GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Ali je io prav? KOLIČEVO, JANUARJA — Dobili smo prijave treh nesreč, za katere so ponesrečenci trdili, da so se zgodile pri delu, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da se niso zgodile pri delu (v smislu zakona o delovnih razmerjih). Takih primerov je bilo v zadnjem času še več, ker so delavci pripravljeni krivo pričati. Ravnajo pač pod geslom, danes jaz tebi, jutri ti meni. Ne zavedajo pa se, da predstavljajo taka dejanja težjo kršitev delovne discipline, za katero lahko izreče disciplinska komisija denarno kazen, ali celo odpust iz gospodarske organizacije. Doslej še nismo natančno ugotavljali točnosti navedb ponesrečenih delavcev, vendar bomo zaradi tega, ker je teh primerov iz dneva v dan več, od sedaj naprej posvečali temu vprašanju več pozornosti. Nesreče, ki se niso zgodile pri delu v podjetju, oz. med prihodom ali odhodom z dela in so priznane kot nesreče pri delu, bremenijo osebne dohodke vseh delavcev, torej osebne dohodke vsakega izmed nas, zato ne more in ne sme biti vseeno, kako so prikazane. HEK Naša sodelavca sla odšla v Kočane VEVČE, JANUARJA — Sredi januarja je .prišla iz »Falbrike za cehi lazu i buriti ju to i zgradba Kočani« prošnja, naj pošljemo nekaj strokovnjakov za pomoč. V novi tovarni papirja namreč poganjajo novi papirni stroj, ki je podoben našemu IV. papirnemu stroju. Tovarna sama si je pač preskrbela nekaj strokovnih kadrov, med katerimi so nekateri prakticirali tudi pri nas, vendar jim je pri tako kočljivem delu, kot je zagon papirnega stroja, še potrebna strok ovna pomoč. Zato sta odšla v Makedonijo tovariša Franc Jamšek, strojevodja IV. PS in Miha Prusnik, vodja priprave snovi. V Kočanih bosta ostala dva do tri mesece in nudila novim papirni-čarjem svojo strokovno pomoč. Upamo, du bosta delo dobro opravila. Nova razglednica z Vevč Leina konferenca Zveze komunisfov v Količevem KOLIČEVO, JANUARJA — Pregled enoletnega dela, ne samo v gospodarskih panogah, ampak tudi na političnem področju, štejem med zelo pozitivne navade. Nujno je pregledati, v koliki meri nam je uspelo realizirati plane in zadane naloge. Dogodki v preteklem letu so bili tako raznoliki in pomembni, POROČILO O NESREČAH V DECEMBRU 19G4 KOLIČEVO, JANUARJA — V me-seču decembru so se zgodile v našem podjetju tri nesreče in sicer dve na poti na delo in ena pri delu. Marjan Križman se je peljal z nočne izmene domov. Na ostrem ovinku je trčil z nekim delavcem, ki se je peljal na delo. Križman je nezavesten obležal na kraju nesreče. Poškodoval si je desno ključnico. Stane Sušnik je čistil lovilce snovi pri KS II, ker se mu je lovilec snovi zamašil, je skušal z letvo odstraniti papirno snov, pri tem pa se mu je delček letve zapičil v sredinec desne roke. Prišlo je do zastrupitve in ponesrečeni je moral iskati zdravniško pomoč. Janez Prelovšek se je ponesrečil pri izstopu iz avtobusa. Ker je bil avtobus prenatrpan, so mu izstopajoči potniki potisnili roko med vrata in aluminijasti ročaj, ter mu jo pri tem zlomili. Rezervni sklad VEVČE, JANUARJA — Delavska sveta obeli ipoislovnih enot sta na svojih zadnjih sejali sklepala o prenosu rezervnega sklada iz leta 1964 v rezervni slklad za leto 1965. O formiranju rezervnega sklada za I. papirni stroj v času rekonstrukcije pa bo v kratkem razpravljal delavski svet podjetja. Rekonstrukcija I. RS je bila namreč planirana že v preteklem letu, kar pa zaradi nujnih naročil in nabave potrebnega materiala ni uspelo. da smo imeli vsi priložnost, da se prizadevno udejstvujemo pri uresničevanju planov. Uvedba skrajšanega delovnega časa, dvig proizvodnje, večja pozornost štednji surovin in sama predkongresna dejavnost so stvari, katerim je veljala naša skrb. V poročilu na letni konferenci ZK Papirnice Količevo je bilo nakazano dosedanje delo v pozitivni kakor tudi v negativni luči. Razveseljiva je ugotovitev, da se je krog aktivnih komunistov razširil in da so mnogi spregovorili v političnih ali gospodarskih organih. Kljub zmanjšanju števila sestankov same osnovne organizacije se je aktivnost članstva povečala. Samostojnost, lastna preudarnost in prizadevnost morajo biti lastnosti vsakega člana ZK. Krepitev samoupravnih organov v našem podjetju je očitna. Kljub temu, da se še pojavljajo nekateri birokratski pojavi ali samovolja posameznikov, je na tem področju napravljen velik korak naprej. Proti tem pojavom se bomo morali še bolj intenzivno boriti, da bodo res samo-upravni organi v pravem pomenu besede — samouprava delovnega kolektiva. Pravilnost tega stališča je potrdil sekretar CK ZKJ — maršal Tito, saj je posvetil dobršni del svojega referata na Vlil. kongresu ZKJ temu vprašanju. Potrebno bo še dosti truda, da bomo dali samoupravljanju to, kar mu pripada, za uspeh tega pa smo zadolženi vsi komunisti in vsi člani delovnega kolektiva. Potrebno bo okrepiti organe v EE, ki v dosedanjem delovanju niso pokazali zadostne aktivnosti v svoji samoupravi. Dejstvo, da naše EE ne razpolagajo s sredstvi, ni opravičilo za neaktivnost v samoupravnih organih ekonomskih enot. Pri nadaljnjem razvoju našega gospodarstva in dejavnosti nasploh mora odigrati svojo vlogo tudi mladina. Toda na žalost moramo ugotoviti, da je aktivnost naše mladine zelo šibka. Vemo, da so med nami komunisti-mla-dinci, ki se ne zavedajo odgovornosti do svojih vrstnikov, saj bi jim morali biti za zgled. Pri idejnem izobraževanju mladine še nismo dosegli uspehov. Zato bomo morali posvetiti temu problemu več skrbi. Aktivno vključevanje mladine je ustvarjanje bodočih kadrov za samoupravne organe in družbeno politične funkcije. S tem jim bomo dali možnost za večjo odgovornost njih samih pri odločanju o problemih, od katerih je odvisen tudi položaj mladine v naši socialistični družbi. Naš kolektiv se je v zadnjih letih podvojil. In kdo so nanovo zaposleni ljudje? V veliki večini so nekvalificirani kadri, ki jih je potrebno še strokovno usposobiti za delo v proizvodnji. Naše načelo je, da lahko zavzamejo odgovornejša mesta samo tisti delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo. Ce bomo hoteli to načelo izvajati, se bomo nujno znašli pred problemom, kako in kje dobiti te ljudi? Naš kolektiv se pomlajuje, saj imamo že kar 75 “/o ljudi mlajših od 40 let. Zato bo potrebno posvetiti več pozornosti izobraževanju mlajših kadrov, s katerimi bomo zamenjavali ljudi, ki zapuščajo podjetje. Saj je bilo samo v letu 1963 upokojenih 15 delavcev in to večidel kvalificiranih in visoko kvalificiranih. Prikazan je bil tudi uspeh podjetja v preteklem letu. Iz podatkov je razvidno, da se je produktivnost povečala za 15,3 °/o, da se je poprečni osebni dohodek dvignil od 40.086 na 49.155 dinarjev in to pri 182 urah mesečno. Na- dalje se ugotavlja, da bomo plan proizvodnje izpolnili in celo presegli, da smo plan izvoza presegli. Torej poslovni uspehi so in tega smo veseli. Vsekakor je to zasluga celotnega kolektiva j n povsem verjetno tudi prizadevanja komunistov. Toda finančni uspeh ol) koncu leta ne bo tako razveseljiv, saj vsi vemo, da so se podražile surovine, električna energija ter drugi material, cena našega (proizvoda pa je ostala ista že vrsto let. S tem nam grozi nevarnost, da se nam izpraznijo skladi, katere pa nujno potrebujemo, če hočemo obnavljati zastareli in nemehanizirani del tovarne. Potrebno bo nekaj ukreniti. Delno bo potrebno doseči ustrezne cene našim artiklom — kromokartonu, delno pa bo potrebno poiskati še rezerve v proizvodnji, ter z dvigom proizvodnje zvišati finančni efekt podjetja- Na konferenci so poudarili velik pomen VIII. kongresa ZKJ za nadaljnji razvoj. Trajna naloga komunistov je, da se odločno bojujejo za afirmacijo socialističnih družbenih odnosov v delovnih organizacijah in to predvsem z družbenimi odnosi delovnih organov in pravic za neposredno odločanje pri ustvarjanju in delitvi dohodka. Zavzemati se moramo za sistem delitve po delu, kar bo omogočilo pravilno ocenjevanje vrednosti posameznih človeških dejavnosti. Na konferenci so izvolili novi sekretariat in sekretarja OOZK. Največje število glasov je dobil naš vzorni član in delegat na VIII. kongresu ZKJ tovariš Ivan Jeretina ter je bil izvoljen za novega sekretarja naše OOZK. Sistem rotacije je bil uveljavljen v popolnosti, saj sta v sekretariatu ostala le dva prejšnja člana, drugi so vsi novi. Prepričani smo, da bo tudi v novem letu članstvo ZK pokazalo svojo aktivnost in doseglo še boljše rezultate, ki bodo prinesli večje delovne rezultate in boljše življenjske pogoje vsem zaposlenim ljudem JF IZVOZ v lehi 1964 nad 1,400.000 dolarjev VEVCE-MEDVODE, JANUARJA — Plan izvoza za leto 1964 je znašal 20«/o celotne proizvodnje. Izvozili pa smo 22,7 »/o. Od tega je šlo preko naših meja v: Italijo 11,2 “/o, Pakistan 1,6 "/o, Nemčijo 37,4‘Vo, Švico 4,1 °/o, Avstrijo 12,4 °/o, Anglijo 8,7 °/o, Madžarsko 18,8%, Libanon 1,1%, Burmo 2,4 %, ostanek pa v manjših količinah še v Egipt, Bolgarijo in Holandijo. Večidel smo izvažali brezlesni papir, Nemčija in Italija pa sta kupovali večje količine srednje finih papirjev. Skupna vrednost celotnega izvoza je v preteklem letu znašala 1,447.880 $. snasac boo 5oo Aoo boo Loo loo ioo t*oo 5oo boo ~torj ZDRUŽENE PAPIRNICE LIUBLIANA GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU DECEMBRU 1%4 Plan Doseženo Paipir ....................100 12,2 Geluliotza................. 100 105,5 Plina! an.................. 100 95 Lesovina...................100 91,5 V mesecu decembru je dosegla proizvodnja papirja izredno višino, delno zaradi ugodnega proizvodnega programa, delno pa smo jo črpali iz nedovršene proizvodnje iz prejšnjega meseca, ki smo jo znižali na minimum. Zastoji na papirnih strojih pa so bili v tem mesecu precej visoki. Proizvodnja lesovine je dosegla normalno višino, vendar pa kvalitetno ni povsem ustrezala zaradi zelo izrabljenega brusnega kamna na enem izmed brusilnikov. Proizvodnja celuloze je bila v decembru tudi zelo visoka kljub težavam, ki so se začele s pričetkom zime. Večkrat nam je primanjkovalo pare, s tem pa so se podaljševale kuhe. Razeu tega je prišlo v sortaciji do strojeloma, kar pa je vplivalo na poslabšanje kvalitete. Pod pričakovano višino je bila proizvodnja pinotana, delno zaradi pomanjkanja pare, delno pa zaradi odlaganja kamna v uparilnih napravah. PROIZVODNJA V LETU 1961 Doseženo Doseženo Naziv proizvoda Plan v 1. 1964 V 1. 1964 (Plan = 100) (L. 1963 = 100) Papir Celuloza 100 115 HM,6 103,9 109 Pinotan . 100 100 99,3 Lesovina . 100 87,4 83,9 Bolj. celuloza Vevče . . . 100 44,4 19,6 Proizvodnja papirja je v letu 1964 presegla vsa pričako- vanja, saj je prekoračila plan za 15 %. Ker pa je bila po planu za leto 1964 predvidena rekonstrukcija I. PS in s tem nižji obseg proizvodnje za ca. 800 ton, je primerjava na doseženo proizvodnjo v letu 1963 bolj realna, porast proizvodnje v tem primeru pa znaša še vedno ca. 12 %. Poleg povečanega fizičnega obsega smo izboljšali tudi kvaliteto naših izdelkov, izboljšali strukturo proizvodnje v korist brezlesnih papirjev in povečali udeležbo izvoznih papirjev, ki je dosegla 22 % od celokupne proizvodnje. Analiza doseženega uspeha nam je pokazala glavne razloge tega rezultata: povečana hitrost papirnih strojev, večja širina papirnega traku, znižan izmet, manjši zastoji tako po številu, kakor tudi po času trajanja in manjša razdrobljenost proizvodnega programa oz. manjše število menjav vnosa. Na večjo produktivnost pa so seveda vplivali tudi izboljšani pogoji dela v skrajšanem delavniku, večja strokovna usposobljenost zaposlenega osebja in večji osebni dohodki. Posebno občutno povečanje proizvodnje smo opazili na IV. PS, ki ima tudi najbolj urejen proizvodni program in se je v preteklem letu usmeril predvsem na določene vrste papirja (ofset papirji, pelure). Nasprotno pa na II. PS povečanja proizvodnje skoraj ni, kar pa je opravičljivo zaradi izredne pestrosti in razdrobljenosti programa (kulerji in kartoni v različnih barvah in gramaturah) in v zvezi s tem visokih zastojev in izmetov. Planskih predvidevanj pa nismo dosegli pri proizvodnji lesovine, ker so bila ta previsoka glede na poostrene kriterije kvalitete, kar je zahteval tudi poostren kriterij kvalitete papirja. Poleg tega pa smo imeli v preteklem letu nepredvidene težave z oskrbo z električno energijo, zato pa seveda številne zastoje. Tudi plana proizvodnje beljene celuloze v Vevčah nismo dosegli, ker belilnica ni obratovala s polno zmogljivostjo in je v mesecu septembru dokončno prenehala obratovati. Plan proizvodnje celuloze smo presegli za 4 %, v primerjavi z letom 1965 pa smo povečali proizvodnjo za 9 %. Tu se kaže pozitiven vpliv v vtečenosti novih oddelkov, belilnice in separacije. V letu 1964 smo pričeli iz odpadnih snovi izdelovati III. a celulozo, tako da je sedaj odstotek teh snovi le minimalen (9,5 % v letu 1963, 2,7 % v letu 1964). Tu se kaže pozitiven vpliv raznih drobnih izboljšav v sortaciji, bolj organiziranega vzdrževanja strojnih naprav, boljše kuhalne kisline in ludi skrajšanega delavnika ter višjih osebnih dohodkov. Zastoji na kuhalnikih pa so nekoliko porasli, ker je prišlo v oktobru do nepredvidene okvare enega izmed kuhalnikov, ki je stal ca. 3 tedne. Kvalitetno pa celuloza še ne ustreza in za boljše brezlesne papirje ni primerna, kar pa je opravičljivo glede na nepopolne tehnološke naprave. Dosežena proizvodnja pinotana je enaka planirani količini. Tu je pozitiven vpliv prehod na nevtralizacijo s sodo. Izkoriščanja osnovnih proizvodnih zmogljivosti L. 1063 L. 1964 PE Vevče................ 86,6 87,8 PE Medvode.............. 93,8 93jt Stopnja izkoriščanja kapacitet se je v obratu Vevče dvignila zaradi znižanih zastojev, nasprotno pa so v obratu Medvode zastoji kuhalnikov narasli in s tem je tudi pačila stopnja izkoriščanja. /f)QSQC rnQ$QC Čiščenje odpadnih vod z novimi napravami Tankosti povzročijo, da 'se odpadna voda slabo čisti. Neenakomerno in slabo delovanje flota-torjev povzroča nihanja v gostoti zgoščene ismovi, ki ,se vrača •nazaj v naizredčevalno kad. To pa povzroča neenakomerno gramsko težo papirja. Že samo to je zadosten razlog za večjo kontrolo nad flotacijo, ne samo s strani laboratorija, temveč tudi s strani odgovornih ljudi liz proizvodnje, predvsem ljudi iz priprave snovi. Razmere okrog flatatorjev (razen flatatorja I) so danes takšne, da ostaja delo s flotatorji izven delokroga strojnega osebja, kakor tudi osebja iz priprave snovne snovi, čeprav bi morali biti flotatorji, kot sem že omenil, sestavni deli papirnih strojev in bi prav ti ljudje morali skrbeti za njihovo redno delovanje. Da je temu res tako, je razvidno iz podatkov, ki nam kažejo, da prenehajo flotacije največkrat na piapoldanski in nočni izmeni, ko ni na delu enega in edinega človeka, ki se Intenzivneje ukvarja ■S flotatorji, čeprav je njegova dolžnost več ali manj le ugotavljanje snovnih izgub. Morda bi bilo prav, če pogledamo, kaj mam novi način čiščenja daije, oziroma kaj od novih flotatorjev pričakujemo. Predvsem pričakujemo tako očiščeno vodo, da jo ibo mogoče rabiti za pranje sita na papirnem stroju. Na ta način bi vrnili vso snov iz odpadne vode, ki bi .se čistila v flotatorjih, nazaj za papirni .stroj. Danes še ne čistimo vse odpadne vode v flotatorjih. Čistimo tisto, ki vsebuje več papirne snovi. Pri tem je dosežen že lep uspeh, ki bi bil z večjo pazljivostjo lahko še lepši.. Naj navedem nekaj podatkov, ki kažejo kako očistijo odpadno vodo flotatorji pri izdelavi različnih papirjev: Vrsta papirja Gostota v g/l odpadne vode Zgoščena snov Voda, ki odteka Celulozni 97 g/m2 .... . . Od 2,2 0.02 Banlcpost 97 g/m2 . . 0.8 3.5 0.05 Brezlesni pis. 68g/m2 . . . . . 1.2 5.2 0.02 Brezlesni za ofset 117 g/m2 . . . 1.5 6.0 0.03 Naravni za um. tisk . . . . . 2.1 8.5 0.06 Če vzamemo kot primer piapir za umetni tisk, ima odpadna voda ob vstopu v flotator 2.1g/l pap. snovi. Zgoščena sinov, ki se vrača v proizvodnjo ima 8.5 g/l snovi. Voda, ki odteka v kanal pa komaj 0.06 g/il snovi. Iz flota-torja III. papirnega stroja se vrača vsako minuto nazaj okoli 550 litrov zgoščene .snovi ali 5 kg abs. suhe papirne snovi. Na uro torej 180 snovi .za izdelavo papir-ja. AH .se ne bi ob tej številki zamislili? Koliko škode povzroče samo manjše prekinitve? Ali ni to denar, ki nam ga odnaša Ljubljanica? Koliko so znašale izgube v pretelklosM pa v ilustracijo nekaj številk: Leto Celuloza in lesovina 1961 401 ton ali 1.67 % 1962 593 ton ali 1.62 »/o 1964 114 ton ali 0.39% Kaolin 880 ton ali 23.62% 707 ton ali 19.65 »/o 140 ton ali 9.96% Skupaj papir 1281 ton ali 4.3 % 11.00 ton ali 3.96% 254 ton ali 0.77 % VEVČE, JANUARJA — Del odpadne vode, ki je ne potrabamo v notranjem krogotoku pri proizvodnji papirja, moramo očistiti tako, da vsebuje čim manj papirnih snovi, ko odteka v kanal. Snov v odtekajoči vodi ne predstavlja samo velike finančne izgube, pač pa tudi najfdnejši del papirne mase. V preteklem letu smo prešli z zastarelih načinov čiščenja odpadne vode na Fiilner filtrih in sedimentacije v lijaku, na sodobnejši in boljši način čiščenja s flotacijo papirne snovi v odpadni vodi. Ker se ta način čiščenja v papirnicah šele uvaja, je prav, da seznanim vse papirničarje s to fazo dela, zlasti pa priporočam, da članek preberejo vsi oni, ki imajo neposredno opravka na teh napravah. Smatram, da so flotatorji del papirnega stroja, zato je posebno važno, da o njih kaj več vedo ljudje, ki so zaposleni pri proizvodnji. Princip floltirainja je v tem, da papirno snov, ki je v odpadni vodi in je težja od vode, dvignemo na površje s pomočjo kemičnih sredstev. Na površini zbrana snov pa se prekotočno ali s črpanjem vrača nazaj v raz-redčevalno kad pri papirnem stroju. Tehnoldški proces čiščenja, ki poteka v velikih strožčastih čistilcih — flotatorjih, delimo v glavnem ina tri dele: 1. izkosmičenje ali flokulacija osnovnih delcev; 2. hidrofobiranje izkosmičene snovi (snov odbija vodo); 3. lepljenje zračnih mehurčkov na hidrofabne kosmiče. Vlakna celuloze, lesovine in delci polnil, predstavljajo v odpadni vodi tako imenovane poli-ione in sicer anione. Da te delce izkosmičimo, potrebujemo več valentem kation. Najprimernejši je trivalenten Al-iom. Dodajamo ga v obliki 10% raztopine Al-.sulf.ata (galuna). Večina odpadnih vod že vsebuje proste Al-ione, vendar vsebina največkrat ni zadostna in jih moramo Še posObej dodajati. Ker nastopa izkosmičenje v kislem mediju, raztopina Al-sulfata pa vsebuje iše prosto žvepleno kislino:, je dodatek odvisen od kislosti odpadne vode. Izkosmičenje nastopa v kislosti med pH 5,5 do 6,0. Izlkosmičenii vodi dodamo še posebno dotacijsko sredstvo. To je v glavnem neka lepljiva snov, ki obdaja kosmiče papirne snovi in jih napravi vodo odbijajoče. Poleg tega se: 1. zviša afiniteto med kosmiči in zračnimi mehurčki; 2. zniža površinsko napetost odpadne vode; 3. izboljša zgoščevanje, zlasti pri večjih koncentracijah papirne snovi v vodi. Uporabljamo kot dotacijsko sredstvo Turkanol TV oziroma Turkanol TGM. Pravimo mu tudi turiško rdeče olje. Kemijsko jc to sulfoniziran ricinus. Poleg obeh omenjenih sredstev je primarnega značaja tudi zrak. V obliki drobnih mehurčkov se prilepi na kosmiče in jih dvigne na površje. Pri tem ni važna samo količina, pač pa tudi oblika zraka. Preveliki mehurji in preveč drobni mehurčki se ne primejo snovi in se hitreje dvigajo kot snov in jo zmešajo. To ima za posledico slabo flotiranje, ali pa flotator sploh preneha čistiti. Novi način čiščenja zahteva, za razliko od prejšnjih načinov, več natančnosti, skrbi in nege čistilnih naprav. Včasih že ma- že v preteklem letu so bile snovne izgube za 4—5-krat manjše kot v prejšnjih letih. So pa še vedno visOke. Z odstranitvijo ne-dostatkov, ki se ovirajo boljše delo flotatorjev, z večjo pozornostjo in stalno kontrolo nam bo prav gotovo uspelo izgube še VEVČE, JANUARJA — S sodelovanjem RK občine Moste-Polje je potekala od 23.—50. XII. 1964 druga krvodajalska akcija v letošnjem letu. V obeh Obdobjih se je škupno udeležilo te akcije 89 članov kolektiva, katerim gre iskrena 'zahvala iza humanost in pripravljenost pomagati sodelavcu in sočloveku v nesreči ali življenjski nevarnosti. Vendar je iza naš obrat, kjer je zaposlenih nad 1.000 delavcev, to število tako majhno, da bi bilo o tem vredno spregovoriti nekaj besed. Opažamo, da se število krvodajalcev iz leta v leto manjša, čeprav naraščajo nesreče, bodisi elementarne, obratne ali prometne. Kje je temu vzrok, si je težko razlagati. V letih 1949—1960 se je kljub manjšemu številu zaposlenih in slabšim življenjskim pogojem ob večjem fizičnem naporu pri delu odzvalo akciji od 300—350 na 500—700 zaposlenih. Pri tisoč zaposlenih pa je število zmanjšati. Zmanjšanje pa bo mogoče le, če bodo vsi prizadeti storili vse tisto, kar nove naprave zahtevajo za nemoteno delovanje. Predvsem pa se moramo zavedati, da so snovne izgube denar in to mnogo denarja, katerega del se vrača direktno v žep. S.T. krvodajalcev padlo na minimum, tj. pojprečno 50—80, kljub boljšim življenjskim pogojem, manj napornemu fizičnemu delu, na drugi strani pa ugotavljamo porast motorizacije i:n nesreč pri delu, V zvezi s tem nastaja tudi večja potreba po krvi. Primer: Leta 1961 se je v naši tovarni zgodila težka obratna nesreča. Ponesrečencu je malone odtrgalo roko v ramenskem sklepu, da je skoraj že izkrvavel na mestu nesreče. Koliko krvi je bilo nujno potrebno zanj, hi se moral zamisliti vsaJk član kolektiva, ki ceni svoje življenje in življenje sodelavca, ki je posebno dragoceno, če gre za skrbno mater ali očeta. Z darovano krvjo humanih darovalcev rešujemo življenja dojenčkov ob prvih dneh življenja, ko jo je včasih potrebno vso zamenjati, da se ga ohrani pni življenju. Pogosto rešujemo življenje materam pri porodu, pri operacijah. Skratka, rešujemo ,s svojo krvjo življenja svojih najdražjih in vseh, ki jo potrebujejo, kdo nam zato ne bi bil hvaležen? Vendar se odzove tej humani akciji le mala peščica, drugi pa se izmikajo z izgovorom češ, saj ibd jo dal dirčktno tistemu, ki bi ga videl. Drugi •spet govore, da jo imajo še sami premalo, ali pa da niso zdravi, nekateri pa celo pripovedujejo, da se kri prodaja. Vsi ti izgovori so neutemeljeni in zastareli. Vemo, da danes dz higienskih razlogov ne dajejo več krvi iz (Nadaljevanje na 3. str.) Nekaj misli o krvodajalski akciji Stran 3 S sestanka vodstvenega kadra VEVČE, JANUARJA — Sestanki vodstvenega kadra so postali že stalna oblika dela pri urejanju zadev, ki se tičejo gospodarjenja in napredovanja na posameznih oddelkih. Ti sestanki so vsako leto tri do štirikrat. Na njih se zberejo vsi vodstveni kadri enega ali pa obeh obratov hkrati. Zaželeno je, da bi vsak udeleženec od preddelavca do vodilnih uslužbencev v razgovoru in s predlogi čim več pripomogel k uspešnemu delu in razvoju podjetja oziroma tovarne. Eden 'prvih 'sesitam.fcov v letošnjem letu je bil 12. I. 1965. Tovariš Albin Vengust, direktor podjetja, je na kratko opisal pomen sestanlka in predlagal dnevni red. Omenil je, da bi bilo potrebno (pogovoriti se o naših surovinah, o izdelkih, tržišču, o vzdrževanju, kadrovski problematiki in pd. Pregledali so dosežke gospodarjenja v preteklem letu, v zvezi s tem pa tudi načrte za leto 1965. Tehnični direktor tovariš ing. Iglič je dejal, da je naš smoter v bodočem letu dvigati kvaliteto naših izdelkov do skrajnih možnosti. Čeprav smo na papirnih strojih že delno —• glede na razpoložljive surovine —‘ napravili dober papir, še vedno šeipa 'dodelava in odprema papirja. Uvajamo nov oddelek tehnične kontrole in programski center. Prvi naj bi stalno ugotavljal s tekočo kontrolo kvaliteto izdelkov in takoj ukrepal. Ugotovil je, da razdrobljeni programi negativno vplivajo na proizvodnost in kvaliteto. V ta namen naj bi programski center koordinirat delo med komercialo in tehničnim tsektorjem, kar se tiče programa dela. Da so' se zastoji v preteklem letu zmanjšali, je zasluga manjše reorganizacije. Vendar so stroji še velikokrat neplansko stali zaradi nenačrtnega vzdrževanja, ker popravila niso bila načrtno priipravtljena. V pripravi dela sami je začetek planskega vzdrževanja. Sem spadajo kartoteke, predpisi, časovno spremljanje itd. Tudi v strojni 'dodelavi papirja bomo v letošnjem letu prešli v plansko vzdrževanje. Do sedaj se je dogajalo, da smo popravili gladilni istroj, ne pa hkrati tudi rezalnega. Talko je bil ves trud dobre izdelave 'papirja do faze rezanja zaman in so reklamacije, ki so prihajale od kupcev, bale popolnoma upravičene. Poraba strojne opreme na vseh strojih je še vedno prevelika. (Nadaljevanje z 2. strani) rok v roke. kvečjemu v najmuj-nejšem primeru, kjer ni v bližini zdravstvene ustanove. Kri odvzemajo sterilno, pregledajo glede na grupe in podgrupe, ki so važne in šele nato konservirajo. V vsakem primeru je krvodajalec pregledan, v primeru malokrvnosti ali bolezni odklonjen. Kar se tiče prekupčevanja s krvjo, je lahko vsakdo brez skrbi, saj je bilo že omenjeno, koliko in kje se vse rabi in jo zaenkrat primanjkuje še za lastne potrebe. Končno se vsak krvodajalec lahko predhodno 'posvetuje z obratnim zdravnikom ali sestro glede pomislekov o zdravstveni skupini. Vsak, ki je zdrav ali se počuti zdravega, lahko brez škode odda svojo kri dvakrat letno. S tem naredi neizmerno uslugo sočloveku, ki je v življenjski nevarnosti, saj ne ve, če je ne bo sam rabil že jutri, in mu bo tovariš pripravljen rešiti življenje. Kakor pregovor pravi: »Danes ti meni, jutri jaz tebi«. S tem geslom naj bi se odzval vsak, ki čuti do svojega bližnjega iskreno tovarištvo. Naš narod je znan po medsebojni pomoči in humanosti. Vprašamo se, ali je res čut do sočloveka popolnoma zamrl dn smo postali popolni egoisti, misleč samo na sebe, to ni verjetno. Zato upamo, da se bo v bodoče odzval tej humani akciji vsak, ki mu je drago življenje njegovih najbližjih, njegovih tovarišev in sodelavcev. J. V. Res nam včasih dobavitelji preskrbijo islabši material, vendar pa je strojno osebje tisto, ki pri prihranku strojne opreme lahko prispeva levji del. Vprašanje, ki zadeva odpadne vode, ni med manj važnimi. Nove naprave za lovljenje vlaken iz odpadnih vod po postopku flo-tiranja so se izkazale kot zelo dobre. Treba jih je smatrati kot sestavni dal papirnega stroja, zato skrb zanje ne pripada samo obratnemu laboratoriju, ampak celotnemu strojnemu osebju, v enaki meri pa tudi delovodjem in vodjem priprave snovi. Grobi podatki kažejo, da pri pravilnem dedu s temi napravami lahko prihranimo letno nad 30 milijonov dinarjev. Opažamo, da še vedno v jprekotofcu odhaja del neizkoriščene snovi v kanale, na drugi strani pa lahko ugotovimo, da je dosedanji uspeh na tem področju v preteklem letu očiten. Instrumentacijo v proizvoidnja smo osvojili samo na četrtem papirnem stroju. Na drugih 'strojih se je ljudje iz nepoznanih vzrokov nočejo posluževati. Tu je naloga vodstvenega kadra, zlasti delovodij in strojevodij, da stalno opozarjajo na koristnost kontrolnih naprav in vse prizadete o tem poučijo. Kvaliteta dela na stroju in izdelanega papirja je odvisna od ,'kontinuiranega dela celotne instrumentacije na strojih. Končno je tehnični direktor omenil še stanje čistoče v podjetju. Bodisi dvorišča, notranji prostori, celulozna .skladišča in drugo, če mi čisto, meče slabo luč na človeka, ki je tam zaposlen, obenem pa vpliva na stroške in počutje delavcev. Direktor Albin Vengust je bil mnenja, da se je treba kaj več pogovoriti o kadrih. Kadrovska politika je sestavni del plana. Sprijazniti še je treba z napredkom mehanizacije v podjetju, zlasti kar se 'tiče transportnih naprav. Odnos do teh naprav mora biti boljši, kot je bil do sedaj, saj jih imamo v podjetju zato, da bi boljše delali. Nismo še 'Občutili, kaj da nova naprava tudi materialno, ne glede na to, da prihrani veliko truda .im napora pri delu. Kondicionirni stroj je moderen, vendar do danes še ni Obratoval. Zanj plačujemo amortizacijo, ki bi jo z obratovanjem stroj moral opravičiti. Glede tega postavljam vprašanja tehničnemu sektorju, zakaj je stanje tako. Uvajati je treba resnično menjavo kadra. Kader, ki sprejme izobrazbo in napredek, naj napreduje na boljša in odgovornejša mesta. Ta naj nadomesti tistega, ki strokovno noče napredovati. Ponavadi je tako, da tisti, ki že imajo znanje, imajo še večjo željo po znanju. S tem v zvezi pa je jasno dejstvo, da mora v znanju biti prvi tisti, ki vodi. Če gre nekje dobro, potem so zadaj ljudje. Če gre slabo, ®o spet zadaj ljudje. Mehanizacija zahteva manjše prizadevanje dm večje znanje, ta da večjo in boljšo proizvodnjo, ta pa zahteva višje dohodke. Mehanizacija je tudi zato, da je potrebno manj kadra, s tem pa narašča produktivnost. Čakajo nas statuti ekonomskih enot. Pri tem bo potrebno čim večje sodelovanje med ekonomskimi' enotami in ljudmi. Vsaka enota ima drugačne probleme. Za eno je specifično to, za drugo zopet drugo. Opažati je, da so predsedniki ekonomskih enot že tako dolgo izvoljeni, da »o okosteneli. Ni jih na sestanke enot, niti ne na mesečne, razen takrat, kadar je vred- nost tačke nizka in še takrat nimajo ustreznih predlogov. Z organizacijo je treba rasti, pospešiti1 sistem isamouipravljanja; dvigniti kadrovsko politiko, ki pa je nadvse 'občutljiva. Nujno je potrebna selekcija kadrov, pri čemer nastopa zadnje čase problem upokojencev. Mlajši kadri razmišljajo, kako bodo zasedli delovna mesta. Manjša organizacija je osnova veliki organizaciji, zato morajo biti močne osnove, da tudi ekonomski pogoji tečejo primerno. V zvezi z delom nabavne službe je tovariš Ivan Mrhar govoril o težavah pri nabavi surovin. S povečano proizvodnjo je porasla tudi poraba surovin, zlasti celuloze, kaolina in premoga. Padec porabe zaznavamo le pri lesovini. Glede strojne opreme smo bili v letu 1964 .približno na istem kot leta 1963. Občutno neurejeno je stanje skladiščenja celuloze, za kar bi bili potrebni novi skladiščni prostori. Zlasti je kritično skladiščenje celuloze iz listavcev. V tovarno prihajajo slabo embalirane palete iz Sremske Mitroviče. Vise tako izgleda, da bomo morali poslati k dobavitelju dva naša strokovnjaka, ki bosta uredila embaliranje in pa nakladanje v vagone. V preteklem letu je bilo našteto kritičnih dni zaradi premoga, katerega zaloga je bila le še za pol dneva, tako da smo stali pred vprašanjem, ali .bo .treba Obrat ustaviti. Vodja kadrovskega sektorja Tone Novak je dal nekaj smernic za delo na tem področja. Medtem ko je bilo v preteklih letih težko dobiti ustrezne ljudi za proizvodnjo, se je ta stvar zadnje čase normalizirala. Vzroki prejšnjega stanja so bili osebni dohodki, pomanjkanje stanovanj, ki je še danes problematično in podobno. Primanjkuje še vedno strokovnjakov za kotlarno, ker za ta obrat potrebnih ipoklicev enostavno ni. Tudi visoko in višje strokovnih pa-pirniičarjev ne dajejo v šole, zato smo zadnje čase doma preusmerili vzgojo kadrov. Zaenkrat je teh ljudi dovolj, ob gradnji novih kapacitet pa bo tudi to vprašanje postalo aktualno. S tem v zvezi je nujno potrebno še nadaljnje izpopolnjevanje izobraževanja znotraj podjetja. Glede družbenega standarda je omenil, da je stanje zadovoljivo razen že omenjenega, prav akutnega vprašanja stanovanj. Gradnja sicer teče relativno hitro, vendar pa ne zadošča potrebam, čeprav .imamo nekaj lastnih sredstev. Ugotovljeno je, da je is tem v zvezi sodelovanje z občino brez uspeha. Delovanje kadrovske službe teče lepo do komisij. Se vedno je premalo sodelovanja med ekonomskimi enotami. Vsak predlog ne doživi razprave v ekonomski enoti, čeprav hi enota morala biti pobudnik. Morda bi bila umestna reorganizacija ekonomskih enot? Pri tem naj bi sodelovali sveti ekonomskih enot, ki bi urejevali odnose do HTV, izobraževanja kadrov, urejanja dopustov itd. Vodje delovišč morajo te probleme še podrobneje spoznavati, da bomo lahko rekli, da je sistem upravljanja in samoupravljanja urejen. O stanju prodaje je povedal nekaj besed vodja prodajne službe tovariš Goljar. Ugotovil je, da je papirja v Jugoslaviji zadosti, primanjkuje pa kvalitetnih izdelkov. Zaradi izvoza naših papirjev se je dvignila kvaliteta vseh naših izdelkov. Žal pa mora ugotoviti, da še vedno prihajajo' reklamacije, ne itoliko zaradi izdelave same, kot napak v dodelavi in odpremi. Tako kot izvažamo mi, izvažajo tudi gra-fičarji, zato je jasno, da tudi oni za svoje izdelke zahtevajo boljše surovine. Odlika naše to- V kadrovskem sektorju na Vevčah varne je v tem, da poznamo mi svoje dobavitelje in kupce in da poznajo tudi oni mas. Vodja proizvodnje tovariš Drnovšek je dejal: »Smo ena družina, zato poudarjam, da je nujno Iše večje sodelovanje med oddelki. To so naše rezerve. Na delovnem mestu je treba delati. Pri strojih daje ljudem tempo dela sam stroj, drugod pa so vodje oddelkov do preddelavcev tisti, ki urejajo odnose do dela. Od tekoče kontrole izdelkov, ki bo operativno spremljala proizvodnjo, pričakujem veliko.« K besedi so se oglašali tudi drugi udeleženci posveta. Vsak je imel dobre predloge in misli o napredku in načinu dela, tako da moramo priznati, da je ta način sodelovanja zelo primeren in upamo, da bo vodil k zaželenemu uspehu. S seje upravnega odbora podjetja VEVČE, JANUARJA — Upravni odbor je med drugim razpravljal o otvoritvi novih delovnih mest: vodja obratno-tehnične kontrole in vodja programskega centra. Vedno večje zahteve kupcev po boljši kvaliteti izdelanega papirja, zlasti pa pravilne dodelave in embalaže so narekovale ustanovitev oddelka tehnične kontrole. Podobne kontrolne oddelke imajo v vseh organizirano urejenih tovarnah te ali one sorodne stroke izven naših meja. Organizacijsko naj bi bil takšen oddelek sestavljen iz dveh laborantov — tehnikov na vsaki izmeni z vodjo o-bratno-tehnične kontrole. Ti naj bi spremljali vsako naročilo oziroma vrsto papirja od priprave snovi do embali-ranja, analizirali mehanične in druge lastnosti papirjev, da bi na temelju analiz lahko takoj popravili samo izdelavo papirja, na drugi strani pa bi ob dokončanem naročilu lahko dali pečat izdelku, kar pomeni, da kvaliteta ustreza določenim zahtevam. Ustanovljen bo tudi programski center, ki naj bi bil v začetku zaseden ž enim človekom. Ta naj bi usklajal možnosti izdelave poedinih vrst papirjev glede na stanje surovin, strojev in strojne opreme, stanje v komerciali itd. Skratka, proučeval naj bi kako z boljšim in smotrnejšim programiranjem proizvodnje izdelati več in boljših papirjev z manj izmeta, kar bi zniževalo lastno ceno papirjev in dvigalo čisti dohodek podjetja. Proizvodnja v mesecu decembru in letu 1964 je potekala normalno in razen lesovine presegla mesečni in letni plan, pač pa je stanje bolj kritično z nabavo surovin in materialov, predvsem premoga in kaolina. Predvidoma se bosta ta dva artikla v kratkem tudi podražila, kar je razvidno iz sprostitve cen premogu in napovedane 20 °/o podražitve kaolina. Skupno bi oboje bremenilo podjetje za 120 milijonov v tekočem letu, kar bo potrebno delno pokriti z iskanjem notranjih rezerv, ostalo pa z eventualnim znižanjem prometnega davka in reguliranjem cen papirju. UO je obširno razpravljal o poročilu o gradnji klorne-ga skladišča v Medvodah. Izkazalo se je namreč, da je zamujeno že več predvidenih rokov, zaradi česar so tudi stroški gradnje narasli za preko 3 milijone din. Iz razprave je bilo razvidno, da je za nedokončanje gradnje predvsem krivo zavlačevanje gradbenih del, dobavitelj o-preme in premajhno sodelovanje in povezava med investicijsko grupo in tehničnim sektorjem — tehnologi. Zato je v zvezi s tem UO sprejel naslednji sklep: a) Od graditeljev in dobaviteljev zaradi prekoračitve rokov zahtevati in obračunati (če je v pogodbi tozadevna klavzula) kazen — penale. b) V bodoče naj vse takšne pogodbe oziroma klavzule pravna služba podjetja dosledno in natančno pregleda. c) Investicijska grupa in tehnična služba naj v bodoče bolj koordinirano delata pri investicijskih gradnjah, da ne bo prišlo do večkratne menjave koncepta. Razen tega je UO pregledal prošnje in pritožbe. Med drugim je na prošnjo Jugoslovanskega odbora za prakso tujih študentov ekonomije AIESEC odgovoril, da smo pripravljeni sodelovati, vendar pod pogojem^ enakih menjav, ker je /naše [podjetje v preteklih letih že večkrat omogočilo prakso tujim študentom preko te organizacije. Odobril je ing. Božu Igliču in ing. Francu Mlakarju službeno potovanje v Belgijo in Zahodno Nemčijo v zvezi z ogledom dela premaznega stroja angleške firme SIMON WALDRON in ogleda skladiščenja sekancev na prostem v STRASBOURGU IN MAN-NHEIMU. Razpravljal je buli in sklenil uvesti nočno delo za žene v obratno-tehnični kontroli, za kar pa ho potrebna odobritev pristojnih organov. Odobril je učencem Šolskega centra tiska in papirja v Ljubljani, našim 15 štipendistom za opravljanje 5 mesečne zaključne prakse v PE Vevče v času od septembra 1964 do januarja 1965 enkratno nagrado po uspehu in oceni prakse od 25.000 do 50.000 din. Higiena, zdravje in delo Pokojnine borcev NOV v novem pokojninskem zakonu VEVČE, JANUARJA - V predzadnji številki Uradnega lista SFRJ iz leta 1964 je bil objavljen temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju; ki ga je naša javnost že težko pričakovala. Zakon prinaša mnogo novega in spreminja \veliko dosedanjih institucij na tem področju. Posebno pa prinaša tudi spremembe na področju pravic zavarovancev —■ udeležencev narodnoosvobodilne vojne, to je tistih, ki so se je udeležili aktivno, ali pa, ki so organizirano delali v narodnoosvobodilnem boju in se udeležili tudi bojev kot udeleženci bivše španske republikanske armade. Že to področje je tako široko1, da ga seveda v vseh podrobnostih na tem mestu ne moremo obdelati, želimo pa seznaniti bralce našega časopisa vsaj z nekaterimi najpomembnejšimi novostmi. Že dosedanji predpisi so urejali štetje časa udeležencem NOV, španskim borcem in tudi drugim borcem, ki so se udeležili antifašističnega boja v drugih deželah in v zavezniških vojskah. Ta čas se je štel dvojno. Tudi novi zakon določa, da se Jšteje čas do 15. maja 1945 dvojno tistim, ki so prebili ta čas v partizanskih odredih Jugoslavije, v Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in Jugoslovanski armadi; na aktivnem in organiziranem delu v narodnoosvobodilnem boju; zaporih, taboriščih itd. pod posebnimi pogoji, da se je po' vrnitvi tak udeleženec postavil na razpolago narodnoosvobodilnemu gibanju in nadaljeval zanj aktivno delo. Novi zakon ureja podrobneje dvojno štetje časa tudi za druge udeležence raznih osvobodilnih gibanj, vendar se omejujemo, kot povedano, samo na borce NOV. Zanimivejše obravnava novi zakon pravice borcev NOV glede pridobitve pravice do starostne pokojnine. Novi zakon določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine borec NOV, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj oziroma začel aktivno in organizirano delati v tem boju pred 9. 9. 1945 oziroma španski borec, ne glede na starost, brž ko dopolni pokojninsko dobo 55 let (moški) ali 50 let (ženska) oziroma ko dopolni starost 55 let (moški) ali 50 let (ženska), če je kadarkoli tak udeleženec dopolnil pokojninsko dobo najmanj 20 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let. V zavarovalno' dobo se šteje tudi dvojna doba. Tistim borcem pa, ki nimajo toliko pokojninske dobe, vendar pa najmanj 15 let in od tega pa imajo zavarovalno dobo najmanj 10 let, lahko' posebna republiška komisija ne glede na starost prizna pravico do starostne pokojnine, če je to potrebno' glede na njihovo zdravje in delovno zmožnost. Postavlja se nam vprašanje, kako je z višino pokojnine? Novi zakon je to vprašanje uredil tako, da gre imetnikom -»Partizanskega spominskega znaka 194la pokojnina, ki znaša 100 % osebnega dohodka v zadnjem letu pred upokojitvijo ali v zadnjih petih letih od poprečnega osebnega dohodka, če je to zanje ugodnejše. Ostalim borcem NOV in tudi španskim borcem pa se pokojnina določa drugače. Ti imajo pravico do pokojnine v višini 85 % pokojninske osnove kot ostali zavarovanci, vendar z razliko, da znaša za pokojninsko' dobo 15 let 45 % (borci) oziroma 47,5 % (borke) pokojninske osnove. Za vsako- nadaljnje leto se poveča pokojninska osnova borcu za 2 %, borki pa za 2,5 %. Kolikor tak borec uveljavlja starostno pokojnino pred 55 leti oziroma 50 leti, če gre za borko; se pokojninski dobi ustrezajoča pokojnina poveča za 60 %, vendar pa skupna pokojnina ne more presegati 85 % pokojninske osnove. Za razumevanje te obrazložitve navajamo naslednji primer: borec NOV pred 9. 9. 1945 se želi upokojiti s 25 letno delovno dobo in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom 70.000 din. Za 15 let delovne dobe znaša pokojninska osnova 45 %, za nadaljnjih 10 let pa še 20 % (za vsako leto- 2 %!). Skupna pokojninska osnova znaša torej 65 %. Pokojnina pri tem procentu bi znašala 45.500 din, polna pokojnina pri 85 % pa bi znašala 59.500 din. Tak upokojenec pa ima pravico-, da se mu pokojnina poveča še za 60 %, vendar ne sme znašati več kot 85 % pokojninske osnove. Če torej povečamo- pokojnino pri 65 % pokojninske osnove še za 60 %, dobimo v tem primeru 72.800 din. To pa presega najvišjo pokojnino pri 85 %, zato bo tak upokojenec prejemal le 59.500 din pokojnine. Borci NOV od 9. 9. 1945 in pozneje pa pridobijo pravico do starostne pokojnine ob splošnih pogojih, to je z izpolnitvijo pokojninske dobe 40 let za borce oziroma 55 let za borke, seveda brez vsake starostne omejitve, kolikor pa tak borec uveljavlja pokojnino pred dopolnitvijo te dobe, se ustrezajoča pokojnina po- veča borcu NOV od 9. 9. 1945 do konca leta 1945 — za 60 %, borcu NOV iz leta 1944 — za 50 %, iz leta 1945 pa za 10 %. Če tak borec oziroma borka uveljavi predčasno pokojnino, to je brez izpolnitve 40 oziroma 55 let pokojninske dobe in pred dopolnjenim 60. ali 55. letom starosti, se mu navedem odstotki ne povečujejo. Že uvodoma ie bilo rečeno, da je zakon prinesel več novosti tudi s področja zavarovancev, ki so bili udeleženci NOV. V tem kratkem sestavku seveda nismo zajeli vseh. Naše borce smo hoteti s tem le opozoriti na te novosti, ki jih najdejo o navedenem zakonu, podrobneje pa tudi o dnevnem časopisju. Kolikor bi jih to vprašanje podrobneje zanimalo, jim bomo tudi mi lahko ustregli m na njihovo željo1 objavljali podrobneje snov, ki rešuje vprašanja borcev v temeljnem, zakonu o pokoininskem zavarovanju. Jože Polanec VEVČE, JANUARJA - Ko vse-povsad delajo Manco starega leta, ki se nanaša na usipelie in neuspehe dela, je prav, da tudi iz naše amibulan/te podamo nekaj za!kllju6kov na področju zdravstva in preventive v podjetju. Pri tem imamo v mislih nekatera važna vprašanja, iki ,so povezana s higtieno. Na žalost je ugotovi j e no, da se v tovarni higiena ni idoslti dvignila od prejšnjih let; v nekaterih oddelkih je le malo boljlša, če se 4 so podjetje zapustili 104 delavci, istočasno pa smo na novo sprejeli 146 novih. Tolkrat si bomo natančneje ogledali odhode iz podjetja. Po ikvalifiikacij-siki strulkturi je podjetje zapustilo naslednje število zaposlenih: visoko kvalificiranih . . 1 kvalificiraniih ..... 14 polkvalificAranih ... 6 nekvalificiranih .... 83 Koit je iz 'tega razvidno, podjetje zapuščajo predvsem nekvalificirani delavci, to je laiki, ki se še niso nikjer dokončno ustalili. Ti nimajo določenega poklica in jim je verjetno vseeno, kje delajo. Ta pregled nam tudi dokazuje, da je visokokvalificirana in kvalificirana delovna sila ustaljena, kar je za podjetje zelo ugodno. Takoj se nam zastavlja vprašanje, zakaj je toliko ljudi zapustilo podjetje, zaito navajamo odhode po vzrokih. Podjetje so zapustili: v preizkusni dolbi do 30 dni 18 zaradi samovoljne zapustitve dela.........................40 zairadi odhoda v JLA ... 19 zaradi odhoda v pokoj . . 4 sporazumno je zapustilo podjetje.......................17 zaradi smrti.................... 1 So bili zaposleni Manj kot 1 leto Manj kot 2 deti Manj kot 3 leta Manj kot 4 leta Manj kot 5 let Nad 5 let . . zaradi odhoda v šolo . . odpoved ............. , v zapor (več kot 1 leto) . Skupaj . . 1 1 104 Presenetljivo veliko delavcev je v prejšnjem letu samovoljno zapustilo podjetje. Nimamo pa pregleda o tem, koliko je zaradi tega podjetje utrpelo škode. Ravno talko ni natančnih analiz za kaj je do tega pojava prišlo v lanskem letu, vendar pa mislim (ker je od teh 40 ljudi kar 37 nekvalificiranih), da je vzrok v tem, ker smo v začetku leta in konec leta 1963 precej masovno sprejemali nove delavce zaradi uvedbe skrajšam ega delovnega časa. Med temi delavci je bilo veliko takih, ki so samo začasno iskali zaposlitev. To so bili predvsem delavci iz gradbenih podjetij, ker je ravno v tem času) bila mrtva gradbena sezona. V spomladanskih in poletnih mesecih pa so brez predhodne odpovedi samovoljno zapuščali podjetje. Da ta trditev vsaj delno drži, priča naslednji podatek: Od vseh, ki so v lanskem letu zapustili podjetje (104) je 65 ali 62,5 %> delavcev bilo manj kol eno leto zaposlenih v našem podjetju. Od teh 65 pa je 58 nekvalificiranih. Drugi razlog je verjetno v tem, ker so v prvih mesecih lamskega leta osebni dohodki bili razmeroma nizki. V naslednjem navajam delovno dobo bolj podrobno. v podjetju Skupna delovna doba 65 15 7 7 2 8 (58) (U) (6) (?) (2) (5) 26 17 15 14 9 25 (24) (15) (8) (14) (9) (18) (Številke v oklepajih pomenijo število nekvalificiranih delavcev.) Splošna ugotovitev: čim dalj je nekdo v .podjetju, tem težje ga zapusti in obratno. Cim manj delovne dobe ima, tem raje se seli iz podjetja v podjetje in išče ustrezno zaposlitev drugod. To nam potrjuje tudi naslednji pregled starostne strukture vseh, ki so zapustili podjetje. Starost v letih Kvalifikacija 15—20 21—25 26—30 31—35 36—£0 nad 40 VK 1 K 6 5 2 1 PK 2 4 NK 32 19 13 9 8 2 Skupaj . . . 38 26 16 9 8 7 Ta pregled nam samo potrjuje julija . . prejšnja ugotovitev, namreč. da avgusta . . 9 tluktuirajio predvsem mlajši septembra . 15 ljudje. In na .koncu še en pre- Oktobra . . 5 giled flulk/fcuacije po mesecih: novembra . Zapustilo podjetje 1964: decembra . 2 januarja februarja marca aprila maja . junija 6 15 14 10 8 14 skupaj . . . 104 Če ob koncu vseh pregledov napravimo, zaključek, bi ugotovili fluktuacijo v glavnem pri delavcih' brez strokovne kvalifi- kacije. medtem ko delavci, ki si v podjetju pridobijo neko strokovno izobrazbo, postanejo stalni. Ravno tako ugotavljamo, da se je .delovna sila ustalila v zadnjih mesecih lanskega leta in da so odhodi minimalni. Na to je verjetno ugodno vplival razmeroma visok osebni dohodek v drugi polovici lanskega .leta. In še ena ugotovitev: vsi, ki so zapustili podjetje, so v glavnem moški. Flukiuacija med ženskami je zelo redka in izjemna. Zato je nismo niti analizirali posebno. ml POROČILO O PROIZVODNJI ZA MESEC DECEMBER PAPIRNICA KOLIČEVO Plan mesečni Izvršitev 1. Papir . . . . . . 100 7!2'2 2. Karton . . . . . 100 106.8 3. Lepenka . . . . . 100 104.2 Skupaj: . . . . . . 100 10H.3 Letna kumulativa 88.0' 103.0 104.6 100.9 V mesecu decembru smo skupni mesečni operativni plan presegli za 1.3 %, vendar pa je iz tabele razvidno, da nismo izvršili plana proizvodnje papirja. Enako lahko ugotovimo tudi za letno izpolnitev plana. Vzrok za tak količinski rezultat je predvsem v spremembi asortimenta proizvodnje papirja- M J Iz tovarniške restavracije V upravnem poslopju na Vevčah preurejajo delovne prostore, da bodo svetlejši in prostornejši. Na sliki: pisarna računovodstva KOLIČEVO, DECEMBRA - prešnji številki našega lista smo ugotavljali, da je podjetje v devetih mesecih letošnjega leta uspešno poslovalo in doseglo dobre proizvodne ter finančne rezultate. Enako lahko ugotovimo tudi za tovarniško restavracijo. Že površna analiza nam pove, da je bilo ustvarjenega v devetih mesecih letošnjega leta nad 26 milijonov celotnega dohodka in po odbitku poslovnih stroškov ter prispevkov iz dohodka 1,051.628 din čistega dohodka. Po izplačilih za osebne dohodke je ostalo za sklade restavracije nad 250.000 din. Celotni dohodek v lanskem letu je znašal nekaj nad 22 milijonov, čisti dohodek 1,238.317 dinarjev, za sklade pa je ostalo nekaj nad 260.000 din. Že ta primerjava nam zagotavlja, da bodo letošnji rezultati boljši, kot so bili v preteklem letu. Piri analiziranju doseženih rezultatov je treba upoštevati dejstvo, da ni prvenstveni cilj naše restavracije v kopičenju sredstev za sklade, pač pa v tem, da po dostopnih cenah nudi našim delovnim ljudem tople obroke v času dela in da iistočano .zagotavlja nemoteno prehrano tistim, ki nimajo možnosti, da bi si jo sami pripravljali. Da bi zvedeli kaj več o uspehih in težavah, s katerimi se osebje restavracije dnevno srečuje, smo zaprosili ,za kratek razgovor šefa restavracije tovarišico Francko Bevk, ki se je našemu vabilu ljubeznivo odzvala. V nekaj črtah nam je orisala življenje in .delo v restavraciji ter med drugim povedala, da se v restavraciji dnevno pripravi nad 100. toplih Obrokov, da je vsak dan na kosilu približno 80 oseb, na večerji pa 30. Cene za kosila znašajo za abonenta 170 din, za ostale 200 din, cene večerji za abonente so 150 din, za ostale 170 din, topli obroki (enolončnice), ki jih delijo v tovarniških prostorih med odmorom, so po 70 din. Izbira toplih malic je dokaj pestra, vendar se vsem ne more nikoli ustreči, ker imajo ljudje pač različne okuse in so kritike pogostokrat neupravičene. Priprava tako velikih količin hrane zahteva tudi ustrezne skladiščne prostore, ki j.ih pa žal ni. Zaradi tega se pogostokrat pojavijo težave; določena živila zahtevajo za skladiščenje precej prostora, ker morajo biti skladiščena ločeno; ker ni mogoče imeti ustreznih zalog, je treba skoraj vsak dan dovažati material. Da pa to nemoteno teče, je ve-velika zasluga osebja, ki za restavracijo blago nabavlja in dovaža. .Ni ustreznih prostorov za postavitev hladilnika, treba bi bilo nabaviti nov hladilnik za meso itd. Zaradi tega ker se deli hrana po obratih, so že imeli težave s sanitarno inšpekcijo. Ko bo končano upravno poslopje in bo na razpolago nekaj prostorov, bi se morale najti možnosti za higiensko neoporečno ter kulturno ]x>strežbo s toplim obrokom med delovnim časom. Prostori restavracije, kjer se gostom streže, so glede na dosedanje kapacitete zadovoljivi, vendar pa bi j.ih bilo treba opremiti z ustreznimi napravami, ki V bi vplivale na povečanje obiska in s tem v .zvezi na boljše poslovne rezultate. Televizijski aparat, ki je v sindikalni sobi podjetja, ne služi več .svojemu namenu, ker ga po več mesecev nihče ne uporablja in bi ga bilo umestno prenesti v prostore .restavracije. Treba bi bilo nabaviti radijski aparat, ki je v tovrstni restavraciji skoraj nujen ter bi bila oba predmeta uspešna pridobitev. Kaj pa pravijo o restavraciji abonenti? Izbira samovžiga, posredujemo razpravo o tej temi, ki je bila objavljena v 10. št. Gasilskega vestnika. Nekatere snovi se vnamejo na zraku same od sebe, ne da bi lih bilo treba zažgati npr. rumeni (beli) fosfor. Moramo ga hraniti v vodi. Kalij in natrij pa vodo razkrajata in bi se vžgala pri vodiku, (ki se ob razkrajanju sprošča poleg kisika. Zato kalija in natrija ne smemo hraniti v vodi, ampak v petroleju. Drugače je s tistimi snovmi, ki se rade spojijo s kisikom iz zraka (rade .oksidirajo) ne da bi takoj začele plamteti. Sem štejemo vse masti in mastna olja. Pri vsaki oksidaciji nastaja toplota. Ce je oksidacija šibka, se toplota po- časi razvija in oksidirajoča snov se siproti ohlaja. Zadeva pa postane nevarna, če se oksidacija ojači, snov pa se ne more enako hitro ohlajati: tedaj se toplota za jezi in zagati, temperatura snovi se začne dvigati, to ponovno ojačuje oksidacijo in novo dviganje temperature toliko časa, da pride do samovžiga. K samovžigu se najbolj nagibajo rastlinska olja, npr. laneno olje in laneni firnež. Ce se olje lahko spaja s kisikom iz zraka le na razmeroma majhni površini, ko je npr. v kaki posodi, ni nobene nevarnosti za samovžig. Ce pa naštevilni majhni delci olja lahko pridejo v stik z zračnim kisikom, se .oksidacija izredno ojači (intenzivira). Naj pogostejši posredovalci (katalizatorji), da se delci olja porazdele na veliko površino in s tem intenzivira oksidacija, so mastne krpe za čiščenje, čistilni .papir, žaganje in podobno. Ce omejimo pristop zraka k snovem, ki se nagibajo k samovžigu, ga preprečimo'. Zato je razumljivo, zakaj požarni red zahteva, da moramo ves mastni čistilni material odlagati v pločevinaste posode s potk rovom, ki se po možnosti samodejno zaroira. Nekoč so balo snažilne volne, ki je bila prepojena z lanenim oljem, pustili na soncu. Čez dve uri in. pol se je vžgala sama od sebe. Nagnjenje k samovžiga se namreč močno poveča, če je snov, ki oksidira, zgnetena v kup; zunanja plast, ki je slabo prevodna za toploto, pospešuje zajezitev vročine v notranjosti ter onemogoča prehajanje toplote navzven (ohlajanje). Enako pospešuje samovžig toplo lalli celo vroče ozračje ali vreme. Podobno reagirajo tndi druga olja in masti, čeprav ne talko Intenzivno, posebno če so z njimi prepojeni kovinski opilki in .podobne snovi, ki delujejo kot katalizatorji. P red nedavnim je gorelo v skladišču neke trgovine z barvami v Avstriji. Ogenj je napravil precej materialne škode. Tisti dan so dobili v skladišče sod firneža. Vajenec ga je .odtočil nekaj v posodo za nadrobno prodajo. Po pogasitvi požara so iskali, kaj ga je povzročilo. Fant ni kadil, elekitriona napeljava je bila v redu. Zmajevali so .z glavami. Tedaj so našli .poleg soda s terpentinom zoglenelo, a .še opazno cunjo za sinaženje. Spoznali so: fant je pri točenju polil nekoliko fir-neža, lužico pobrisal, cunjo pa pustil na tleh. Sama se je čez čas vnela, plamen pa se je razširil tudi na drugo blago. Seminar za družbeno izobraževanje samoupravnih organov v Medvodah in na Vevčah VEVČE, JANUARJA — O feo-braževanju Slanov saanouipravnih organov rsmo omenili že v prejšnji števrliki. Tokrat bi bralce radi seznanili, podrobno o poteku seminarja, kar maj bi bila osnova za prireditev podobnih seminarjev v bodočih letih. Organiziran je bil po dogovoru med Združenimi papirnicami Ljubi jame in delavsko univerzo Ljubljana Moste-Poilje. Izobraževalno delo je potekalo štirikrat tedensko v popoldanskem času in sicer od 24. XI. 1964 do 30. XII. 1964 in je itrajalo skupno 60 ur. Seminar v obratu Vevče bi moralo obiskovati 83 članov samo-upravnib organov, v obratu Medvode pa 49 alanov samoupravnih organov. Obisk na predavanjih ni bil povsem zadovoljiv, večina slušateljev je kdaj pa kdaj izostala, tako da dejansko nobeden ni prisostvoval vsem predavanjem. Navajamo točen pregled udeležbe in sicer: Pet slušateljev je bilo prisotnih na 9 predavanjah, 9 na 8, 6 na 7 15 na 6, 14 na 5, 11 na 4, 18 na 3, 12 na 3, 16 na enem in 27 na nobenem predavanju. Program seminarja, ki je bil ' izdelan po predhodnih razgovorih z vodstvom podjetja, je obsegal naslednje teme: 1. Samoupravljanje (razvoj, organi upravljanja, metode dela DS in UO) — tema je predelana v šestih predavanjih oziroma v 18 urah; 2. Delovno razmerje — dve predavanja — 6 ur; 3. Sistem delitve celotnega dohodka — obravnava je trajala 12 ur v 'štirih predavanjih; 4. Gospodarjenje s sredstvi gospodarske organizacije — dve predavanji — 6 ur; 5. Povečanje produktivnosti —■ dve predavati ji — 6 ur; 6. Organizacija podjetja — dve predavanji — 6 ur; 7. Medsebojni odnosi, in njihov vpliv na produktivnost dela — dve predavanji — 6 ur. Da bi 'bila snov seminarja čimbolj približana slušateljem in njihovim potrebam, je predavateljska ekipa pred pričetkom seminarja obiskala podjetje iiivse seznanila z njihovo specifično problematiko in drugimi posebnimi vprašanji. Ob pričetku seminarja smo slušatelje testirali. Rezultati testa so služili predavateljem, da so se laže prilagodili skupini pri podajanju snovi, da so dali več poudarka manj znanemu gradivu ali >pa obdelali bolj pregledno vse tisto, kar so slušatelji bolj obvladali. Na koncu seminarja so slušatelji (samo člani DSP v obratu Vevče, v obratu Medvode pa vsi slušatelji) izpolnili isti test, da smo lahko z objektivnimi merili vsaj idelno ugotovili in ocenili njihov napredek pri izobraževanju ter tako dobili vpogled _ v uspešnost celotnega seminarja. Zaradi nerednega obiska nekaterih slušateljev smo pri testu znanja, ki naj bi služilo za oceno uspeha celotnega seminar j a, lahko upoštevali le M inidvidualnih testov v obratu Vevče, v obratu Medvode pa 4 individualne teste. Med tistimi, ki .so izpolnili prvi test (26), jih je na zaključnem testiranju bilo samo 11 (v obratu Vevče), v -obratu Medvode je izpolnilo prvi test 12 slušateljev, zaključni pa tudi 12 slušateljev. Število testov, ki smo jih analizirali pri skupni obdelavi pa je vseeno reprezentančno in njihovi celotni rezultati odražajo napredek vse skupine. Pregled uspeha seminarja, ki so ga pokazali testi znanja: Slušatelji so morali na začetku in na koncu seminarja izpol- niti oziroma rešiti 25 testnih nalog. Vsaka naloga je po svoji zahtevnosti ocenjena z večjim ali manjšim številom točk. Testi, ki smo jih piri obdelavi laliko upoštevali (15), kažejo takšen napredek od prvega testiranja (na začetku seminarja do zaključnega testiranja): Šifra posameznih slušateljev Število točli po prvem testiranj u Število toč po drugem testiranju Razlika v — 39 59 120 70 Z — 120 30 94 64 J - 30 65 120 57 Z — 50 60 115 55 M - 30 5'1 97 46 A — 20 53 95 42 M — 20 51 89 58 II — 6 80 110 50 R — 7 107 120 13 M - 20 112 1-20 8 A - 46 90 95 5 OBRAT MEDVODE O — 1924 32 120 88 Z — 40 60 120 60 K — 15 92 120 28 J •- Skupno 15 101 120 19 oba obrata 1.011 1.540 + 529 OSTALI TESTI (obrat Vevče) A - 27 112 — — VJ - 33 105 — — B — 15 95 — — V CK — 2 90 — — X - 00 82 — — Y — 5 82 — — B — 71 68 — — I - 28 67 — — P — 64 64 — — S — 40 62 — — A — 20 60 — — VK — 41 54 — — L — 20 53 — — O-LE - 30 52 — — OBRAT MEDVODE B — 75 72 — — X — 15 67 — — M — 21 57 — — P — 53 57 — — A — 20 49 — — X3 — 50 45 — — M — 21 33 — — Skupno oba obrata 1.558 točk ali 58 °/o Osem slušateljev brez šifer iz obrata Medvode je na koncu seminarja doseglo 796 točk od 960 možnih. Teh osem slušateljev ne moremio razvrstiti po šifrah, ker šifer niso napisali isti slušatelji, ker niso bili na prvem predavanju. Pri vseh slušateljih je bilo opaziti napredek. Piri večini je ta zadovoljiv, v nekaj primerih pa tudi ne, kar odraža različno stopnjo prizadevnosti in dojemljivosti slušateljev, pa tudi njihovo večjo ali manjšo stalnost pri obiskovanju predavanj. Najvišje dosegljivo število točk je 120. To je doseglo 8 slušateljev in sicer pri drugem testiranju. Začetno znanje je bilo po rezultatih prvega testa .sicer različno (od 32—112 točk od dosegljivih 120). Obe skupini (Vevče in Medvode) sta pri prvem testiranju dosegli 50 °/o dosegljivih točk, pri drugem testiranju pa 85€/o. Napredek med seminarjem znaša torej 29 °/o, kar je vsekakor lep rezultat (pozitivna razlika znaša 529 točk) glede na krajši čas trajanja seminarja. Uspeh bi bil vsekakor še večji, če bi vsi udeleženci redno hodili na predavanja. Skupne in splošne ugotovitve testnih nalog Na vprašanje: »Napišite organe upravljanja vaše gospodarske organizacije«, je pred seminarjem le šest slušateljev pravilno odgovorilo, na koncu seminarja pa t3 od 15 slušateljev. Na vprašanje: »Kdo je nosilec samoupravljanja v gospodarski organizaciji?« je pred seminarjem pravilno odgovorilo 7, na koncu pa 14 slušateljev. Na vprašanje: »Kdo poroča delavskemu svetu gospodarske organizacije o izvršitvi sklepov DS v podjetju?« so na začetku seminarja pravilno odgovorili le trije, na kanon seminarja pa 11 slušateljev. Na vprašanje: »Kdo sprejema statut gospodarske organizacije?« je na začetku seminarja pravilno odgovorilo 7, na koncu pa 14 slušateljev. Na vprašanje: »Kdo odloča o pritožbi zopsr odločbo disciplinske komisije gospodarske organizacije?« iso na začetku seminarja pravilno odgovorili le trije, na koncu seminarja pa 14 slušateljev. Na vprašanje: »Kdo izda odločbo o odstranitvi delavca z dela?« je na začetku pravilno odgovorilo 9, na koncu isemdnarja pa 14 slušateljev. Na vprašanje: »Kdo izreka kazen odpusta iz gospodarske organizacije?« je na začetku pravilno odgovorilo 8, na koncu seminarja pa 15 (vsi). Na vprašanje: »Za katere namene se uporablja sklad skupne porabe?« je bilo na začetku 8 pravilnih odgovorov, na koncu seminarja pa 15 (vsi). Na vprašanje: »Kdo odloča o medsebojnih delovnih razmerjih v gospodarski organizaciji?« je na začetku pravilno Odgovorilo 7, na koncu seminarja pa 15 (vsi). Na vprašanje: »Napišite tri osnovne sklade ,gospodarske organizacije,« je na začetku pravilno odgovorilo le 5 slušateljev, na koncu seminarja pa 15 (vsi). Na vprašanje: »Kdo isprejema načela delitve čistega dohodka v gospodarski organizaciji?« je na začetku pravilno odgovorilo 9, na koncu seminarja pa 15 'slušateljev. Precejšen del testnih vprašanj je bil za udeležence razmeroma preprost, bodisi zaradi osnovne razgledanosti bodisi zaradi njihovih izkušenj pri samoupravljanju, zato so že na začetku večinoma pravilno odgovorili, med seminarjem pa se je znanje še izboljšalo. To zasledimo pri odgovorih na vprašanja »Kdo je naj-vdšji organ upravljanja v gospodarski organizaciji?«, »Kdo skliče seje DS?«, »Kdo je osebno odgovoren za zakonitost dela gospodarske organizacije?«, »Zakaj morajo člani IS sodelovati s člani delovne skupnosti kolektiva?«, »Kdo je lastnik 'Sredstev, s katerimi proizvajate v gospodarski organizaciji?«, »Kdo odloča o uporabi .skladov gospodarske organizacije?«, »Kdo določa osnove in merila za delitev OD?«, Kaj so osnovna sredstva gospodarske organizacije?«. Značilno je tudi, da je del odgovorov tudi pri zaključnem testiranju na koncu seminarja pri nekaterih nalogah napačen, kar priča, da tak seminar posameznikom (kolikor niso izostajali od predavanj) ni zadostovali, pri čemer moramo upoštevati še to, da je bil test razmeroma lahek in naloge enostavne. Mnenja slušateljev o seminarju Večina slušateljev meni, da je bila organizacija seminarja dobra. Štirje izmed njih ugotavljajo, da je bila udeležba slaba, trije pa menijo, da je bil seminar predolg. Na vprašanje »Katere probleme bodo po seminarju lažje reševali,« iso .slušateljii odgovorili, da bodo lažje tolmačili delitev dohodka, in skladov, probleme, ki zadevajo samoupravne organe, medsebojne odnose, pripravljali gradivo za zasedanje, pripravljali poročala za zasedamje, opredeljevali pristojnosti, bolj kvalitetno sodelovali na zasedanjih^ Na vprašanja »Katera vprašanja, ki jih srečujete v praksi v vašem podjetju, niso bila obdelana na seminarju?« so slušatelji odgovorili, da ni bila obdelana delitev skladov, socialni problemi delavcev, delovna razmerja in integracija. Na vprašanje »Katera predavanja si želijo na morebitnih prihodnjih seminarjih?« je 25 slušateljev odgovorilo, da želijo seminar podoben temu, ostali pa želijo: Seminar takoj po izvolitvi, poglobitev znanja, ki smo ga pridobili na tem seminarju, več časa za medsebojne odnose, še več o samoupravljanju, delitev dohodka. Na vprašanje »Katere teme hi bilo treba obdelati še bolj temeljito?« so slušatelji odgovorili, da. bi bilo treba obdelati1: delitev dohodka podjetja in OD (6 predlogov) in gospodarjenja v podjetju (1 predlog). Na vprašanje »Katera predavanja niste dobro razumeli?« so slušatelji odgovorili naslednje: Sodobna organizacija in delitev dohodka (po 2 slušatelja), Gospodarjenje s sredstvi (en slušatelj) in popolnoma nobenega predavanja ni razumel en slušatelj (bil je samo na enem predavanju). Želje po dodatnem družbenem izobraževanju a) Seminar za organe^ samoupravljanja v podjetju želi po-sečati 24 slušateljev (od 34 slušateljev); b) večerno šolo za delavsko samoupravljanje želi posečati 9 slušateljev; c) večerne politične šole želi posečati 5 'slušateljev; č) seminar za vodstvo ZK želi posečati 6 slušateljev; d) seminar za vodstvo ZMS želi posečati 5 slušateljev; e) seminar za vodstvo SZDL želijo posečati 4 slušatelji; f) večerno mladinsko .šolo želita posečati 2 slušatelja. Želje po splošnem in strokovnem izobraževanju: a) tečaj nemškega jezika želi obiskovati 11 slušateljev; b) tečaj angleškega jezika želi obiskovati 5 slušateljev; c) tečaj ruskega jezika želi obiskovati en slušatelj; č) šole ali tečaje za strokovno izpopolnitev želi obiskovali 7 slušateljev; d) večerno ekonomsko oz. administrativno šolo želita obiskovati dva slušatelja; * e) večerne strokovne šole želita obiskovati dva slušatelja. Mnenja in predlogi slušateljev o delu organov upravljanja in sindikata V anketnem delu na koncu seminarja so slušatelji odgovorili tudi na nekaj vprašanj o delu samoupravnih organov in sindikata. Na vprašanje »Ali izpolnjujejo organi upravljanja zaupano nalogo v celoti?« odgovarja pritrdilno 20 slušateljev, 14 pa negativno. Na isto vprašanje za sindikalno podružnico odgovarja pritrdilno 25 slušateljev, 11 pa negativno. Razlog za negativno oceno organov upravljanja, pa navajajo, da iso premalo seznanjeni z nalogami, pravicami in dolžnostmi, da premalo poznajo gospodarsko problematiko lastnega podjetja itd. Na vprašanje »Kaj predlagate za izboljšanje dela organov upravljanja?« smo dobili različne odgovore: — več seminarjev predlaga 16 slušateljev; — seminar takoj ob izvolitvi predlaga 6 slušateljev; — ponoviti kompletni program tega seminarja za vise člane DSP in DSPE predlagajo trije slušatelji; — organizirati stalno in sistematično izobraževanje za vse člane kolektiva predlagajo trije slušatelji; — Obvezno organizirati seminarje vsako mandatno dobo predlagata dva slušatelja; — izobraževanje predlagajo trije slušatelji; —• večjo alk ti vnosi članov DS — en predlog; — boljše medsebojne odnose med ljudmi in organi samoupravljanja — 1; — boljšo lorgamizacijo dela organov upravljanja — en pred-log; — več zanimanja za probleme, ki jih srečujemo vsak dan — gospodarjenja s sredstvi — en predlog; —■ da ise objektivno obravnavajo problemi gospodarske organizacije — en predlog; — da se material (gradivo) za zasedanje DS dobro pripravlja in pravočasno dostavlja članom DS — en predlog; — člane organov upravljanja temeljito seznaniti 'z gradivom, ki se namerava obravnavati na zasedanjih DS — en predlog; —• več odločnosti pri ohrav-navanju delovnih problemov — en predlog; — nujno je treba skrajšati dnevne rede na zasedanjih DS — en predlog; — večjo udeležbo in realno razpravo na zasedanjih — en predlog; — da se naj sklepa na zasedanjih DS in potem te sklepe izvaja, ne pa obratno — en pred-log; — točko »razno« na dnevnem redu razčleniti — en predlog’; — boljše sodelovanje in obveščanje kolektiva — en predlog; — vsak član DS naj bi dobil zapisnik predhodnega zasedanja — en predlog. Mnenja o delu sindikata so bolj pozitivna — 23 od 54 slušateljev sodi, da izvršuje sindikalna podružnica svoje naloge v celoti. Za izboljšanje dela sindikalne podružnice pa predlagajo: — boljše delo po pododborih; — seminar za vodstva družbeno 'političnih organizacij; — smotrnejše paslo vanje; — več stika s člani delavci. Podatki o sestavu anketirane skupine: Izobrazba: nedovršena osnovna šola (11), osnovna šola (2), šola za KDV (3), šola za VKD (5), nedovršena splošna sredn ja šola (4), dovršena srednja strokovna šola (6), fakulteta (visoka) šola (1) in brez odgovora (3). (Nadaljevanje na 7. str.) PIŠITE NAM O VAŠIH ŽELJAH PO STROKOVNEM IN SPLOŠNEM IZOBRAŽEVANJU! Poročilo o nesrečah v letu 1964 KOLIČEVO, JANUARJA — V leto 196-t smo vstopili s splošno uvedbo 4£!-u rnega tedenskega'delovnika. S tem v zvezi si je komisija za higiensko tehnično varstvo obetala precejšnjo izboljšanje. Naši delavci so bili pred uvedbo 42-urnega tednika precej obremenjeni z naduirnkn in nedeljskim delom. Če smo hoteli preiti na 42-nrni tednik, smo morali uvesti še četrto izmeno, za kar pa smo potrebovali strokovni kader. V poštev so prišli v glavnem vsi, ki so kdajkoli1 delali pri stroju. Pošteno nas je skrbelo, da se bodo nesreče pri delu znatno povečale, ker so bili delavci premalo strokovno usposobljeni za delo pri stroju, kljub temu pa ugotavljamo, da se je to najtežje obdobje ob spremenjenem delovnem času kar srečno končalo. Komisija za HTV je imela v letu 1964 tri seje. Glede na to, da je potekel mandat okunom delavskega sveta, se je tudi HTV komisija menjala. Komisija ima 7 članov in je razdeljena na 5 podkomisij. Član HTV komisije so predsedniki podkomisij. Te podkomisije so: komisija za higienski pregled, komisija za notranji promet in prometno varnost. komisija za eleiktro naprave, komisija za požarno varnost in komisija za stanje zaščit in dvigal. 1960 Mesec •/o Januar 4,41 Februar . . . . 4.81 Marec 3,04 April ..... 3,22 Maj 3,45 junij ..... 3,96 Julij 2,88 Avgust ..... 2,86 September . . . 2,30 Oktober .... 3,00 November . . . 3,00 December .... 4,58 Poprečje .... 3,60 Iz tabele je razvidno, da bolezenski izostanki gibljejo ustaljenem poprečju, ki pa je pod republiškim poprečjem. Z zdravstvenimi uslugami naše ambulante smo zadovoljni, prav tako se s kvalitetnim delom lahko pohvali zobna ambulanta v Jaršah. Nesreče pri delu so poseben problem vsake gospodarske organizacije, zlasti, če so težje in 1960 Na 100 zaposil. . . 6,96 °/o Nesreč pri delu . 33 (Nadalj. s 6. strani) Starost: do 25 let (3), od 26—40 let (21), nad 40 let (7), trije niso odgovorili. Spol: 24 moških, >10 žensk. Delovni staž v sedanjem podjetju: do 3 let — 8, od 5—10 let — 5, od 10—15 let — 7, od 15—20 let — 8. nad 20 let — 1 in pet slušateljev ni odgovorilo. Funkcije v družbeno političnih organizacijah: — organih oblasti (3) . v Zveizi komunistov (4). v SZDL (6), v sindikatu (8). v ZMS (4) v raznih društvih (6) in v ostalih družbenih organizacij ali (H. Analiza in podatki, ki smo jih 'Prikazali, dovolj jasno osvetljujejo uspešnost seminarja, nekatera mnenja in stališča pa kažejo tudi na nekatera druga področja, ki so v zvezi z vsebino seminarja, dela organov upravljanja in dela sindikalne podružnice. Podrobno proučitev bi zahtevali predlogi slušateljev na področju družbenoekonomskega izobraževanja organov samoupravljanja in članov kolektiva. iNujino bi bilo treba proučiti predloge slušateljev glede dela organov samoupravljanja. Veliko zanimanje je tudi za tečaje tujih jezikov in bi kazalo organizirati tečaje v podjetju. Marjan Pičulin HTV komisija ima svoje redne seje po potrebi. Za urejanje varstva pri delu obstaja 6 pravilnikov in higiensko varnostnih predpisov. Doseči moramo le še, da se bodo delavci ravnali po teh pravilnikih. Zdravstveno stanje članov našega kolektiva je razmeroma dobro in se je v primeri s prejšnjimi leti izboljšalo. K temu so 'precej pripomogli razni preventivni ukrepi, katterim posvečamo precejšnjo' pozornost. Vsi zaposleni so enkrat letno pregledani v naši ambulanti v Jaršah,'vsako leto je Obvezno cepljenje proti gripi, letošnje leto pa je bilo fluor »grafi ran je. Nekateri člani kolektiva se temu radi izognejo, ne vedo pa, da s tem škodujejo v glavnem sebi. Prav v tem letu imamo primer smrti aktivnega člana kolektiva, ki ni nikdar hodil na preglede. Mogoče bi bil še danes zdrav, če biihodil k zdravniku in hi pravočasno odkrili bolezen ter jo zdravili. Srbski pregovor prava: »Bolje »prečiti — nego leč iti«. Spodnja tabela kaže, kako so se gibali bolezenski izostanki v zadnjih 5 letih po mesecih in pa v letnih poprečjih. Iz leta v leto ugotavljamo rahel padec. V tabeli so všteti vsi bolezenski izostanki zaradi bolezni, niso pa všteti izostanki porodnic. 1961 1962 1963 1964 »/o •/o •/o •/. 4.86 3,40 4,65 5,27 3,75 2,64 4,04 3,53 5,92 5,04 5,15 5,65 3,84 4,77 2,84 2,96 5.42 3.21 5,82 2.91 3.80 5,53 3,84 2,74 2,59 5.09 2,96 5.50 2,66 3.56 5.03 3.04 5,55 3,22 2,84 5,53 4,04 2,86 2,47 3,42 5,02 3.20 2.05 3.44 2,92 5,63 3,56 3,62 3,52 5,52 5,28 5,27 imajo za posledico invalidnost ponesrečenca. Tudi pri nesrečah na delu smo zabeležili rahel padec, medtem ko so se nesreče na poti na delo povečale. Razlag teh je povečam promet na naših cestah ter zelo slabo urejene ceste IV. reda. Naslednja tabela nam pove, kako so se v zadnjih petih letih gibale nesreče pri delu na 100 zaposlenih. 1961 1962 1963 1964 7,40 Vo .10,65 »/o 7,50 «/o 6,33 % 30 60 50 47 Vzroki nesreč v letu 1964 so bili: Osebni faktor v 35 primerih, faktor del. okolja vil primerih, faktor organizacije dela v 1 primeru. Poškodbe pa so bile naslednje: udarcev je bilo .... 11 urezov............. . 9 padcev ................... 4 stiskov in odrgnin ... 12 izvinov....................7 opeklin ....... 4 Po starosti so se nesreče gibale takole: Do 18 let starosti se je ponesrečilo >13 delavcev, od 19—20 let 6 delavcev, od 21—25 let H delavcev, od 26—30 let 15 delavcev, od 31—55 let 7 'delavcev, od 36— 40 let 3 delavci, od 41—45 let 4 delavci, od 46—50 nihče, nad 50 let 2 delavca. Gornji podatek nam pove, da se je ponesrečilo največ mladih ljudi. V podatek so vštete tudi nesreče na poti na delo in z dela. Naslednji podatek nam prikazuje izgubo delovnih dni: Leta 1960 izgubljenih 435 dni — na eno nesrečo 13 dni. leta 1961 izgubljenih 576 dni — na nesrečo 19 dni. leta 1962 izgubljenih 834 dni —• na nesrečo 14 dni, leta 1963 izgubljenih 668 dni — na eno nesrečo 15 dni, leta 1964 izgubljenih 859 dni — na eno nesrečo 18 dni. Nesreče na poti na delo ali z dela so se gibale takole: Leta 1960 5 nesreč — 101 izgubljen dan, leta 1961 14 nesreč — 189 Izgubljenih dni, leta 1962 14 nesreč —■ 193 izgubljenih dni, leta 1965 9 nesreč — 228 izgubljenih dmi, leta 1964 12 nesreč — 193 izgubljenih dni. Gornji podatek nam pove, da boleznine iz leta v leto rastejo, ne glede na število nesreč na poti na delo ali z 'dela. Tu ima precejšno izgubo -podjetje, ker ponesrečeni v glavnem ne bolujejo nad 30 dni in tako to plača podjetje kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek s 100"/o prejemki. Podjetje vsako leto planira znatna sredstva za ureditev in izboljšanje higiensko-itehnične zaščite. V letu 1964 je bilo planiranih kar 59,500.000 din. Vsa sredstva niso bila porabljena, ker se nekateri dobavitelji oz. izvajalci niso držali rokov. Porabljeno je bilo: din za tehnično zaščito . . 7,244.666 za higiensko zaščito . 16,080.690 za osebno zaščito . . 5,711.905 za okrepčila in idrugo 8,150.000 Skupaj . . . 37,187.261 Na vsakega zaposlenega smo v letu 1964 porabili 50'417 din, v letu 1963 pa 30.610 din. Te številke nam povedo, da smo dali znatna /sredstva za izboljšanje varstva pri delu v našem pod-jetju. _ Podjetje ima lastno menzo, v kateri se za prav nizko ceno lahko hranijo člani našega kolekti- va. Topla malica stane 70 din, kosilo 170 din, celodnevna prehrana pa 340 din. Pitno vodo imamo v redu, kar je pokazala analiza CHZ. snaga in čiščenje je prav tako v redu. Delovna mesta vzdržujejo delavci sami, za kar skrbe mojstri, na nekaterih mestih pa so zaposlene snažilke. Nekateri delavci so sprti s čistočo, zato pa tudi nji-Inove garderobne omarice izglodajo prav žalostno. Prevoz delavcev na delo je organiziran le iz oddaljenih krajev, drugi hodijo peš ali pa se vozijo na delo z mopedi, avtomobili i in kolesi. Stanovanjski problem zaposlenih še ni rešen in kaže, da še tudi ne bo kmalu. Zadnja leta gradimo zelo počasi in z veliko zamudo. -Pri lici taci ji za gradnjo stanovanjskih blokov gledamo samo — kdo je cenejši — ne pa tudi roka izdelave. Tako se nam gradnja zavleče kar za loto dni. Trenutno imamo 96 družinskih in 14 samskih stanovanj. Za delavce iz sosednih republik imamo v najemu barake. Da bi čimprej rešili stanovanjski problem, smo posvetili precej pozornosti individualni gradnji in ustanovili stanovanjski sklad, ki finančno pomaga pri gradnji stanovanj našim delavcem. Za oddih in rekreacijo imamo počitniški dom skupno is Karto-nažno tovarno v Fiesi ter v sklopu občinskega sindikalnega sveta Domžale vikend hišice v Izoli, na Veliki planinii pa planinsko kočo. Člani delovnega kolektiva se le delno poslužujejo teh domov. Požarna varnost je urejena s posebnim pravilnikom. Poklicni gasilec slknbi za požarno varnost v podjetju, preprečuje kajenje itd. Imamo 2 motorni brizgalki, ena na električni pogon pa je v delu. Gasilci imajo tudi svoj avtomobil. Gasilske vaje so med delovnim časom. Končno poglejmo še bolezni, za katerimi so bolovali člani kolektiva. Skupno je bilo vseh obolenj v 1964. letu —• 663. Bolnikov zaradi dihal je bolehalo...............158 zaradi nesreč izven dela ..... 118 zaradi raznih ženskih bolezni ... 31 zaradi revmatičnoisti...................56 zaradi obtočil . .......................13 zaradi zob............................. 16 zaradi oči ............................ 11 zaradi živcev...........................26 zaradi TBC ............................. 2 zaradi raznih gnojenj................. 50 Iz poročila je razvidno, kaj vse smo napraviili v letu 1964 in kaj bi še morali napraviti. Prepričani smo, da bi s pomočjo samih zaposlenih lahko pirecej dosegli in uspeli še več. Vsakega dela se moramo lotiti premišljeno in rezultati ne bodo izostali. V letošnjem latu smo' zabeležili' 7 primerov, kjer so delavci hoteli dokazati, da se je nesreča pripetila na delu, pa to ni bilo ras. Pinoti vsem, ki bodo dali lažne podatke, bomo diiscipi insko postopali. HEK KEGLJANJE KOLIČEVO, DECEMBRA — Končano je prvenstvo posameznikov Papirnice v disciplini 150 lučajev za november-december. V tem prvenstvu sodelujejo vsi, ki na treningih ali/tekmovanjih tekmujejo v tej disciplini. Vsi rezultati posameznikov se nato seštejejo in kdor ima največji popre-ček je zmagovalec. V prvenstvu Papirnice za november-december je nastopalo 21 kegljačev, zmagovalec je postal Vide Vavpetič z dobrim poprečjem 597 podrtih kegljev. Lep uspeh je tokrat dosegel Božo Petkovič, zasedel je tretje mesto s poprečjem 580 podrtih kegljev. Vrstni red prvih 8 tekmovalcev (v Oklepaju število podrtih kegljev): Vide Vavpetič (597), Vanči Majhenič (584), Božo Petkovič (580), Tone Volčini (575), Ivo Sonc (571). Andrej Vavpetič (570), Jakob Lukman (556) in Ernest Pančur (556). -ej. JARŠE, DECEMBRA — Še enkrat v tem letu je bilo kegljišče v Jaršah prizorišče zanimivega tekmovanja. KK Papirnice Količevo je priredil troboj v borbenih igrah in to med poročenimi nad 10 lot, poročenimi do 10 let ter neporočenimi. Od vsega izačeitlka je bila v vodstvu ekipa poročenih nad 10 let in to mesito je obdržala do konca tekme. Velika borba pa se je odvijala med ekipama poročenih do 10 let tor neporočenimi. Po prvi tekmi je bila ekipa neporočenih na drugem mestu s -prednostjo 21 kegljev pred poročenimi do 10 let. Zmagala je ekipa poročenih nad 10 let in -to premočno, drugo mesto je po veliki borbi zasedla ekipa neporočenih, a tretje mesto poročeni do 10 let. Končni rezultat troboja se glasi: Poročeni nad 10 let, 586 podrtih kegljev; neporočeni, 511 podrtih kegljev; (poročeni do 10 let, 495 podrtih kegljev Počitniška skupnost pred novimi nalogami KOLIČEVO, DECEMBRA — V Počitniški skupnosti Domžale, katere elan. je tudi naše podjetje, se je konec oktobra 1964 končala sezona letovanja. Zbrani podatki nam povedo, da smo v letošnjem letu. kljub temu, da nismo povečali kapacitet ležišč, obiske povečali tako, da je naselje v Izoli letos sprejelo skupno 1.179 gostov, oz. za 9,87 °/o več kot v istem razdobju lanskega leta. Največji obisk beležimo v mesecu juliju in avgustu in to nad 400 mesečno. Prod in po sezoni je še vedno premajhno zanimanje za letovanje na morju. Tudi letos ugotavljamo, da nismo mudili dopustnikom tistega ugodja, kot bi to želeli in to predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Prihranjena finančna sredstva smo morali vložiti za barvanje hišic, ureditev parkirnega prostora, ureditev poti in manjša mizarska popravila pri hišicah. Tako smo 'izčrpali prihranek in nismo mogli nabaviti raznih rekvizitov, ki bi naj služili kopalcem v razvedrilo. Glede prehrane tudi nismo v celoti zadovoljni. Vendar pa moramo upoštevati to, da so dnevne cene v primerjavi z drugimi ustanovami, le zmerne. Hrana je bila po izbiri in jo je bilo v zadostni količini. Po sedanji pogodbi o najemu prostora, kjer imamo naselje, še lahko koristimo ta prostor v letu 1965. Počitniška skupnost bo skušala pogodbo podaljšati še za naslednja leta. Da bo pogodba podaljšana, upamo predvsem zaradi tega, ker Izola še nima narejenega generalnega urbanističnega načrta. Kdaj bo ta načrt narejen, še ni znano'. Razen tega pa tudi tej občini primanjkuje finančnih .sredstev za izdelavo ■tega načrta in za gradnjo gostinskih objektov. Prav zaradi tega upamo, da bomo še nekaj let koristniki prostora, kjer sedaj stoji naselje. Počitniška skupnost bi pogodbo za najem prostora rada podaljšala za 10 let, vendar se iz objektivnih razlogov občina Izola ne more vezati na fiksno pogodbo. V času mrtve sezone bo potrebno v hišicah popraviti pod, kakor tudi pod in ograjico na verandah. Razen tega bomo morali popraviti 30 ležalnih stolov, ki so razmajani in platna raztrgana. Stroški za popravilo enega 'stola bodo znašali 1.000 din. Potrebno bo zamenjati tudi nekaj žimnic, ki so že precej obrabljene in dotrajane. Kljub temu, da so bile hišice v lanskem letu prebarvane, jih bo potrebno letos ponovno zaščititi pred vremenskimi vplivi. Dani so pogoji za nakup motornega čolna za 6 do 8 oseb. Cena čolna znaša od 80 do 100 tisoč dinarjev. Ce bo počitniška skupnost kupila ta čoln, se bodo proti majhni odškodnini z njim lahko prevažali dopustniki. (Nadaljevanje na 8. str.) IV. retina letna konferenca mladine v proizvodni enoti Vevče KADROVSKA SLUŽBA POROČA VEVČE, DECEMBRA — Dne 11. 12. 1964 je bila na Vevčah IV. redna letna konferenca Zveze mladine. Na njej so ocenili delo v obdobju med III. in IV. letno konferenco. Ugotovili so dovolj vetlilko in živahno dejavnost na področju družbeno-političnih in drugih dogajanj v podjetju in izven njega. Mladinci so sodelovali in spremljali delo pri pro- DEDEK MRAZ SE ZAHVALJUJE Letos so dedka Mraza na Vevčah posebno slovesno sprejeli. Pričakala ga je papirniška godba na pihala. Godbejiiki so se za to priliko napravili o lepe kostume, električarji pa so pisano o-svetlili prostor pred dvorano, kar je že nekaj dni pred novoletnimi prazniki napravljalo prijetno vzdušje v pričakovanju dedka Mraza in novoletnih praznikov. Člani sindikalne podružnice so imeli polne roke dela s pripravami daril in organiziacijo prireditve. Zato se dedek Mraz vsem prav lepo zahvaljuje za sprejem, posebno pa neumornemu Nacetu Zajcu in obljublja, da se bo prihodnje leto spet pravočasno javil. Dedek Mraz učevanju in organiziranju 42-ur-nega delovnega tedna, spremljali republiški kongres Zveze mladine, razpravljali o statutih podjetja in proizvodnih enot in imeli pred očmi Vlil, kongres ZKJ. Večino akcij, ki so jih imeli na programu, so tudi uspešno zaključili. Ob vprašan ju kadrovanja so se v preteklem obdobju večkrat ustavljali in perspektivni kader vključevali v delo mladinske organizacije. Žal pa je bilo ugotovljeno, da nekateri mladinci prav radi sprejemajo dolžnosti, hodijo na raznovrstne tečaje, ki naj bi koristili delu v organizaciji, potem pa malomarno pustijo vse vnemar im pozabijo na aktivno delo. Vendar je tovarniški komite in člani aktiva razvijal svoje delo, katerega osnova so trenutni dogodki v tovarni in navodila občinskega komiteja Zveze mladine. Glavno delo je bilo reševanje organizacijskih vprašanj, razne akcije, izobraževanje mladine, proizvodna vprašanja, šport itd. Pohvalno je. da so mladinci kaj radi pomagali sindikalni podružnici, kadar je organizirala ureditev volišč, praznovanje 8. marca in podobno. Pestro je bilo tudi izobraževanje. V tem obdobju so se radi udeleževali raznovrstnih predavanj pol judno -zn ariistven e in strokovne vsebine. Teh je bilo 12, paprečna udeležba pa 32. Predavanja so bila zanimiva, skoraj vsa opremljena z barvnimi diapozitivi. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da so se predavanj udeležili tudi mladinci in mladinke iz okolice. Nekaj poučnih ekskurzij v sorodne tovarne in športna srečanja s tamkajšnjo mladino je bil važen prispevek k utrjevanju tovarištva in aktivnosti ter izmenjavi izkušenj pri delu. Mnogokrat so temu sledili še koristni razgovori in posvetovanja. Športna srečanja v nekaterih panogah so dala dobre rezultate. K nam so radi prihajali iz drugih kolektivov, šot in tudi pripadniki JLA. Večjih športnih srečanj je bilo v preteklem obdobju kar štirinajst, od katerih je bilo po rezultatih uspešnih nad polovico, v smislu rekreacije in športnega napredka pa lahko smatramo za koristne prav vse. Prijetno je ugotoviti, da so v sklopu ZM aktivne nekatere specializirane organizacije kot: počitniška in strelska družina, ša-histi, radio-klub in novoustanovljeni foto-klub. (Tega vabimo k sodelovanju! Op. ured.) IZ OBRATA VEVČE Prišli v decembru 1964: Martina Kregar, papirni tehnik, Pavel Levičnik, pomočnik mlinarja, Ismet Huskič, nanosilec, Frančiška Šubelj, snažilka, Olga Benčina, razna pomožna dela, Andrej Gognjavec, snemalec lesovine, Franc Grum, tesar III., Franc Mehle, pomožni delavec, Ivan Novak, nanosilec. Odšli v decembru 1964: Josip Veselko, zaradi samovoljne zapustitve dela, Jovan Pisanikovski, z odpovedjo, Danijel Jakopič, z odpovedjo, Arif Kaukovič, zaradi samovoljne zapustitve dela, Ahmet Hurtič, z odpovedjo, Ivan Mašič, zaradi samovoljne zapustitve dela, Dušan Tripkovič, zaradi samovoljne zapustitve dela, Ivan Novak, po samem zakonu, Asim Kapič, zaradi samovoljne zapustitve dela. Rodili so se: Pavlu Vrščaj hči Marija, Milošu Stefanoviču, hči. Čestitamo! Poročili so se: Jože Urigelj z Marijo Radenšek, Slavica Repac z Marijanom Predovnikom. Čestitamo! Tokrat še v korist poročenih KOLIČEVO, DECEMBRA — V torek 22. dec. je bila na kegljišču v Janšah »derby« tekma med ekipama KK Copata (poročeni) proti KK Cucelj (neporočeni) in to v disciplini 6 X 150 lučajev. Zanimanje za tekmo je bilo veliko, ljubitelji kegljanja so težko pričakovali ta dvoboj, saj se je obetala zanimiva borba. Ekipa KK Copata je bila po rezultatih, kakršne dosegajo njeni člani na itreningih in tekmovanjih favorit, prav zaradi tega pa je bila večina navijačev na sit rani neporočenih. Ob 15.50 uri se je pričel neuradni del tekme, kapetana ekip in tekmovalci so si zaželeli drug drugemu čim več kegljev. Po tem slavnostnem začetku so nastopili prvi trije tekmovalci: Zule Peter, Brinovec Franc II, člana neporočenih ter Vavpetič Vide, član poročenih. Že po prvih metih je bilo opaziti, da so tekmovalci »zagrizli«. Zule je odlično začel. Po prvih 50 lučajih je bil s 198 keglji najboljši, Brinovec II je tokrat kegljal nekoliko slabše, saj je bila to njegova prva tekma po skoraj enoletnem premoru, njegovi končni rezultat pa se glasi 508 podrtih kegljev. Zule je dosegel 551 kegljev. Z malo več sreče v zadnjih 50 lučajih bi bil njegov rezultat lahko še boljši. Tekmovalec poročenih Vide Vavpetič pa je dosegel 575 kegljev. Ko so pričeli s tekmovanjem drugi trije tekmovalci Volčini Tone, Svetlin Jakob poročeni in Rajigil Janez neporočeni, je bilo pričakovati, da bodo' člani poročenih še povečali razliko v kegljih, toda Rajgl je z mirno igro dosegel zelo dober rezultat 599 podrtih kegljev. V zadnjem lu- čaju je imeli možnost da doseže številko 600 toda njegova krogla ni zadela v črno. Tone Volčini je dosegel samo dva keglja manj kot Rajgl, torej 597 podrtih kegljev. Izmed te trojice tekmovalcev naj omenim odlično igro Svetlina v zadnjih 50 lučajih. Jaka je imel po 100 lučajih samo 335 kegljev, če bi v tem stilu nadaljeval bi ekipa KK Cucelj imela velike možnosti na končni uspeh, talko pa je v zadnjih 50 lučajih podrl kar 226 kegljev in njegov 'kančnti rezultat se je glasil 561 podrtih kegljev. Naslednji trije tekmovalci Vanči Majhenič in Stane Skok, člana ekipe neporočenih ter Fric Majhenič član poročenih, so spremenili tok tekme. Po tej trojici je že sigurna zmaga KK Copate postala vprašanje. Olana neporočenih sta z odlično igro nadoknadila izgubljene keglje. Vanči Majhenič je kegljal res odlično, dosegel je tudi najboljši rezultat tega srečanja in kot edini podrl več kot 600 kegljev. Njegov rezultat se glasi 6il5 podrtih kegljev, z malo več sreče v zadnjem čiščenju, saj je imel kar 8 lučajev v prazno, pa bi bil lahko še višji. Tudi drugi tekmovalec neporočenih. Stane Skok se je odlično izkazal, dosegel je 573 kegljev, kar je za 17 kegljev več od njegovega osebnega rekorda. Tekmovalcu poročenih Fricu Majheniču pa tokrat ni šlo, dosegel je 559 kegljev, kar je omogočilo ekipi neporočenih da lahko upa na uspeh. Zadnji trije tekmovalci so morali odločiti o končni zmagi. Po prvih 50 lučajih je vse kazalo na presenečenje, Andre Vavpetič, član neporočenih je odlično začel, podrl je 209 kegljev, Poljan- Posnetek z lanskih zimskih športnih iger delavcev tiska in papirja na Pohorju. Na sliki: Vevčan Marjan Pavšič v slalomu IZ OBRATA MEDVODE V mesecu decembru 1964 so zapustili obrat: Jovo Panda — razkladalec surovin — samovoljno, Šalih Hamulič — razkladalec surovin — samov oljoio, Jasim Avdič — nakladalec lesa in žamanja — samovoljno, Sevdo Avdič — nakladalec lesa — samovoljno, Redeip Mujič — nakladalec lesa — samovoljno, Matka Stransky — knjigovodja — upokojena. Iz papirnice Količevo V mesecu decembru so se zaposlili: Franc G-orta — II. pomočnik pri PS II. Odšli v mesecu decembru: Milan Nedič — brusač lesa, Drago Kreč — ključavničar VIII. Rojstva: Antonu Korošcu se je rodil sin Tomaž, Rudiju Javoršku in Jožefi se je rodila hčerka Sonja, Janezu Osolimi in Vidi se je rodil sin Darko. Čestitamo in želimo obilo zdravja novorojenčkom in mamicam! Poroke: Albin Hribar se je poročil z Marijo Pele, Pavli Bergant se je poročila z Marjanom Kmetičem, Anton Korošec se je poročil z Marijo Klopčič. Vse najboljše na novi življenjski poti! šek in Sonc, oba za poročene pa 204 oziroma 179 kegljev. V nadaljevanju pa se je vse spremenilo, Sonc je kegljal vse boljše. V naslednjih 50 lučajih je podrl 202 keglja, v zadnjih 50 pa 212 kegljev. Njegov končni rezultat — 593 podrtih kegljev — je pokopal vsa upanja in želje neporočenih. Poljanšek je dosegel 557, Vavpetič A. pa 579 podrtih kegljev. Končni rezultat tekme se glasi 3442:3405 podrtih kegljev v korist KK Copata (poročeni). Razlika je »samo« 37 kegljev. O zmagi poročenih ni prigovora, čeprav bi neporočeni z malo več sreče lahko presenetili svoje nasprotnike. Tekma je bila vseskozi zanimiva, saj so gledalci, bilo jih je kar lepo število, ostali na svojih mestih do poslednjega meta. Organizacija tekme je bila na višini, tekmovanje se ' je odvijalo brez zastojev, za kar pa gre 'zasluga sodnikoma Sandiju Rihtarju ter ing. Mežanu, ki sta vodila srečanje na splošno zadovoljstvo. (Nadal jevali j e s 7. s tr.) Člani upravnega odbora Počitniške skupnosti so že imeli razgovore tudi s predstavniki gostinskega podjetja Ribič glede prehrane za leto 1964. Po njihovih izjavah bo cena tem obrokom prihodnje leto znašala 850 din. Če bo ta cena ostala, bo znašal dnevni penzion v Izoli isto kot letos, tj. 1.050 din. Ker počitniško naselje v Izoli sestavljajo podjetja iz občine Domžale in imajo tu osnovna sredstva — hišice, bo Skupnost tem podjetjem predložila, da ta osnovna sredstva vknjižijo kot družbeni standard. Posamezna vikend hišica je ocenjena na 713.500 din, inventar pa na 153.360 dinarjev. (IflŠEDELO Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani