Amerišgfi denaroi foiez. Julija 1763 se je rodil v vasi Waldorf pri Badenu, v bližini nemškega inesta Heidelberg, John Jakob Astor ikot tretji sin mesarja, o katerem je bilo znano, da je bil zapravljivec po krčmah in presneto zanikern mesar in idružinski oče. Janezova starejša brata sta zapustila zelo zgodaj očetovo hišo. Jurij, starejši sin, je začel v Londonu trgovino z godali, med tem ko je otvoril drugi sin Henrifc mesarjio v Njujorku. John ali Janez je bil star 17 let, iko se je podal z doma. Znal je celo pisati, čitati ter računati. Najprej je ikrenil ik reki Reni, kjer si ie toliko prislužil kot soplavar, da je imel dovolj za vožnjo v London. Njegov brat ga je sprejel z odp;Ntimi rokami, a njegov načrt je bila — Amerika. Ostal je pa le tri leta v Londonu, pomagal je bratu v trgovini Sn je porabil prosti čas za učenje angleščine. Skrbno si je zabeleževal vse, karkoli je čul o Ameriki. Koncem leta 1783 se je odpravil v •Združene države Severne Amerike. »Vozil se je z ladjo, ki je imela na ikroivu zelo mnogo izseljencev iz Nemčije ter Holandske. Na ladji se je seznanil 'Astor z Nemcem, iki je že bil poproj ne(koč v Ameriki, kjer je kupoval od Indijancev kože in jih je dobičkanosno prodajal naprej v Njujork ter v Filadelfijo. Astor si je po tem pripovedovanju ustvaril načrt: Lotil se.bo trgoivanja s ikožuhovino. Dospevši v Njujork, je delal nekaj časa pri bratu mesarju, celo tudi ikot pek. P<? prebitju dveh let v Njujorku le otvoril istotam majhno trgovino s kožuhi, ki se je dobro obnesla. V tem času je.poročil Saro Todd, iki mu je prinesla v zakon 300 dolarjev dote in izbornega trgovskega duha kot pozna.valka ikož. Astor je bil zelo ti'ezen trgovec, ki jc hrepenel še naprej po svetu. Za njegov .uspeh je bilo odločilno, da je stopil s prodajalci ikož naravnost v stike. Leta 1805 je posedal podružnico v Montrealu, torej tam, lcamor so vozjli lovci Ikože na trg. S takimi zvezami se je povzdignil in je postal ikmalu znan kot najpomembnejši trgovec s kožuhovino v Njujorku. Njegovo premoženje je znašalo tedaj 25.000 dolarjev. Astor se je vrgel še na drugo trgo,vino: na ikupovanje in prodajo zemljišč. V obsegu današnjega velemesta Njujork je pokupil stavbišča, kojih vrednost se je dvignila v ikratkem z navaščanjem mesta za 5- do 15kratno kupno ceno. Poleg tega je posojal denar ameriški vladi. Posojila mu niso 'donašala samo obresti, ampak so mu pomagala še do znatnega političnega vpliva, katercga je uporablja', da je še bolj razširil svoje trgova^je s kožami. Najbolj ceno naluipovališče za kožuhovino jc bilo ob severno-zapadni obali ob izlivn rcke Columbia, ikjer so prodajali Indijanci kožc za smešno nizkc cene. Od tamkaj jc razpečaval J. 'Astor ikožuhe v Kanton ter na Kitajsko, ikamor so prevažale njegove ladje blago. Pri vsaki pošiljki je zaslužil či- stih 50.000 dolarjev. Iz Kantona so se vračale njegove ladje z rižem, dišavami, s svilo v London. Tamkaj so prodali kitajsko blago, natovorili novega iz Amerike in tako je rasel Astorjevkapital. Astor je umrl 29. marca 1848. Zapustil je za tedajne čase bajno svoto 20 milijonov dolarjev. Od svojega premoženja je razdelil 2 milijona dolarjev za razne dobrodelne ustanove, ostalo je pripadlo njegovemu edinemu sinu, ki bi naj po očetovi zadnji volji še bolj razpredel ter razširil trgovino fs gtavbišči v Njujorku.