizirancev v primeru negativnga sklepa Ustavnega sodišča RS, kamor je združenje poslalo pobudo za ustavno mnenje glede ne-spoštovanja ustave RS za dosego pravic kot pravnim oškodovancem, obe organizaciji Združenje mobiliziranih Gorenjcev iz Kranja in Društvo mobiliziranih Slovencev iz Štajerske poslužita tožbe na mednarodno sodišče in Svet Evrope. Člani so pretehtali dosedanjo podporo, ki jim jo nudijo parlamentarne stranke gleae sprejema zakona o Žrtvah vojnega nasilja in ugo- tovili, da jih aktivno podpirajo stranke SLS, DS, SDSS, SKD in SND, medtem ko pri drugih strankah to ni očitno, kar je razvidno iz zapisa zasedanja Državnega zbora v februarju 1994. Posebno pozornost in hkrati ogorčenost so izražali na medlo obnašanje naše vlade in Ministrstva za zunanje zadeve do ZR Nemčije, kjer praktično nista naredila ničesar, kar bi pripeljalo do poplačila primerne odškodnine s strani ZR Nemčije za prestano fizično in psihhično trpljenje prisilnim mobilizirancem in to na ime in priimek posameznika, kot so to že zdavnaj storile Italija, Francija, Luksembrug, Belgija in drugje. Člani so podprli predlog postavitve skupne spominske plošče vsem padlim, umrlim v ujetništvu in pogrešanim Slovencem - prisilnim mobilizirancem v Baziliki "Marija Pomagaj" na Brezjah maja 1995. Glede na to, da so med člani tudi invalidi, so bili udeleženci seznanjeni z organizacijo občnega zbora Društva vojaških vojnih invalidov mobiliziranec, ki bo 17. decembra v Žalcu. Na koncu so izrazili negodovanje zaradi odsotnosti večine vabljenih gostov iz ministrstev, posebno pa zaradi odsotnosti vabljenih novinarjev. Za združenje dipl. ing. Jože Ahačič V letu družine in letu turizma V letu družine in letu turizma sem Želel podariti Kranju Slovensko božično presenečenje pod pokroviteljstvom občine Kranj. Na Slovens- kem trgu v Kranju sem želel postaviti blagoslovljeno božično drevesce, ki ga je darovala družina Skuber z Jezerskega, pripeljal bi ga Franc Zupanc-Golob s Primskove-ga pri Kranju, častno spremstvo pa bi organiziralo podjetje Vrtač z Visokega pri Kranju. Prireditev naj bi potekala včeraj, 5. decembra, od 8.30 do 17. ure. Potek žegnanja drevesc, svečanega prevoza, blagoslova in prižiganja luči ter priložnostnih programov bo spremljala televizija: TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ, MM TV ZASEBNA TELEVIZIJA. Tako naj bi bilo. - Zaradi nesporazumov z IS SO Kranj so nastale težave, zaradi katerih gre ta slovenski kranjski projekt po vodi - po Savi; navkljub temeljiti in uspešni šest (6) tedenski organizaciji. Nešteto drevesc bo stalo po svetu in kot je običaj, pred občinami. Le en par od teh občin dobi drevesce poklonjeno - dostavljeno. Postavi, okrasi ga občina. - V tem primeru -gotovo prvič na svetu - ni tako. IS SO Kranj je odklonil postavitev in okrasitev; dodal visoke davke, celo plačanje kolekov, ter kot da bi drevesce stalo na mojem vrtu, zaračunalo elektriko in to po najvišji obrtniški ceni Vsem, ki so bili z menoj v pripravah, najlepša hvala; njih in vse, ki so se veselili tega PRVEGA BLAGOSLOVLJENEGA BOŽIČNEGA DREVESCA - SLOVENIJA '94, ki naj bi postalo tradicija, prosim z Žalostnim srcem za razumevanje. Božično drevo je simbol največjega družinskega praznika v zahodnem svetu (ki sloni na krščanstvu); v zahodnem svetu, kateremu sedaj pripadamo tudi mi Slovenci. Vsem želim vesele, ljubezni polne božične praznike, ter izpolnitev vseh želja v 1995. Vaš Anrire Rlumaucr foto bobnar Torek, 6. decembra 1994 GLASOVI KAŽIPOTI GORENJSKI GLAS • 25. STRAN HALS, HAL2, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 064/66-052 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 064/66-052 AVTOŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 12. decembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK Z novim vozilom IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 064/22-55-22 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA i-NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA Za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE BTV 37 cm POLOG: BTV37cm,TTX POLOG: BTV 51 cm, TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR 4 glave, VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: RADIOKASETOF. RCD 1230, CD POLOG: 15.630 in 11 16.858 in 11 20.000 in 11 33.000 in 11 40.700 in 11 42.000 in 11 17.300 in 11 20.000 in 11 25.483 in 11 19.815 in 11 22.300 in 11 31.256 in 11 35.296 in 11 18.800 in 11 31.500 in 11 9.300 in 11 x po 3.310 SIT x po 3.576 SIT x po 4.257 SIT x po 7.024 SIT x po 8.634 SIT x po 8.939 SIT x po 3.674 SIT x po 4.340 SIT X po 5.406 SIT X po 4.200 SIT x po 4.738 SIT x po 6.630 SIT x po 7.487 SIT X po 3.998 SIT x po 6.691 SIT x po 1.971 SIT GALANTERIJA L AR A J. Platiše 11, Planina 3 Velika izbira NEDRČKOV LISCA in SPODNJEGA PERILA, OTROŠKA in ŽENSKA KONFEKCIJA! Bele viskoza bluze = 3.500, spalne srajce = 1.450, puloverji = 3.100, otroške žametne kavbojke = 2.660. OTROŠKA TRGOVINA M INI M A K SI NOVO! Odprli smo OTROŠKO TRGOVINO = mini cene - maxi izbira! Do sobote, 3. decembra, dajemo na vse cene 5 % popusta. Obiščite nas in se prepričajte! T ESN EN J E OKEN in VRAT s silikonskimi cevnimi tesnili (uvoz Nemčija) do 30 % prihranka energije, omejeno prašenje, prepih, rosenje in hrup v prostoru. Jamstvo 10 let. Tel.: 061/714-206, od 8. -10. Pizzerija ORLI TENETIŠE, tel: 46-198 Nov zimski delovni čas - vsak dan od 15. do 24., sobota od 12. do 24., nedelja od 12. do 23. Pizze iz krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladice. ZADNIKAR, d. o. o. Tel.: 064/48-644 NAKUPI: Madžarska - Lenti, 17. december; Silvestrovanje - Češka. AVTOŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK Vpis kandidatov B, C, E in D kategorije! Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom), tel.: 064/213-160 SILVESTRO VANJE v Zadružnem domu na Primskovem 30.12. 94 ob 20. uri. Igra ansambel BRATOV POUANŠEK. Aperitiv, hladna večerja. Predprodaja rezervacij v trgovini ŽIVILA v Zadružnem domu na Primskovem ali po tel.: 242-528, 41-345. Vsak PONEDEUEK od 11. 11. 1994 dalje PEKS-ovi izdelki CENEJE DRSALKE BA UER KOLESA SCOTT SILVESTROVANJE TEKSTILIND U SO V A PRODAJALNA VINTEXU KRANJ, SAVSKA C. 34 Loški hlebec beli 130 SIT, loški hlebec polbeli 126 SIT, krem kocka 105 SIT, krem kocki pakirani 220 SIT; KRUH IN SLAŠČICE IZ NAJBOLJŠE MOKE, TO JE PEKS IZ ŠKOFJE LOKE. Drsalke: BAUER, CCM, BOTAS, ROCES; - v decembru drsalke Bauer 20 9.400 SIT - pri nakupu novih drsalk brušenje brezplačno - hokejske palice: COOPER, TITAN, MONTREAL, ARTIS - palica Cooper 2.650 SIT, Artis 1.450 SIT - kolesa: SCOTT, HOOGER BOOGER, SCHWINN -treking, gorska in cestna kolesa - v decembru kolo SCOTT SAN FRANCISKO M treking (Shimano deli, 21 prestav) 46.000 SIT - servis koles: za vsa popravila in lakiranje okvirjev v decembru in januarju 25 % popusta. VALY ŽAGAR, Kokrica, Betonova 16/a, Kranj, tel.: 215-750 od 31. 12. do 2. 1. 95 na češkem - Jihlava, 220 DEM. Jereb, d.o.o., tel.: 621-773, 682-562 Vas vabi na izredno ugoden nakup po razprodajnih cenah. Tkanino na kg od 480,00 - 660,00 SIT, žensko, moško in otroško konfekcijo. PULOVER 1.100,00 SIT, SRAJCA 1.760,00 SIT, TRENIRKE 1.815 SIT, ŽENSKA KRILA 3.498,00 SIT, PULOVER TERMOVELUR 2.352,00 SIT. PRODAJALNA JE ODPRTA od ponedeljka do petka od 8.30 do 15.30 ure. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS ŠKRAT Ugodna ponudba metrskih volnenih pletenin in novoletnega blaga Tnvrnrirvn SI Km ni iz uvoza. Cena samo 2.900 SIT/kg (v kg cca 2-5 m). Se priporoča lavcarjeva jj, nranj rrgo>lina z metrskim blagom, tel.: 222-013 (za Prešernovim g led.) GF KMEČKI STROJI PRODAJNI CENTER STARI DVOR *9.12. OTVORITEV OB 10. uri Velika izbira vodovodne, ogrevalne, elektro inštalacije, bela tehnika, svetila, akustika, ročno in električno orodje, okovje, vijaki. Vse za vrtičkarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo. GLASOV KAŽIPOT a RONO SENČILA ROLETARSTVO NOGRAŠEK Lamelne in plise zavese, žaluzije 16, 25, 35 in zunanje 50, 65 in 80 mm, rolete, plastične in aluminijaste IZDELUJEMO in MONTIRAMO. Naše izdelke si lahko ogledati v našem razstavnem prostoru Mavsarjeva c. 46, Notranje Gorice NAKUPOVALNI IZLET MADŽARSKA -064/712-247 LENTI, 10.12.; PALMANOVA, 14. 12. Rozman, tel.: BRAZDA Poljšica pri Podnartu ODKUPUJEMO smrekovo, borovo, bukovo, jesenovo, javorovo hlodovino. SE PRIPOROČAMO! Tel.: 064/70-225, 730-521 EKSPRES ČISTILNICA H'fr0> ugodno in kvalitetno! Kemično čistimo vse vrste tekstilnih ŠENGER d. o o Britof izdelkov. Sprejemnlca: Koroška 47, Kranj, tel.: 064/214-198 PREDNO VOLETNA SREČANJA, ZABAVE, PRIREDITVE Hotel GRAJSKI DVOR RADOVLJICA vam v mesecu decembru nudi ugodne možnosti prirejanja prednovoletnih srečanj, zabav ob zaključku poslovnega leta in ostalih prireditev. Po želji priskrbimo glasbo. Priporočamo se! Tel.: 064/715-585, 714-445 Ponovitev Lorcove drame Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo, ob 19.30 ponovili Lorcovo dramo Dom Bernarde Alba - za izven in konto. Truta mora Slovenica Kranj - V modri dvorani gradu Kieselstein bo danes, v torek, ob 18. uri koncert Od Miklavža do Treh kraljev, s katerim bo ansambel Truta mora Slovenica predstavil naše bogastvo šeg in običajev. Koncert ob jubileju Škofja Loka - V počastitev 80-letnice pianistke in profesorice Hilde Horakove bo v četrtek, 8. decembra, ob 18. uri koncert v kapeli Puštalskega gradu. Nastopili bodo sedanji in nekdanji učenci klavirja iz Glasbene šole Škofja Loka prof. Jasne Kalan ter prof. Jasna Jan, Andreja Markun ter Klemen Karlin. MALI OGLASI Mi med seboj Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Jurij Zalokar predaval na temo odnosov med ljudmi. Literarni večer Ljubljana - V prostorih Društva slovenskih pisateljev bo jutri, v sredo, ob 19. uri koroški pesnik Jani Osvvald iz Celovca predstavil svojo novo pesniško zbirko Pesmarica. Položitev temeljnega kamna Kranj - Jutri, v sredo, bo ob 12. uri na Zlatem polju položitev temeljnega kamna za graditev nove Fakultete za organizacijske vede in športne dvorane. Ob tem bo tudi proslava 35. obletnice fakultete. IZGUBLJENO Izgubila se je NEMŠKA OVČARKA. Sliši na ime ARA. Čebi jo kdo videl naj pokliče 0730-208 27282 m 223-444 kupim Četrtek, 8.12. po 21. uri polfinale Karaok za Vespo! Vodi: DJ Pero. APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. »632- 595 22989 Za centralno kurjavo novo PEČ TVT 40 KW in etažno TVT 23 KW, ugodno prodam, ©dopoldan delavnik 061/ 347-385 26902 Ugodno prodam PS 405 Gorenje, odlično ohranjen. 045-098 27186 Prodam VARILNI APARAT 220V- 135 amp. z vgrajenim polnilcem. 0323- 726 27188 Prodam 5 FRITEZ. tri kotne BRU-SILKE, ena vibracijska BRUSILKA, dva VRTALNIKA, en Multipraktic, vse stvari so nove, zapakirane, 10% ceneje. 077-726 271*> Prodam CEPILEC za drva. O720- 084 27199 Prodam ŠTEDILNIK 2 plin. 4 elek-trika. Q218-541_27211 Prodam C 64 z disketnikom 200 DEM ter Familjv Compyuter 120 DEM. 0631-255 27222 Prodam KMETIJSKE STROJE. 0802-732, po 19. uri 27225 Zelo ugodno prodam DISKETE z igrami za Amigo 500. 0328-498 27241 Prodam PS 286/16 AT, 2 Mb RAM, 65 HDD, VGA, mono monitor, oba flopva, matematični koprocesor, programi windows 31 EE, vvords, več iger. Cena 800 DEM. 059-125 27246 GR. MATERIAL HRASTOV FURNIR po 250 SIT/m2 in FURNIRANO HRASTOVO OBLOGO po 1.200 SIT/m2, prodam. O 422-193 24879 Prodam dvižna garažna VRATA, stara tri leta. 0327-067 27255 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za OŠ. 0633-828 27207 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 24222 Odkupujemo smrekovo hlodovino, vključno z lubadarkami. 056-742, EXIMTRADE, p.o. po 20. uri 25605 Manjši vikend, staro hišo ali zazidljivo parcelo v BOHINJU - KUPIM. 0214-926 27163 Kupim nakladalno PRIKOLICO za seno 14 m3. 064-317 27170 Kupim dve 35 kg JEKLENKI za plin. Alenka, 0242-221 int. 34 27177 Kupim smrekovo hlodovino. 0215- 649 27245 BRM8flttR£&:: Pogovor z moderatorjema Kranj - Novinarji, literati in knjižničarji Gimnazije Kranj vabijo danes, v torek, ob 13. uri v gimanzijsko knjižnico na pogovor z moderatorjema Radia Kranj Lili Kalan in Nenadom Anton ičem, ki sta za oddajo Gorenjska danes prejela zlati plaketi. Razstava del Viktorja Konjedica Kranj - V galeriji Dom v Stražišču bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo skic in reliefov iz cikla Križev pot in Svete družine akademskega kiparja Viktorja Konjedica. Novoletna prodajna razstava Jesenica - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 8. decembra, ob 18. uri odprli novoletno prodajno razstavo slik Bonija Čeha, Mojce Černič, Erne Ferja-nič Fric, Zdenke Golob Borčič, Hamida Tahirja in Vinka Tuška, zlatarja in restavratorja Christopha Steidla Porente in oblikovalke usnjenih izdelkov Mojce Graj. Na otvoritvi bo sodeloval glasbenik Boštian Soklič. Na Gorenjskem oddamo v najem dobro vpeljan fitnes center z odkupom opreme in programa. APRON 331-292,331-366 27287 V CERKLJAH oddamo neopremljen gostinski lokal in prostor za obrt ter v Šenčurju lokal za trgovino ali obrt 30 m2 z odkupom inventarja. APRON, 331-29 2 27288 Lokal za trgovino oddamo v Radov-lici 20 m2 in cca 100 m2 in v Kranju 11 m2 in 50 m2, vse z odkupom Planirne deske, tipa 360 stopinj in 35 stopinj, vseh velikosti in za vse vrste traktorjev izdelujemo in prodajamo najceneje v Sloveniji. Dostava na dom brezplačna. Kovaštvo Mu&ič Mengeš, tel. 061/738-619. inventarja. APRON 331 -366, 331 -292 Kupim ZAMAN JE. 045-516 27284 27290 LOKALI KOLESA ODDAM v najem že vpeljano restavracijo na atraktivni lokaciji na Gorenjskem za enoletno predplačilo. 0880-657 27228 PONUDBA TEDNA: v centru mesta Kranja oddamo v najem v 3. nadstropju obnovljene poslovne prostore 120 m2 s centralnim ogrevanjem in telefonom, primerno za pisarniško ali podobno dejavnost (društva, razni biroji, agencije ipd.) -K3 KERN, d.o.o., 221-353 27237 PONUDBA TEDNA: nudimo najem hiš v Kranju, Škofji Loki, Domžalah, Ljubljani. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221-353 27238 V Tržiču oddam prostor primeren za lokal, za nedoločen čas (neživiiska dejavnost). 056-110 2726S At8StJrar»C8rtBl6,tBi6^r tBlefalcBfzapimpoeiovnažB SERVIS Z Of^NALNIMI DELI POOW A.5ĆCNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOVINA - SERVIS Upravi tel. 064 222 668 ttx: 064 222 867 UUBUANA.tel/fax.:061 169 0 232 KRANJ. toi/foK : 06d 222 1SO V Kranju oddajamo PISARNIŠKE PROSTORE večjih kvadratur, GOSTINSKI LOKAL v okolici Kranja oddamo, obvezen odkup inventarja. FRAST.d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, 0242-651, del. čas vsak delavnik od 10. do 16. ure 272 75 APN 6 S, malo rabljen, letnik 1991 in CITY BIKE, kot nov, prodam. O 401- 39 3 27185 OBVESTILA POSLOVNA DARILA za obdarovanje poslovnih strank. Pokličite! O 46- 234 26646 NAKUPOVALNI IZLET Madžarska-Lenti 8.12.94, ITALIJA, Palma nova, Portogruaro 15.12.94. Informacije in rezervacije O242-356 26872 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. 049-442 26987 Enodnevni nakupovalni izlet v Pal-manovo in Portogruaro s kombijem. O49-442 26989 OGS SERVIS - žrebanje 2.12.94 -Marija Prača, Vrečkova 3. ČESTITAMO! 27272 OTR. OPREMA Za 7000 SIT prodam OTORŠKI VOZIČEK Hauck. 0712-315 27268 OSTALO Prodam 7 KASET za GAME BOY. Cena od 2000 do 3000 SIT. 0324- 57 4 27167 Ugodno prodam AUDIO KASETE posnete v discu (disco, tehno..), 190 kosov. 053-067 27178 Prodam JEDILNI PRIBOR znamke Solingen - 72 kosov. 067-102 27195 Poceni prodam biljard. 0325-050 27209 PRIDELKI SADIKE črnega ribeza zelo poceni prodam. 045-532 27203 Prodam suhe KRHLJE jabolx. 0421-799 27227 fa® PEČJAK Tel.:064/731-409 POSLOVALNICA:Tel.:064/731-409 Češnjica 24, Pod na rt POZOR ■ NOVA TEL ŠTEVILKA! NO Vi DEL! ZA VSA VOZILA ! POSESTI PONUDBA TEDNA: dvgstanovanjs-ka hiša v Virmašah pri Škofji Loki s centralnim ogrevanjem in 1000 m2 sveta, ob glavni cesti. K 3 KERN KRANJ, D.O.O., Komenskega 7, «221-353_27234 PONUDBA TEDNA: dvostanovanjs-ko hišo v Naklem in 700 m2 sveta prodamo za 120.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221- 353 27235 PONUDBA TEDNA: prodamo poslovno stanovanjsko hišo dvojček na prometni točki v Kranju, z delavnico v prizidku in stanovanje v nadstropju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 27236 SATELITSKI sistemi" Amstrad" 199 k.yvrsraix):v TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI ZMONTAŽOSAMOOOV^ * SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTUrVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.LOKA, GODEŠIĆ' 1.25 TEL: 064 633-425 PONUDBA TEDNA: parcelo v Dupljah v izmeri 1200 m2, od tega polovico zazidljivo prodamo, cena o dogovoru. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221-353 27239 PONUDBA TEDNA: 2.800 m2 zazidljiva parcela 10 km iz Bleda ob glavni cesti prodamo za 80.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221-353 27240 Najamemo, kupijemo, prodajamo STANOVANJA, HIŠE ter gostinske in trgovske lokale po Gorenjskem! FRAST, d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, ©242-651, del. čas vsak delavnik od 10. do 16. ure 27277 Pri Cerkljah prodamo zazidljivo parcelo cca 1000 m2, v Ribnem od 1000 do 1800 m2, v Radovljici 1200 m2 z gr. dokumentacijo, v Lescah do I. plošče na parceli 500 m2 in druge. Poslovno stanovanjski objekt v 5. gr. fazi, v izmeri 630 m2 prodamo pri Kranju. APRON 331-292, 331-366 PRIREDITVE DRUŽABNI PLES, vsako drugo soboto v KS Stražišče (naslednji 17.12.94). VSTOPNINE NI! 27210 POZNANSTVA Za ženske brezplačno, za moške pa neomejeno število ponudb nudi AFRODITA - ženitna posredovalnica, ki obenem vabi na PLES 3.12. v Transturist škofja Loka in zbira prijave za VESELO SILVESTROVANJE! Q 324-258 26932 RAZNO PRODAM Prodam suha MEŠANA DRVA. «65-482 27164 Prodam suha BUKOVA DRVA. «64- 115 27215 Prodam SMREKOV OPA2 12 in 16 mm in suha drva. O64-207 27242 STAN. OPREMA Prodam obnovljeno SEDEŽNO garnituro. Poljanec, Mencingerjeva 5, Q 218-367 27230 STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. S 329-886 24681 Zidarska, gradbena in fasaderska dela opravljamo hitro in ugodno. B 218-074, 0609/623-867 26205 Delam vsa gradbena dela, s svojim ali vašim materialom. « 0609/622-946 Lesce 26657 ZDENKA OBLAK ^ gr FREZCRSKI i \ SfllON iV Jaka Platiše 17., 64000 Kranj, tel.: 064/331-579 Presolili smo so z Vročico \so l/I. 3 na Jaka Platišo 17. Sreča se lahko kupi tudi pri nas v MALOOGLASNI SLUŽBI Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj -KARTICE PODARIM - DOBIM! POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 100.000 SIT za 25.000 SIT. «310- 5 1 2 27165 Prodaja VŽIGALNIKOV, svinčnikov, koledarčkov itd. z vašim tiskom. «730-715 27205 V Kranju in njeni okolici vam ZLIKAM perilo, POČISTIM in POSPRAVIM stanovanje. ©46-731 26854 Slovenska družina pomaga starejši osebi v zameno za bivanje. Đ 47-246 26873 VODOVODNE STORITVE - strokovna izdelava novih instalacij, ter razna popravila naročite na «218-427 (non-stop 24. ur)! 27029 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na «213-218 27060 Diplomske in druge tekste, nalepke, naslovi, deklaracije, vnos podatkov itd. 0631-52 2 27172 OLJNI GORILCI - napeljava avtomatike, servis, montaža, meritve. ESA Kranj, «327-319 27173 Ugodno nudimo prevoze in selitve (montaža, demontaža) s furgonom 1000 kg, 9 m3. «328-180, NON STOP! 27180 Naša ponudba tudi v letu 1994 MAU OGLASI DO 10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu Iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno sluibo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, če telite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nitje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali teleforui, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ r>*- Ime in priimek, naslov: _ _ Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu : RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 27220 Munchen prevozi za 7 oseb s kombijem. «82-104 27224 Kovinske zaščitne mreže za kletna okna, stopniščne ograje... izdelujemo po naročilu. «82-104 27226 Vedeževalka s 30 letno tradicijo prerokuje iz kart in kave. «221-147 OLJNI GORILCI - napeljava avtomatike, montaža, servis, regulacija, meritve. ESA Kranj, «327-319 27267 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. ©211-140 27271 STANOVANJA Najamem manjše 2-sobno STANOVANJE v kranju po 300 DEM na mesec, lahko 6 mesecev vnaprej. Šifra: NUJNO 27071 Prodam enosobno STANOVANJE na Vrečkovi, Planina I. «324-280 27175 Jesenice - blizu Karavanškega predora prodamo ali za daljšo dobo damo v najem 2,5 sobno stanovanje, ogrevanje s pečmi. Pišite na naslov: Makler, Ljubljanska c. 3, Bled 64260 Oddam 1-sobno opremljeno STANOVANJE v Lescah. «710-725, zvečer 27213 PONUDBA TEDNA: 4 sobno stanovanje 86 m2 na Planini 3 v Kranju v 2. nadstropju s pogedom na hribe prodamo po 1.10 DEM/m2, možnost plačila na več obrokov. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 27231 Najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v Kranju. «325-208 27106 PONUDBA TEDNA: 2 sobno STANOVANJE 46 m2 na Zlatem polju prodamo po 1.000 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 27232 PONUDBA TEDNA: 4 sobno stanovanje na Planini 2 menjamo za manjše, razlika se doplača. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 27233 Brezplačno oddam SOBO študentu. «241-23 4 27248 STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču dajem v najem. «55-009, od 18. do 20. ure 27251 V Tržiču oddam SOBO za nedoločen ČaS. 856-110 27266 Na Bledu oddamo 1-ss neopremljeno obvezno enoletno predplačilo. V Kranju oddamo stanovanje v hiši, 80 m2, neopremljeno, 3 mesečno predplačilo. V Šenčurju oddamo sobo dvema študentoma. FRAST.d.o.o., nepremičnine, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, del. čas vsak delavnik od 10. do 16. ure 27274 Kranja Planina, prodamo 1 ss 43 m2, cena 45000 DEM, Radovljica 2 -ss 53 m2 delno opremljeno 70.000 DEM, Valjavčeva 2 ss, 53 m2 neopremljeno 59000 DEM, Tržič 1 ss 49 m2, cena 49000 DEM, Planina garosnjera 26 m2 34000 DEM, Škofja Loka 2 ss 60 m2 75000 DEM, obročno odplačevanje. FRAST.D.O.O. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, del. čas vsak delavnik od 10. do 16. ure 27276 Mati z dvema otrokoma najame STANOVANJE v Tržiču ali okolici. «53-141 služba, popoldan 27281 V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Bledu in Tržiču kupimo manjša stanovanja. APRON 331-292, 331- 366 27285 V Kranju, Šk. Loki, Radovljici in Jesenicah najamemo stanovanja in stanovanjske hiše. APRON, 331-292, 331-366 27286 REKLAMNI NOVOLETNI PROGRAM KOLEDARJI (namizni, stenski) KEMIČNI SVINČNIKI, ŽEPNI NOTESI STEKLENI IZDELKI OBESKI, ODPIRAČI.VŽIGALNIKI ROKOVNIKI, MAPE ZA VIZITKE PROGRAM ZA FRIZERJE itd. Vse izdelke dobite z dotiskom vašega LOGOTIPA. Naročila sprejemamo po telefonu in telefaxu. Za večja naročila vas obišče predstavnik. J TISK. REKLA MN1 NAPISI, OBLIKOVA NJE Ul D.Kvedra 11, Šentjur pri Celju «,lux.: 063 741 104 Planinska vas 44, Planina pri Sevnici, ir 063 783 232 CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA Kopališka 10 objavlja prosto delovno mesto DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA Pogoji: - končana pravna fakulteta - opravljen pravosodni izpit Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na zgornji naslov. Izbran kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusno dobo 4 mesece. Nastop dela takoj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po opravljeni izbiri. mobitel PE KRANJ, Koroška c. 27 TEL.: 064/222-616 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. «325-981 26103 NAKUPOVALNI izlet enodnevni na Madžarsko s kombijem. «49-442 NAKUPOVALNI IZLET v Palmanovo in Portogruaro enodnevni s kombijem. «49-442 28990 AX TRE 1,1 katalizator, rdeč, 1 mesec star, radio prodam za samo 14950 DEM. «47-62 8 27166 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik december 1985. «733-329 27174 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 12/ 84, registriran, cena 700 DEM. «41- 553 27176 Želite hitro in ugodno kupiti ali prodati avto?! Pokličite nas! AVTO-TEL »090-2440, strošek telefona samo 94 SIT na minuto. 27181 JUGO 55, letnik 1985, obnovljen, prodam. «401-393 27184 Prodam karamboliran avto Z 101 GT 55, prevoženih 57000 km, letnik 1985. «403-27 5 27189 Prodam karamboliran HROŠČ 1200, letnik 1968, celega ali po delih. «76- 842 27191 Z 101 GTL 55 in AVTOPRIKOLICO, ugodno prodam. «53-241, ogled popoldan 27192 GOLF 1.3, letnik 1982, prodam. «2 1 8-5 4 9 27194 Prodam JUGO 45, letnik 1983, obnovljen, reg. do 19.8.95. «695- 03 4 27196 Prodam R 5 1.6 D, letnik 1991, reg. do 8/95, 60.000 km, bel, cena 10.100 DEM. «41-893 27197 Prodam OPEL KADETT 13 SOLZA, letnik 1989. «312-255 27200 Prodam zelo lepo ohranjeno FORD FIESTO, letnik 1993. «312-25527201 Prodam ohranjen UNO 45 S FIRE, letnik 1990, 5 p. «312-255 27202 R 5 TOP FUN METALIC grafit, letnik 1993, temna stekla, avto radio, 15000 km, prva lastnica, odlično ohranjen, prodam za 11300 DEM. «331-160 ali 0609/626-801 27214 Za stare in nove generacije, neobremenjene, za tiste, ki svoj pogled na stvari še oblikujejo. V PRODAJI JE NOVA ŠTEVILKA EVROPSKE SLOVENSKE REVIJE PEP1TA Imeti PEPITO pomeni biti IN PEPITA " SLOVENJ M/mi TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO ■ HI-FI - KAMERE SIEMENS SklUSEL MIDI STOLP DUAL 2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 VU 84.550 SIT SIEMENS ST.TTX 55 cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADIOKASETOFONI OD 8.550 SIT MINI STOLPI AIVVA OD 54.550 SIT 54.550 SIT VODOPIVČEVA17 MOHORJEV KLANEC KPJUIJ TEL0H/2I47U ODPRTO OD 10h - 12h IN OD 16h -19^, OB SOBOTAH 9h - 12h KROVVN - najboljša protikorozijska zaščita vozil, izdelana v Kanadi, preizkušena v najtrših vremenskih razmerah. Znižuje stroške vzdrževanja, minimalna izguba časa, ugodne cene. Informacije in naročila: TRI KRONE, d.o.o., Škofja Loka, tel.: 631-497. GOLF diesel, letnik 1983, prodam ali menjam, cena cca 4400 DEM-«225-733_2722« Prodam zelo lepo ohranjeno nekaf ambolirano R 5, letnik 90, 5 v, 5 p-«312-255_272*j Prodam R 4 GTL 1983, reg. do 8/95. cena 1300 DEM. «211-471 2/2^ Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. lepo ohranjeno, cena po dogovori-«730-202_2726; Prodam ALFO 33 1.5, 105 kMj metalno črne barve, z dodatn0 opremo, letnik 1990. «327-316, P° 18. Uri_272SJ MITSUBISHI LANCER 1.5 Gl>-letnik 90/91, izredno lep, ugodn" prodam. «329-061_2725J Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GLI, 4 WD, katalizator, letnik 1990. ©45' 51 1 272«* PRODAJA - ODKUP rabljenih wzi in korresjska prodaja AVTO - HIH Grturd, td.064/217-528, po 20. un 064/325-659 PEUGEOT 205 XE, letnik 1986, ešca na lokalni cesti v Do-enji Dobravi v Poljanski dolini. Strokovni pregled njegovih oblačil in zdravniški pregled pešca kažeta na to, da sploh ni bilo prometne nesreče, ampak je pešec zaradi opitosti padel in se hudo ranil. To možnost dopušča tudi pešec sam, ki se dogodka ne spominja. Policisti so našli povzročitelja prometne nesreče 25. novembra na magistralni cesti proti Jeprci, ki je s katrco oplazil opla, nato pa obrnil nazaj proti Kranju. Katrco je vozil 24-letni Tomaž H. iz Ljubljane, so ugotovili policisti. Čeprav je bilo malo verjetno, so policisti vendarle zvedeli tudi to, kateri avto je 27. novembra na magistralki pri leškem letališču oplazil Z 128. Gre za peugeot 405 zagrebške registracije. Prometni policisti so že zaprosili za podatke o povzročitelju. • H. Jelovčan Kranj, 6. decembra - Gorenjski prometni policisti ugotavljajo, da so ženske enakopravne z moškimi tudi glede vožnje v spremstvu alkohola. V nedeljo nekaj po enajsti zvečer so ustavili voznico fiata pande, 43-letno Biserko J. iz Ljubljane, ki je vozila od Črnivca proti Kranju. Med vožnjo je večkrat zapeljala prek sredinske črte na nasprotni vozni pas, tako da so se ji drugi vozniki umikali na odstavni pas. Nanjo je policiste opozoril eden od voznikov, ki je peljal za njo. Patrulja jo je ustavila v Bistrici pri Naklem. Voznica je bila očitno pijana, saj je med pogovorom s policistoma večkrat padla in sta jo morala pobirati. Preizkus z alkotestom je odklonila. Kot je zapisano v njenem vozniškem dovoljenju, ni prvič vozila pijana. V nedeljo nekaj pred tretjo zjutraj pa so policisti Z alkotestom preizkusili 21-letno Urško Ž. iz Radovljice. Test je pokazal 1,55 grama alkohola na kilogram krvi. • H. J. Dt P* R*S ČUDNO. PA bCOVthl-Cl KOT Kfl-SČAHSKI NARoD nimamo rvoser^eoA. ss/ermu*. Kranjski otroci na Miklavževem vlaku -Ljubljana, 1. decembra - Prav tako kot lansko leto so Slovenske železnice za nekatere otroke pripravile zanimivo vožnjo z znamenitim muzejskim vlakom od Ljubljane do Grosuplja in nazaj. Na vlaku je otroke iz kranjske osnovne šole Helene Puhar s prilagojenim programov ter varovance Zavoda za usposabljanje govorno in slušno prizadetih, otroke brez družin iz Mladinskega doma Malči Beličeve, učence iz šol s prilagojenim programom iz Domžal in iz Ljubljane obdaril Miklavž, ki se ie prikazal v spremstvu parkeljna. To je bil res izjemen dogodek za otroke, izmed katerih so se nekateri sploh prvič peljali z vlakom. • Špela Vidic =lADJOj 91.3 F I' ISTEHCOt POSLUŠAM VSAK DAN RADIO KRANJ 91.3 Fr