GDK: 903 Razvojne možnosti slovenskega .gozdarstva v srednjeročnem obdobju 1991-1995 Iztok WINKLER\ Boštjan KOŠIR2, Ivan KOLAR3, Janez POGAČNIK4 Izvleček, Winkler: l. in sod.: Razvojne možnosti sloven- skega gozdarstva v srednjeročnem obdobju 1991-1995. Gozdarski vestnik, št. 6/1990. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 27. Spremenjene družbene razmere in zasnova večnamenskega gospodarjenja z gozdovi postav- ljajo pred slovensko gozdarstvo v naslednjem srednjeročnem obdobju vrsto novih nalog. študija opredeljuje družbene podme ne razvoja gospodar- jenja z gozdovi, temeljne razvojne probleme in iz njih izhajajoče naloge ter pogoje, ki jih je treba ustvariti v gozdarstvu za uresničitev postavljenih razvojnih ciljev. Vključuje tudi prvo kvantifikacijo razvoja gospodarjenja z gozdovi z oceno potreb- nih sredstev za gozdarske dejavnosti posebnega družbenega pomena. 1. DRUŽBENA IZHODIŠČA - PREDPOSTAVKE RAZVOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI 1.1. Globalni družbeni prenovitveni cilji Preseganje krize- odpravljanje vzro- kov in žarišč inflacije. Ustvarjanje pogojev za materialni in duhovni razvoj. - Vključevanje v mednarodno delitev de- la, prestrukturiranje gospodarstva in druž- bene nadgradnje, večja motivacija za proiz- vodno in upravljalsko učinkovitost družbe, demokratizacija. 1.2. Spremenjen družbeni pogled na gozd Gozd bomo obravnavali predvsem kot 1 Prof. dr. 1. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 2 Mag. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 3 Mag. 1. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Nazarje, 63331 Nazarje, YU 4 Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije, 61000 Ljubljana, Miklo- šičeva 38, YU. Synopsis Winkler, l. in sod.: Developmental Possibilities of Forestry in Slovenia in the Middle-Term Period from 1991-1995. Gozdarski vestnik, No. 6/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 27. The changed social conditions and the concept of polifunctional forest managing confront Slo- vene forestry with a number of new tasks in the following middle-term period. The study deals with social hypotheses of forest managing, the basic developmental problems, the tasks arising from them and the condilions which ought to be established in forestry so that the developmental aim set could be carried out. It also includes the first quantification of the forest managing develop- ment with the evaluation of the means necessary for forest activities of special social interest. dejavnik kakovosti življenja. Pomembnejše bo zato gospodarjenje s splošnokoristnimi vlogami gozdov. To pa ne pomeni odmika od obratovanja gozdarstva kot gospodar- ske dejavnosti, splošnokoristne vloge go- zdov so pomembno gospodarsko vpraša- nje, opravljati jih je treba gospodarno, dobro organizirano in učinkovito. V procesu več­ namenskega gospodarjenja z gozdovi so posamezne vloge gozdov nedeljiva, čeprav v konkretnem okolju različno vplivajo druga na drugo. Okrepljena ekološka zavest bo prispe- vala k temu, da bomo gozdarji glede svo- jega ravnanja v gozdu vse bolj pod kritičnim očesom javnosti. Moramo jo pridobiti, ji pojasnjevati, jo vzgajati. Javnost potrebu- jemo kot zaveznika tudi v boju proti različ­ nim onesnaževalcem gozdov. 2. TEMELJNI RAZVOJNI PROBLEMI 2.1. Med zaviralne dejavnike razvoja go- spodarjenja z gozdovi v prihodnjem sred- njeročnem obdobju je treba šteti nadaljeva- nje pritiska na gozdni prostor, predvsem zaradi gradnje infrastrukturnih opjektov, G. V. 6189 301 med katerimi bodo v naslednjem srednje- ročnem obdobju najpomembnejše avtomo- bilske ceste. Hkrati pa se bo nadaljevalo tudi zarašča­ nje površin z gozdom in se s tem širila prostorska odgovornost gozdarstva za te površine, ki pa zahtevajo predvsem vlaga- nja. Gozdarstvo načeloma ni zainteresirana za širjenje gozdnih površin. 2.2. Intenzivnejše izkoriščanje obstoječih naravnih zmožnosti v gozdovih zahteva tudi povečan obseg gojitvenih del kot dopolnilo in pomoč naravni obnovi. V skladu ~ materialnimi možnostmi pa je treba nadaljevati z melioracijo degradiranih go- zdov in grmišč, zlasti na najboljših rasti- ščih. Morebitna opuščena kmetijska zem- ljišča pa bomo namenjali predvsem za dopolnilno proizvodnjo lesa. 2.3. Gojitev divjadi kot dobrine splo- šnega družbenega pomena ostaja sestavni del gozdnogospodarskih ciljev. Ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu pa je v nekaterih območjih porušeno, kar škodi tako proizvodnji lesa in kmetijstvu kot sami divjadi. Zato je potrebno intenziv- nejše in učinkovitejše usklajevanje medse- bojnih odnosov, ki bo prispevalo k temu, da bodo vrste in številčnost populacije div- jadi v skladu z življenjskimi in prehrambe- nimi razmerami v njihovem okolju. 2.4. Pri tehnologiji pridobivanja gozd- nih sortimentov ne predvidevamo bistvenih sprememb, najbolj pomembno bo izrazi- tejše prilagajanje tehnologije gozdu in oko- lju sploh. Predvidevamo večjo izrabo sečnih ostankov, pri spravilu pa povečan delež žičničarskega spravila. Dinamika izgradnje gozdnih cest bo počasnejša kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju, pri tehnologiji iz- gradnje gozdnih cest pa bomo v večji meri upoštevali načela varovanja okolja in ekolo- ško stabilnost. 2.5. Povečano onesnaževanje okolja postaja odločilen zaviralni dejavnik pri go- spodarjenju z gozdovi. Zato je odpravljanje onesnaževanja okolja in vzrokov zanj te- meljna predpostavka, ki jo je treba izpolniti, da bomo lahko smotrno in uspešno gospo- darili z gozdom. . V naslednjem srednjeročnem obdobju še 302 G. V. 6190 ni pričakovati pomembnejših učinkov zmanjševanja onesnaževanja okolja v go- zdovih. Negativni vplivi se ne bodo bistveno zmanjšali. V takih razmerah je treba krepiti lesno zalogo v gozdovih, dosledno zavrniti vse velikopovršinske zasnove gospodarje- nja z gozdovi in bolj upoštevati individual- nost. Gozdarstvo pa pričakuje, da v nasled- njem srednjeročnem obdobju ne bo novih onesnaževalcev, da se obseg škodljivih vplivov na gozdove ne bo povečal in da se bo začel proces načrtnega stalnega zmanj- ševanja onesnaževanja okolja. Pri tem je treba upoštevati še naslednje negativne vplive: - gozdna tla so že močno prizadeta; - fiziološko oslabeli in zaradi posekov nestabilni gozdovi bodo že pri manjših go- stotah imisij močno ogroženi; snegolomi in vetrolomi bodo nastopili tudi v razmerah, ki zdravih gozdov ne bi prizadele. Kljub učin­ kovitim ukrepom bo izredno težko obvladati napade raznih škodljivcev in bolezni na gozdnem drevju; -neugodne zimske podnebne skrajnosti in sušna poletja lahko povzročijo skokovito poslabšanje stanja, -problematično je naravno pomlajevanje listavcev zaradi vpliva divjadi; - na gozdove vplivajo stalne, čeprav manjše doze onesnaževanja ozračja (da- ljinski transport). Posledice teh negativnih vplivov bodo: - v presvetljenih delih sestojev bo pove- čan vdor imisij v notranjost sestaja, kar bo vplivalo na močnejšo poškodovanost drevja vseh starosti, - v gozdovih bodo nastajale večje vrzeli zaradi poseka osutih dreves, vetrolomov in snegolomov ter žarišč lubadarja in drugih škodljivcev, - zadrževal na moč gozda za vodo se bo v ogroženih sestojih zmanjšala zaradi osu- tih krošenj in vrzeli v sestojih, - povečali se bosta erozijsko delovanje vode in izpiranje hranilnih snovi iz tal, - močno se bo povečal obseg gojitvenih, še posebej varstvenih del, postal bo stro- kovno in materialno zahtevnejši, -- splošnokoristne vloge poškodovanih gozdov bodo močno zmanjšane in krajina -f bo vse manj zelena in privlačna. Razumno uresničevanje ukrepov, s kate- rimi lahko upočasnjujemo propadanje go- zdov, je moralna obveznost stroke in druž- be. Gozdarji moramo javnost seznanjati z resničnim stanjem ogroženih gozdov zato, da zagotovimo dosledno uresničevanje sprejetih sklepov o zmanjšanju emisij, da opozorimo na pešanje splošnokoristnih vlog gozdov ter na posledice tega in da povemo, da smo doslej sredstva za uresni- čevanje teh vlog pridobili le v zdravem gozdu. Odslej to ne bo več mogoče. Znanstvenoraziskovalno delo, dopol- njeno s spoznanji gozdarjev na terenu, mora postati temeljno vodilo za delo v gozdu. Ker je propadanje gozdov zapleten problem, se ga je treba lotiti z enotnim republiškim raziskovalnim projektom. Kljub negotovim dosežkom ukrepov za sanacijo gozdov ne smemo odnehati z razumnim delom v gozdovih. Zavedati se moramo izrednih razmer, v katerih delu- jemo in se temu primerno tudi organizirati. Gojitvene možnosti uravnavanja razvoj- nega procesa propadajočih gozdov: - Osnovna naloga negovalnih ukrepov je pospeševanje vitalnosti osebkov in s tem tudi sestoja že v mladostni fazi mladja in gošče; intenzivnejša ukrepanja so dovo- ljena le v mladosti. Dosežek teh ukrepov morajo biti vitalne krošnje. Po tem obdobju pa je treba čim manj posegati v streho sestoja. Obnova gozdov: - pomlajevanje naj bo naravno, kjerkoli je to mogoče, - pomlajevati je treba pod zastorom, kjerkoli to razmere dopuščajo, -ustvariti je treba pogoje za pomlajeva- nje rastišču primernih drevesnih vrst, - če že pomlajujemo umetno, je treba izbrati primerne vrste in provenience ter zdrave in vitalne sadike, pri sečnji in spravilu gozdnih lesnih sortimentov je treba zagotoviti, da bodo poškodbe mladja čim manjše, - kadar so rastišča že močneje degradi- rana in kjer ni mogoče pomlajevati pod sestojem, je treba osnovati predkulturo, - kjer zaradi vpliva divjadi ni mogoče ohraniti listavcev, je treba postaviti zaščitne ograje, - ohraniti je treba vsako mladje, ki se pojavi v predelih najbolj ogroženih gozdov, ker ne vemo, kdaj bomo morali začeti obnovo sestojev. Osnovni cilj nege mladja in gošče mora biti pospeševanje vitalnosti in stabilnosti sestojev v raznih razvojnih fazah. To lahko dosežemo: - s pospeševanjem rastišču primernih drevesnih vrst pri uravnavanju zmesi, -s pospeševan jem listavcev in macesna, - z močno redukcijo števila dreves v fazi gošče. Veljavna načela pri redčenju (zgodaj, zmerno in pogosto) je treba deloma prilago- diti, in sicer tako, da bodo zgodnji posegi močnejši, kasneje pa kolikor mogoče rahli. Dobro redčeni sestoji so zaradi večjih in vitalnejših krošenj manj osuti. Pri izbiralnem redčenju mora imeti prednost vitalnost in stabilnost dreves, torej temeljno vodilo ni več kakovost. V starejših sestojih po potrebi samo še šibko redčimo. V negovanih sesto- jih je treba prepovedati vsako močnejše ukrepanje. V sestojih, ki so močno poško- dovani, sekamo le najbolj poškodovana drevesa, da s tem počasi rahljamo sklep sestaja. Na proces propadanja gozdov in njihovo sanacijo moramo biti pripravljeni tudi s prožnim gozdnogospodarskim načrtova­ njem na strateški (gozdnogospodarsko ob- močje) in taktični ravni (gozdnogospodar- ska enota). Gozdnogospodarsko območje je pri tem tisti temeljni ozemeljski okvir, v katerem se moramo strokovno organizirati v boju za sanacijo propadajočih gozdov. Propadajoča gozdove na posameznih ra- stiščih je treba uvrstiti v posebne gospodar- ske razrede in s tem omogočiti stvaren pristop z načrtovanjem in spreminjanjem njihovega razvoja. Neposredne gospodarske posledice propadanja gozdov najbolj prizadenejo gozdnogospodarske organizacije in za- sebne gozdne posestnike zaradi trajne izgube donosa lesa in prihodka od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in zaradi iz- jemno velikih izdatkov za sanacijo teh go- zdov. Sečnja in spravilo drevja v propadajočih gozdovih sta dražja, proizvodni stroški so višji, čisti dohodek pa manjši. Povečani G. V. 6/89 303 proizvodni stroški, po nekaterih ocenah tudi do 30 %, so posledica manjše koncentracije sečnje oziroma vsakoletne sečnje slučajnih pripadkov na velikem prostoru. Manjši čisti donos pa je tudi posledica doseženih nižjih prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov zaradi njihove slabše kakovosti. Povečujejo se tudi stroški varstva gozdov in odkazova~ nje gozdnega drevja za posek. Vse to zmanjšuje akumulativno sposobnost gozd- nogospodarskih organizacij in sposobnost, da bi same iz svojih sredstev v večjem obsegu obnavljala propadajoča gozdove. Posebno bo izpad dohodka prizadel tudi tiste kmečke gozdne posestnike, ki so dohodkovno močno odvisni od go- zda. Pri njih ne gre samo za izgubo donosa lesa, ampak tudi za izgubo možnosti za delo v svojem gozdu, kar močno omaja gospodarsko trdnost njihovih kmetij. V pri- merih, ko je materialna navezanost na gozd zelo velika, bo to ogrozilo tudi obstoj kme- tije. Takih posestnikov oziroma kmetij je okoli 7.500, vendar imajo skupno več kot četrtino zasebne gozdne posesti in so zlasti pomembni blagovni proizvajalci. Predvsem so to gorske kmetije, ki jih želimo in moramo ohraniti iz gospodarskih, kulturnih in obram- bnih razlogov. Na takih kmetijah je treba začeti hitreje razvijati nekatere nove go- spodarske dejavnosti. Poiskati je treba zlasti take, ki so bolj povezane (komplew mentarne) s kmetijsko in gozdno proizvod- njo in izhajati iz podmene, da morajo to biti predvsem dopolnilne dejavnosti, zato za- radi njih dolgoročno ne sme trpeti intenziv- nost kmetijske in gozdne proizvodnje. V obdobju sanacije okolja, zlasti gozdov, pa bodo take dopolnilne dejavnosti marsikje morale prevzeti pretežni del materialnih bremen kmetij. Hkrati pa moramo pri uvaja- nju novih gospodarskih dejavnosti dosledno upoštevati ekološke in energetske omejitve. Pobude za uvajanje t. i. celične proizvod- nje so pri tem lahko dragocene in jih moramo hitreje uveljaviti tudi v praksi. 3. SPREMENJEN POLOŽAJ GOZDARSTVA PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Družbena in gospodarska reforma in spremenjene razmere pri gospodarjenju z 304 G. V. 6/90 gozdovi pomembno spreminjajo tudi polo- žaj gozdarstva. 3.1 . Tržno razmišljanje in delovanje Preseči je treba ostanke distributivnega gospodarstva, ki se še kažejo v sorazmerno veliki zaprtosti prodaje gozdnih lesnih sorti- mentov v območju, povprečnih cenah gozd- nih lesnih sortimentov in premajhnem ce- novnem upoštevanju kakovosti sortimen- tov. Temeljna zahteva prihodnjega trga bo kakovost. 3.2. Gospodarnost proizvodnje Potrebno je bistveno gospodarnejše ob- našanje v proizvodnji in pri naložbah: - v proizvodnji: večji izkoristek delovnih dni, več obratovalnih ur delovnih sredstev, manjši strošek za vzdrževanje gozdnih cest in vlak, znižanje splošnih stroškov, - pri naložbah: temeljitejša strokovna in ekonomska presoja upravičenosti naložb, zlasti pri gozdnih cestah in centralnih skla- diščih. 3.3 Alternativni proizvodni programi Gozdarska podjetja so odgovorna za so- cialno varnost delavcev. Zato je treba širiti proizvodne programe na nova področja, ki pa morajo biti povezana z gozdom in njego- vimi vlogami. Se posebno pomembno je to, če se bodo razmere zaradi propadanja gozdov bistveno zaostrile. 3.4. Spremenjen odnos do zasebnih gozdov Gozdar postaja strokovni svetovalec in usmerjevalec gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, razbremenjen vseh gozdnogospo- darskih nalog. V večji meri moramo upoštevati, da je kmečki gozd del kmetije. Gozdarstvo se mora prilagoditi potrebam kmetije, sodelo- vati pri opredeljevanju njenega razvoja. Brez poznavanja razvojnih načrtov celotne kmetije je nemogoče stvarno načrtovati cilje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in kon- kretne razvojne ukrepe. Gozdarski interes ostaja, da so lastniki gozdov sami odgovorni za svoj gozd in da v čim večji meri dejavno sodelujejo pri uresničevanju programa dejavnosti poseb- nega družbenega pomena, zlasti varstva in gojen ja gozdov. Gozdarsko podjetje jim pri tem zagotavlja strokovni nadzor in nudi strokovno pomoč. Dejstvo, da lastnik gozda postaja pri izkoriščanju svojega gozda in pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov v celoti samo- stojen in samostojno stopa v poslovne od~ nose s tistimi, ki mu lahko ekonomsko, tehnološko in kadrovsko omogočijo ali olaj- šajo uresničevanje posameznih nalog, ne sme zmanjšati zanimanja gozdarskih pod- jetij za opravljanje teh dejavnosti. Gozdar- ska podjetja morajo v izkoriščanju zasebnih gozdov videti svoj poslovni interes in ponu- diti lastnikom gozdov različne oblike poslov- nega sodelovanja. Gozdarstvo mora še naprej upoštevati gozdnega posestnika tudi kot delavca ne samo v svojem, ampak tudi v drugem gozdu, tudi v družbenem. Zato mora biti zainteresirana za njegovo stro- kovno usposabljanje. 3.5. Odprtost go%~arstva v svet - mednarodno strokovno sodelovanje, zlasti reševanje skupnih problemov (propa- danje gozdov), - evropski standard gozdnih lesnih sorti- mentov. 3.6. Demokratični odnosi v gozdarstvu Proces demokratizacije neposredno v proizvodnji mora zlasti sprostiti ustvarjalne moči delavcev, zagotoviti spoštovanje sle- herne resnične ustvarjalnosti, sprožati bo- gat dialog in neobremenjeno iskanje. To zahteva tudi bolj jasno nedvoumno ločitev procesa upravljanja in vodenja ozi- roma izvrševanja. To pomeni dati tudi večja pooblastila in zahtevati večjo odgovornost od poslovodnih organov in vodilnih skupin. Zakon naj predpiše tudi posebne pogoje in način imenovanja poslovodnega organa. 3.7. Znanje kot gibalo razvoja lzobrazbena struktura zaposlenih v go- zdarstvu je problematična: tretjina zaposle- nih je brez osnovne šole, za razmeroma velik delež zaposlenih z visoko izobrazbo pa ni stalnega in učinkovitega sistema po- šolskega izobraževanja. Dosežki boljšega dela (znanja) v gozdar- stvu navadno niso hitro vidni, zato večjega vložka znanta tudi ni mogoče takoj pravilno ovrednotiti. Zal je tako tudi s slabim delom. Prav zaradi tega je treba v gozdarstvu z določeno prisilo zagotoviti kakovost dela in postaviti pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje posameznih del. Hitreje moramo razvijati raziskovalno- razvojno delo tudi v podjetjih. Za začetek je treba povsod oblikovati raziskovalna j~­ dra, ki se bodo sposobna hitro odzivati na številne impulze strokovnih delavcev v pod- jetju in biti spodbujevalec njihovega dela in povezovalni člen z raziskovalnimi organiza- cijami, še zlasti pri prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso. Sprejeti je treba merila kadrovske politike v gozdarskih podjetjih, pri čemer mora biti eno izmed temeljnih meril za opravljanje vodilnih dolžnosti sposobnost za uveljavlja- nje ustvarjalnega strokovnega raziskoval- nega dela in odnos do inovativnosti. 3.8. Strokovni in javni nadzor Z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo bomo izgubili po- membno mesto, na katerem je doslej lahko potekal proces usklajevanja hotenj med različnimi uporabniki gozdov in gozdnega prostora in tudi javni nadzor nad delom v gozdu. Ob tem, ko vse bolj poudarjamo povečano zanimanje javnosti za vse, kar se dogaja v naših gozdovih, ne bi smeli zmanjševati institucionalnih možnosti, da bi državljani na to dejansko vplivali in imeli možnost javnega nadzora. 3.9. Vključevanje v družbeno okolje Gozdarstvo mora sodelovati pri družbe- nih razvojnih odločitvah vselej, ko gre za interese gozdarstva, gozda in gozdnega prostora, zlasti pri vseh posegih v gozdni prostor in pri oblikovanju gozdarske zako- nodaje. G. V. 6/89 305 4. POGOJI ZA RAZVOJ GOSPODARJENJA Z GOZDOVI 4.1. Organiziranost gozdarstva 4.1.1. Organizacija gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji mora biti stabilna in prilagojena vlogam gozdov in ciljem gospo- darjenja z gozdovi. Nujna je zaradi velike prostorske razprostranjenosti gozdov, veli- kega deleža zasebnih gozdov in dosežene stopnje intenzivnosti gospodarjenja. Mora biti stabilna, v notranjih sestavinah pa prila- gojena posebnim pogojem (posebnostim) na posameznih območjih. 4.1.2. Zagotavljati mora trajnost goz- dov, donosov in vseh vlog gozdov ne glede na lastništvo. Zasnova večnamen­ skega gozda kot temelj sodobnega gospo- darjenja z gozdovi predpostavlja integracijo vseh vlog gozdov in mora priznavati, da ta povezanost nima samo ekološkega, ampak tudi gospodarski značaj. 4.1.3. Večnamensko gospodarjenje z gozdovi je mogoče le na večjih površi- nah gozdov ne glede na lastništvo. Goz- dnogospodarska območja so najširši oze- meljski okvir, v katerem zagotavljamo traj- nost gozdov, donosov in splošnokoristnih vlog vseh gozdov, ne glede na lastništvo. 4.1 .4. Zagotavljati mora kakovostno delo v gozdovih ne glede na lastništvo, še posebej pri gojenju in varstvu gozdov. 4.1.5. Gozdarska strokovna služba mora biti organizirana smotrno, brez nepotreb- nega podvajanja. Zaradi ozemeljske pre- pletenosti družbenih in zasebnih gozdov mora biti terenska strokovna služba, ki skrbi za dejavnosti posebnega družbenega pomena, organizirana enota. 4.1.6. Gojenje in izkoriščanje gozdov sta medsebojno soodvisna in zahtevata čim bolj enotno strokovno obravnavo. Te- renska organizacija gozdarske strokovne službe mora čim manj ločevati gojenje in izkoriščanje gozdov. 4.1.7. Pri zasebnih gozdovih je treba upoštevati hotenje lastnika in posebni družbeni interes za te gozdove. Organi- zacijske oblike morajo omogočiti, da lastnik . . 306 G. V. 6/90 gozda lahko uveljavi svoja hotenja v svojem gozdu, hkrati pa morajo upoštevati temeljne prvine, ki zagotavljajo trajnost vseh gozdov, na prvem mestu skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Uveljaviti moramo gozdnega posestnika kot lastnika gozda, ki je pri gospodarjenju s svojim gozdom omejen le z maksimalno višino etata, z obvezo opraviti predpisana gojitvena in varstvena dela ter s spoštova- njem zakonskih določil glede ravnanja v gozdu. Strokovni nadzor naj opravlja enotna gozdarska strokovna služba. Pri izkoriščanju gozdov in pri prodaji lesa je lastnik gozda samostojen. Spodbujati je treba prostovoljno povezo- vanje lastnikov gozdov s sorodnimi hotenji (zadruge). 4.1.8. Gozdarsko strokovno službo naj opravljajo gozdarska podjetja kot javna podjetja. V družbenih gozdovih opravljajo vse gozdarske dejavnosti, v zasebnih pa so strokovno odgovorna za dejavnosti po- sebnega družbenega pomena, po potrebi oziroma želji lastnikov jih tudi fizično oprav- ljajo. 4.1.9. Vsak lastnik oziroma uporabnik gozda mora po enakih merilih prispevati za vlaganje v gozdove. Teme lj na ozemelj- ska enota za ugotavljanje potreb in zago- tavljanje potrebnih sredstev je gozdnogo- spodarsko območje. 4.2 Sodobna gozdnogospodarska podjetja Sodobno organizirana gozdarska podje~ tja morajo zagotavljati enovito ozemeljsko obvladovanje vseh vlog gozdov, biti pa prožno podjetniško organizirana pri izko- riščanju gozdov in prometu z lesom. Razvijati bodo morala poslovne vloge, ki so bile doslej zanemarjene, npr. prodaj- no, marketing itd. Preprečiti je treba uniformifanost pri organiziranju gozdarskih podjetij. 4.3. Učinkovit sistem financiranja gozdarstva oziroma dejavnosti posebnega družbenega pomena Gozdarstvo ostaja pretežno pri samoti- nanciranju, postopoma pa vključujemo nove zavezance in vire, od drugih uporab- nikov gozdov in gozdnega prostora do dru- žbenopolitičnih skupnosti. 4.4. Učinkovita gozdarska nadgradnja Postavljene naloge lahko pomaga uspeš- no uresničiti le učinkovita gozdarska nad- gradnja: poslovna, upravna, izobraževalna in raziskovalna. 4.5. Planiranje v gozdarstvu Gozdarska podjetja planirajo samostoj- no, obvezno ostaja planiranje v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Pomem- ben je tisti del obveznosti, ki jih bodo družbenopolitične skupnosti opredelile v družbenih pianih. Vse bolj so pomembni tudi prostorski deli družbenih planov. Gozdnogospodarski načrti ostajajo po- membne strokovne podlage za gospodarje- nje in za planiranje razvoja gospodarjenja z gozdovi. Okrepiti moramo kakovostne sestavine načrtov, količinske pa so samo podlaga za to, ne pa same sebi namen. 5. PROSTORSKI (KRAJINSKI) VIDIKI RAZVOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI 5.1 . Za uveljavljanje in usmerjanje dina- mičnih procesov v skladu z večnamensko vlogo gozdov in gozdarstva v družbi in prostoru moramo izdelati strokovne pod- lage za urejanje gozdov in planiranje go- zdarstva v prostoru za republiško in ob- močno raven. V ta namen je treba opraviti ovrednotenje gozdarskega prostora, ki bo služilo za strateško opredelitev razvoja gozdarstva v prostoru. Za tako ovrednotenje gozdnatega pro- stora je treba: - inventarizirati izražene in strokovno ugotovljene potreoe po gozdnih vlogah, - ovrednotiti gozdne vloge, ki omogočajo izločitev gozdov posebnega pomena, pripraviti strokovne podlage za ob- močje gozdov, območje varovalnih gozdov, območje gozdov s posebnim namenom in vplivnega območja gozdov, - predlagati prednostna območja za go- zdarstvo, - ugotoviti konflikte (obstoječe škodljive obremenitve gozdov in načrtovane velike posege v gozdni prostor), - podati izhodišča za razreševanje nas- protij in usmeritve za usklajevanje razvoja ter krepitev vseh, zlasti pa izjemno poudar- jenih splošnokoristnih vlog. Tako ovrednotenje gozdov v prostoru bo omogočilo: - ustreznejše (konkretnejšo) opredelitev gozdnogospodarskih ciljev, oblikovanje go- spodarskih razredov in prilagojene usmerit- ve za gospodarjenje na območjih, kjer so izjemno poudarjena splošnokoristne vloge, -dejavno vlogo gozdarstva pri usklajeva- nju interesov v prostoru, - enotnejše obravnavanje prostorske problematike po območjih in s tem uveljav- ljanje stroke pri urejanju prostora. 6. KVANTIFIKACIJA RAZVOJNIH MOŽNOSTI GOZDARSTVA V OBDOBJU 1991-1995 Kvantifikacija razvojnih možnosti gozdar- stva v obdobju 1991-1995 je lahko zaen- krat samo okvirna. Trenutno izdelujemo območne gozdnogospodarske načrte za obdobje 1991-2000, ki bodo dali nove po- datke o stanju gozdov in njihovih možnostih ter potrebah za vlaganje v gozdove. Šele na tej podlagi bo mogoče vse potrebe tudi materialno ovrednotiti. 6.1. Etat Računamo s skupnim etatom v višini 3,3-3,4 mio m3 letno. Predvidevamo spre- membe v strukturi etata v korist iglavcev in drobnega lesa. 6.2. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov Skupaj 2,3-2,4 mio m3 letno, od tega 1 ,4 mio m3 iglavcev in 0,9 mio m3 listavcev. Pričakujemo postopne spremembe v struk~ turi tržne proizvodnje, in sicer postopno zmanjševanje deleža lesa za mehansko predelavo na račun povečanega deleža lesa za kemično predelavo ter zmanjšanje deleža drv listavcev. G. V. 6/89 307 6.3. Vlaganje v gozdove Obnova gozdov Nega gozdov Melioracije gozdov - neposredna preme na -posredna preme na Pogozd. novih površin Vzdrževanje nasadov Izgradnja gozdnih cest -minimalni program -optimalni program na leto 5.500 ha 25.000 ha 4.000 ha 900ha 3.100 ha 100 ha 5.000ha 200km 330km 6.4. Potrebna finančna sredstva za vlaganje v gozdove · in druge dejavnosti posebnega družbenega pomena (po cenah 30. septembra 1989) Stroški neposrednih vlaganj v gozdove so izračunani po dejanskih stroških. Stroški gospodarjenja s splošnokoristnimi vlogami so predvideni v višini 15 % stroškov biolo- Novi zakon - nove nejasnosti in težave Napovedovanje razvoja gospodarjenja z gozdovi je očitno tvegano. Hitre, včasih tudi premalo premišljene družbene spremembe in ukrepi zanikajo včasih tudi tisto kar smatramo kot dobro podlago za nadaljnji razvoj. Lastninska reforma bo očitno posegla tudi v gozdove. Nakazuje jo že zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Ur. l. RS št. 26-1321/90), ki do konca tega leta prepoveduje sečnjo v razlaščenih gozdovih in kaže na namero oblasti, da večino razlaščenih gozdov vrne nekdanjim lastnikom. V Sloveniji se ta ukrep nanaša na ok. 45% sedanjih družbenih gozdov (ok. 170.000ha). Nekatere gozdno- gospodarske organizacije bodo ostale praktično brez družbenih gozdov. Take namere spreminjajo nekatera izhodišča in opredelitve v analizi razvojnih možnosti gozdarstva za obdobje 1991-1995, zlasti glede gozdne proizvodnje, razvoja tehnologije in možnosti dela v družbenih gozdovih. Potrjujejo pa temeljno izhodišče analize razvojnih možnosti, da je treba v vseh gozdovih ne glede na lastništvo zagotoviti trdno gozdarsko strokovno službo za vse dejavnosti posebnega družbeneg{l pomena in zlasti za te dejavnosti trdne vire financiranja. Vrednost posekanega in prodanega lesa ne more več biti edini vir za financiranje teh dejavnosti. Okrepiti se morata vloga in odgovornost vseh uporabnikov gozdov in njihovih koristi ter države za te dejavnosti. Vsak sedanji in novi lastnik gozda pa se mora zavedati, da bo pri gospodarjenju z gozdom zaradi narave gozda kot dobrine splošnega pomena močno omejen in sprejema tudi obveznosti. Za mnoge bo novo breme težje kot pa neposredna gospodarska korist od gozda. Zgolj prepoved sečnje brez sočasnih ukrepov za strokovno delo v gozdovih in stabilnih virov za financiranje ohranitve in razvoja gozdov ne rešuje ničesar, povzroča pa škodo, ne le fJOZdnogospodarskim organizacijam in njihovim delavcem ampak tudi gozdovom. Casi, ko smo rekli, da »gozd raste, ko gozdar spi