OBČINSKI PRAZNIK V SLOV. KONJICAH - OBČINSKI PRAZNIK V SLOV. KONJICAH - OBČINSKI PRAZNIK V SLOV. KONJICAH - OBČINSKI PRAZNIK V SLOV. KONJICAH Letne konference SZDL so pokazale veliko zanimanje občanov Letošnji zimski meseci so delovanje organizacij SZDL na S področju konjiške občine izredno močno razgibali ob pri­ pravah ter sami izvedbi le tnih konferenc njihovega član­ stva. Predsednika občinskeg a odbora SZDL tovariša Gvidona Mraza smo naprosili, naj na m pove nekaj značilnosti, uspe­ hov, problemov in nalog, o katerih so v tem času razprav­ ljali v okviru krajevnih organizacij SZDL na področju ob čine. jMoram reči«, je povedal tov. Mraz, »da so se odbori na letne obračune dela izredno dobro in temeljito pripravili. To posebno dokazujejo zelo dobro sestavlje­ na poročila v večini organizacij, v katerih je bilo dokaj konkret­ no nanizano celotno politično in gospodarsko delovanje v do­ ločenem okolišu. Tu pa je tre­ ba še dodati, da so poročila bila rezultat dela ali bolje rečeno so­ delovanja vseh članov odbora, pa tudi drugih članov, tako da je dejansko bilo zajeto v glav­ nem tisto, kar je med letom bi­ lo napravljeno, pa seveda tudi nanake in pomanjkljivosti.^ Druga značilnost letošnjih konferenc ie bila izredno dobra udeležba članstva. Upam si tr­ diti, da so bili malokateri /bori volivcev ali sestanki SZDL v zadnjih letih tako dobro obi­ skani kot prav letošnje konfe­ rence. Naj navedem samo nekaj podatkov. V Vitanje je prišlo na letno konferenco preko 270 članov, v Ločah jih je bilo pre­ ko 180, v Tepanju okoli 80 čla­ nov, v Špitaliču so do kraja na- f iolnili šolski razred. Podobno ahko trdim tudi za ostale kra­ je kot n. pr. Jernej, Zreče, Go- renie in še nekatere druge. Isto je bilo v zadnjih dneh tudi pri letnih sestankih podružnic SZDL v konjiški občini, saj je samo v Draži vasi prišlo nad 70 ljudi. Vse to kaže, da so tako odbori kot članstvo razumeli veliko vlogo SZDL in vidi io v njej svojo organizacijo. To še toli­ ko bolj velja za tiste kraje, ктрг smo v preteklih letih beležili nizko udeležbo ali pa smo mora­ li "sestanke ponovno sklicevati.« Samo po sebi ie razumljivo, da smo predsedniku ob tem po­ stavili naslednje vprašan ie gle­ de vsebinske strani poteka let­ nih konferenc, ker šele to lahko da okvirno sliko njihovega de­ la. îSam sem bil navzoč na več konferencah v raznih krajih občine, prav tako pa je na njih sodelovala večina članov ple­ numa občinskerra odbora SZDL« je dejal tovariš Mraz in nada­ ljeval: »Tako kot udeležba so tudi razprave bile res jedrnate in kon l^retne. Naj novem kar v začet­ ku, da je bilo o davkih, o ka­ terih je še pred leti bilo večina Jiskusij na takih sestankih, to­ krat izredno таГо vprašanj, ^'fiogo bolj pa so se člani, pa seveda tudi odborniki spuščali J ostale probleme kraja. Da bom J"|J jasen, jih bom nekaj kon­ kretno navedel. V Stranicah so postavljali v ospredje nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva, sai sta ti dve nano"'!* ta- kraj Ti.aivnx-noisi. Ciani S7DT, so kri­ tizirali delovanje šolskega od- i)ora. ki se je v lanskem letu zelo poredko sestajal. Predlnga- ^ ^so. naj bi odborniki občine večkrat seznanili volivce o raz­ nih sklepih in odlokih, ki jih ^ЈЧпте vodno ne znajo raztol- "jacili Razprava o priporočilu Olicinskega zbora proizvajalcev, "ai bi gospodarske organizacije dO!oren del svojih sredstev ob zaklTiicnem računu dale v sklad za šolstvo, je v tem kraju bila zelo ugodno snrejeta. Poleg teira pa so na konferenci obravnavali se delitev dohodka v gospodar­ skih organizacijah na njihovem področju, kar kaže, da je SZDL tudi tu začela kazati svojo vlo­ go. V sosednjih Zrečah pa so to­ krat največ govorili o delova­ nju stanovanjske skupnosti, gradnji stanovanj, o dograditvi šole, dalje o delu sekcij in raz­ nih društev v tem kraju. Dotak­ nili so se tudi raznih komunal­ nih potreb, ki bodo ob rekon­ strukciji in vedno večji raz­ širitvi tovarne kovanega orodja iz leta v leto bolj pereče. Tu je prišli v ospredje ureditev trgovine, pekarne, prodajalne mesa, razni obrtni servisi. Ta­ kih in podobnih primerov bi lah ko naštel tudi iz ostalih krajev, čeprav ni manjkalo raznih kri­ tičnih pripomb. Skoraj povsod so predlagali, da bo morala SZDL takoj po izidu osnutka nove ustave organizirati po vaseh se­ stanke svojega članstva, na ka­ terih se bodo podrobno sezna­ nili z njeno vsebino. Zlasti še to zanima kmete, kar so se tu in tam razširjale neutemeljene govorice o odvzemu gozdov, de­ diščinah itd.« Tov. Mraz je ugodno ocenil prizadevanja odborov, da si u- rede svoje lastne prostore. Ve­ čina organizacij si jih je v te­ ku leta uredilo, bodisi samostoj­ no ali pa jih uporabljajo sku­ paj z ostalimi organizacijami v kraju. Pri tem so jim pomagali kulturna društva, gasilci, kme­ tijska zadruga in šole. Pač pa je imel nekaj kritičnih pripomb na račun članov raznih občin­ skih organov, ki niso v dovolj­ ni meri sodelovali na letnih kon­ ferencah in dajali pojasnila na različna, dokaj številna vpraša- nia. ki so jih postavljali člani SZDL. »Mislim«, je dejal predsednik, »da so bili ti zbori nailepša prilika, da bi tudi odborniki po­ ročali volivcem o delovanju raznih občinskh orsranov. Mno­ gokrat ljudem določene stvari niso poiasnjene in nam kasne­ je delajo politične težave. Res da je tefra vedno manj, posebno odkar izdajamo lastno glasilo »Novice«, v katerem obiavlja- mo najrazličnejše dogodke iz področja občine. Letošnje konfe­ rence so nas opozorile, da se člani SZDL, zanimajo za vsa do­ gajanja v svojem okolišu in bo vsak, ki bo hotel delati na ka­ terem koli področju, moral imeti stalen stik s tistimi, ki so mu to nalogo poverili« je zaključil naš razgovor predsednik Občin­ skega odbora SZDL, tov. Mraz. V. L. V sklad za šolstvo 120 milijonov Odborniki obeh zborov občin­ skega odbora v Slov. Konjicah so na zadnji seji razpravljali in sklepali o več važnih gospodar­ skih ter drugih odlokih. Tako je svet za družbeni plan in finance predložil odlok o uvedbi dopol- nilnesra proračunskega prispevka v višini 10 % od rednega pri­ spevka. Na občini predvidevajo, da bodo na ta način lahko zbrali kakih 25 milijonov dinarjev, od katerih bo del sredstev določen v sklad za šolstvo, ostalo pa v občinski proračun. Pri povečanju prometnega davka v maloprodaji od 4 na 6 % bo v občinsko bla­ gajno prineslo kakih 8 milijonov dinarjev več od preteklega leta, povečan davek na alkoholne pi­ jače bo dal okoli 2 milijona di­ narjev novih dohodkov. Pomembni za šolstvo so pred­ logi odlokov, s katerimi se za­ gotavlja dotok sredstev v sklad za šolstvo. Predvideno je nam­ reč, naj bi se iz vseh proračun­ skih sredstev izločalo za notrebe šolstva 24 %. kar bi dalo 62 mili­ jonov dinarjev. Ker se bodo v ta sklad stekala tudi sredstva iz ne­ katerih drugih virov, kot n. pr. iz proračunskega prispevka, bo v tem skladu v letošnjem letu približno 120 milijonov dinarjev. Res da se s tem ne bo dalo kriti vseh potreb, pričakovati pa je, da bodo nekaj sredstev razen iz proračuna prispevale tudi gospo­ darske organizacije ob potrjeva­ nju zaključnih računov za leto 1961. Ker ie problem šolstva v nekaterih krajih iz leta y leto bolj pereč, bo seveda na podobne načine finansiranja potrebno mi­ sliti tudi v prihodniih letih. Ljudski odbor je ob tej priliki ustanovil tudi gasilski sklad v ob­ čini. Svet za notranje zadeve je pri proučevanju celotne organi­ zacije finansiranja gasilstva pri­ šel do zaključka, da bi se vsa ta sredstva zbirala na posebnem skladu, v katerega bi se razen dotacij občine akumuliral še do­ tok premij za požarno varnost ter dotacije erospodarskih or^ani- zarij in zavodov. Sklad bo imel tudi svoj organ družbenega upravi јапта. Odborniki so polpsr tefra potr­ dili nekatere premoženjsko prav­ ne zadeve in imenovanта direk­ torjev nekaterih podjetij. Slov. Konjice — v ospredja usnjarski kombinat Konus z novozgrajenim obratom za umetno usnje RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KONJIŠKE KOMUNE ADOLFOM TAVČARJEM BODOČNOST Dvanajstega februarja praznuje konjiška občina — v spo­ min na talce, ki so jih Nemci ta dan 1945. leta pobesili na Frankolovem — svoj občinski praznik. Občina, ki se iz le­ ta v leto hitreje razvija v industrijsko področje — s kme­ tijstvom se bavi zdaj le še slaba polovica prebivalstva — bo tudi v bodoče prav v tej panogi gospodarske dejavnosti po­ svetila največ pozornosti. V skladu s to težnjo pa bodo mo­ rali nekateri konjiški delovni kolektivi odločneje stopiti na pot novega gospodarjenja. Z željo, da kaj več izvemo o perspektivah konjiške komune, smo se pred dnevi napotili k predsedniku občine tovarišu Adolfu Tavčarju, ki nam je o tem povedal to-Ie: »Vsa pomembnejša konjiška industrijska podjetja so se že, ali pa se še bodo, letos odločila za rekonstrukcijo. Najdlje so to nalogo izvršili nedvomno v »Ko­ nusu«, kjer je rekonstrukcija že v polnem teku. Podjetje gre na pot mehanizacije, to pa mu omogoča, da se uvršča med naj­ večje jugoslovanske tovarne kož­ ne industrije. Računajo, da bo po končani rekonstrukciji dnev­ ni namok kož okrog 24 ton. To Ж je že tako visoka številka, da 3i tovarne z večjo proizvodnjo v Jugoslaviji zaman iskali. Širo­ ke perspektive se »Konusu« od­ pirajo tudi zaradi oddelka umet­ nega usnja, ki je pred nekaj meseci začel obratovati. Ne sa­ mo, da je umetno usnje na ir- žišču čedalje bolj iskano blago, za konjiško občino je ta novi obrat pomemben tudi zavoljo tega, ker se bo zaradi te proiz­ vodu ie pri nas razvil niz različ­ nih obrtnih dejavnosti — od kož­ ne galanteriie pa tja do izde­ lave izolacijskega materiala. Ra­ čunamo, da bo »Konus« kmalu dosegel šest milijard dinariev bruto produkta. Tn če znnn^mo še to, da ta vso+a nomeni т\п1о- vico bruto produkta v o'-<čini, hkrati tudi razložimo ko'ikšnega pomena je za konjiško komnno razvoj te gospodarske organiza­ cije. Tudi tovarna kovanega orod­ ja v Zrečah je že začela posto­ poma uvajati rekonstrukcijo Ol ločili so se. da bodo v s+arih prostorih zamenjali že dotrajano stroje z novimi, z gradnjo novih hal pa bodo morali še počakati. Tovarna ima lepo bodočnost za­ radi kooperacije s proizvodu to motornili sredstev. Njen nadaljni razvoj pa je trenutno odvisen — od uspeha na natečaju. V vrsti industrijskih podjetij konjiške občine zavzema čedalje pomembnejše mesto naš »LIP«. To je navsezadnje razumljivo zaradi močnega surovinskega za­ ledja. Toda tudi v Lipu vedo, da je rekonstrukcija nujnost. Izva­ jajo jo v glavnem z lastnimi sred stvi. Mislim pa, da je ena izmed prvih »dobrih lastnosti« tega podjetja predvsem v tem, da iz leta v leto povečuje izvoz final­ nih izdelkov. Tako so lani izvo­ zili že za okrog štiri sto milijo­ nov dinarjev svojih proizvodov. To je lep rezultat tudi v jugo­ slovanskem merilu. Ce govorimo o Lipu naj omenim še to, da je to podjetje pred kratkim usta­ novilo svoj obrat v Vitanju, ki se bo razvil v specializiran ob­ rat po naročilu. Obrat ne bo pri­ pomogel samo k razvoju Lipa, temveč svoje prispeval nedvom­ no tudi k perspektivi Vitanja. In zdaj pride na vrsto »Ko- stroj« — boleča točka naše in­ dustrije. Podjetje bi lahko imelo kot proizvajalec strojev za kož­ no industrijo nedvomno lepo bo­ dočnost. Toda proizvodnjo bi morali odločno poceniti ter nred- vsem — izboljšati kvaliteto. Vseffa tega pa ne bo mosrače izvesti v dosedanjih prostorih. To ie namreč e^o izm^d tistih redkih industriiskih nodie+ij. ki >f?os+nieJo« in nima'o lastnih de­ lovnih prostorov. 7a izsrradnio nove hale bo podietie p^^+rebo- vnlf) okro"' 4f»flpnide'^'^+ mib"ionov dinariev. Dv^îset miliio^ov ima­ jo «¡amí razlika pa je še vedno precejšnja. Pristavimo le še to, da smo la­ ni v konjiški občini od vseh po­ vojnih let potrošili za industri­ jo največ sredstev — osem sto milijonov dinarjev.« »Kai pa obrt?« »Industrijska podjetja konji­ ške občine zaposlujejo v glav­ nem moško delovno silo. Iz dneva v dan nam torej ra^fe števi'o nezaposlenih žena. Menimo, da bi to vprašanje lahko reš^^vali skladno z razvoiem obrti. T^ko je na primer delavski svet »Ko- nnsn« predlagal, naj ustanovimo kožno konfekciio. Zdai naš »Ko- ko« zaposluje okrog 55 ljudi — od tega je veliko žensk. Lani je »Ko-ko« us+varil za 77 milijonov kožne konfekcije. Leno napredu­ je tudi »Comet« v Zrečah, nato Ključavničarstvo in Mizarstvo v Konjicah, pa Gradbeni remont. Pekarna in druga podjetia. Škrat ka. obrt. ki nam je dala lani preko 550 milijonov brn+o pro­ dukta se ie v zadnjih nekaj le­ tih potrojila. V zadnjem času pa prvin 7,onr.ii nkvariati s po­ stopnim združevanjem obrtnih organizacij.« »Tn kmetijstvo?« »Združitev kme+ÍT«kega gosno- f^n^r^^rn in kmc+ÎT^ke zadruge pomeni prvi zarodek kmetijske­ ga kombinata. Usmeriü se bomo v industrijsko kmetijsko proiz­ vodu io. Odločili smo se, da bo­ mo zavoljo ugodne lege in kli­ me do najvišje možne mere raz­ vidi sadjarstvo. Začetek intenziv­ nih plantažnih nasadov so — Škalce. Po končani arondaciji bo obsegal nasad v Škalcah sto hek­ tarov. Šele na drugem mestu je potem živinoreja. Družbeni sek­ tor kmetijske proizvodnje obse­ ga zdaj okrog pet sto hektarov kmetijskih površin. Do 1965. leta, ko računamo, da bo lesina proiz­ vodnja kmetijske zadruge daja­ la že okrog šestdeset odstotkov tržnih viškov, pa bomo sociali­ stični sektor povečali vsaj za dvakrat. Ta proces je nujen pred vsem zaradi velike razdroblje­ nosti kmetijskih površin in pa — zaradi čedalje višjega pov­ prečnega starostnega sestava ljudi, ki se bavijo s kmetijstvom. Le še nekaj besed o gozdar­ stvu: v naši komuni menimo, da je za enkrat še nujno, da se del akumulacije iz gozdarstva pre­ liva v kmetijstvo. V nekaj letih pa, ko se bo kmetijstvo dovolj razvilo, ko bo naša zadruga da­ jala okrog 150 vagonov sadja, tisoč dve sto litrov mleka, sto glav živine letne proizvodnje itd., kmetijstvo tega ne bo več potrebovalo. Pristavimo pa, da posvečamo veliko pozornost grad­ nji gozdnih cest na Pohorju. La­ ni smo v te namene porabili 65 milijonov dinarjev, v naslednjih letih pa bomo gradnjo gozdnih cest še pospešili. Velike težave imamo v obči­ ni s strokovnim kadrom. Manjka nam okrog štirideset inženirjev in tehnikov. In spet — kot tudi marsikje drugje — imamo zanje premalo stanovanj. V naslednjih nekaj letih bomo to napako po­ skušali odpraviti. Zakaj, bodoč­ nost naše komune je nedvomno v pospešenem razvoju industrij­ ske dejavnosti, te pa ni, če ni strokovnjakov.« -ij Občni zbori sinflikolnih podružnic Te dni so se na področju ob­ činskega sindikalnega sveta v S^ov. Konjicah pričeli redni letni občni zbori sindikalnih organiza­ cij. Med prvimi ga bodo opra­ vili člani podružnic novega mi­ zarskega obrata LIP Slov. Ko­ njice v Vitanju, ki je bil usta­ novljen ob razdružitvi prejšnje­ ga podjetja »OBRTNIK«. Isti dan bodo imeli občni zbor tudi člani kovaškega obrata, ki je do konca lan'ïkeTa leta spadal pod Gornje podjetje. V tem mesecu bodo občne zbore opravili še v usta­ novah in v nekaterih obrtnih podjetjih. Člani občinskega sin­ dikalnega sveta bodo v podruž­ nicah pomagali pri sestavljanju letnih poročil in sploh pri celotni oceni dela za preteklo obdobje. L. V. Življenje v klubih se uveljavlja Pred kratkim je imel svoj letni občni zbor tudi občinski svet Zveze Svobod in prosvetnih društev za pod­ ročje Jroniiške občine. V občini se­ daj delujeta dve Svobodi in 9 pro­ svetnih društev, ki štejejo n°kaj sto članov. Svet Svobod usmerja svoie delo^'anje preko sekcii. V posameznih kralih d'-nštva že prihajajo h klub- s'^im načinom dela, nabavljeni tele­ vizorji na so ne»rnk vvod v tn dejav­ nost. Tu največ zbira mladina, pa tudi starejii že v v^rtno večl^m šte­ vilu spremljajo različne oddaje. IZDATKI VECJI od DOHODKOV Na z-'dnii seii izvršilnega odbora pri nod'-"žnici 'Zavoda za snfi-^'no za­ varovanje v Slovenskih Konjicah so med drugim razpravljali tudi o fi­ nančnem stan in v lanskem l^tn. Pr! tem so UKOtnvJli, da so b<4i izd-'tki za o':oli 9 milijonov dinarjev večji od dohodkov. Največji del izdatkov še vedno odpade na zdravljenja v bol­ nicah in zdravstvene storitve. Odbor za pionirske igre v Sloven­ skih Konjieah je skupaj z domačim društvom TVD Partizan pri'-edil na Rogli na Pohorju večdnevno smu­ čarsko šolo, v kateri je bilo 30 pio­ nirjev. Strokovno vodstvo je imel smučarski učitelj tov Boj.an Vončina ob sodelovanju treh vaditeljev. Zad- ji dan so imeli te'^mova^ie v slalomu, v katerem je pri pionirjih zmasral r/enec Zid'>n"ek in Slovenskih Ko­ njic, pri mlaj'ih pa Tzt'^k Vončina, prav tako iz Slovenskih Konjic. Ljudje včcsih spreminjajo svoia mnenja... Neki občan je zelo rad kritiziral voznike motornih vozil. Po njegovem mnenju jih je bilo vodno več ikar seveda tudi drži), tako da se jim pešec le z težavo izogi­ ba. Zato SÒ pač bili šoferji in vsi motorizirani koristni- ki ceste naibolj nevarna in nc^otr^bna c'var. Toda zfrndiio se je. da to tudi fa kritil^ sam nabavil osobni алг+о. Ra-'iimliivo. da mora biti za vožnio potre­ ben šnfprski iznit. ker šele ta ti daje dokaz in pravico, da lahko prideš na cesto z avtomobilom. Možakar je to vse napravil in '¡edaj že ne­ kaj caca kar dobro vozi po cecti. Toda s tem ko ie po­ stal mo+oriziran. ko torej za prehod iz kraia v kraj ne uporablja več svoiih nor;, temveč avto. pa se je spre­ menilo tudi njegovo mnenje! Kolikor so bili prej krivi vsega zla avtomobilisti, to­ liko so sedaj krivi pešci. Kdaj bo mogoče vsem lju­ dem ustreči? V. L. čestitamo k občinskemu prazniku z željo, da bi pri svojem delu dosegli čim več­ je uspehe na gospodarskem in družbenem področju. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice Občinski komite ZKS Slov. Konjice Občinski odbor SZDL Slov. Konjice Občinski odbor ZB Slov. Ko­ njice Občinski sindikalni svet Slov. Konjice »Dravinjski dom« Slov. Ko­ njice KOKO Slov. Konjice Kmetijska zadruga Slov. Ko­ njice »LIP« Slov, Konjice »KONUS« Slov. Konjice »KOSTROJ« Slov. Konjice Gostinsko podjetje »Jelen« Slov. Konjice Elektroinstalacija Slov. Ko­ njice Ključavničarstvo — Slov. Konjice Pekarna — Slov. Konjice Gradbeni remont — Slov. Konjice Opekarna Loče Tovarna kovinskih izdelkov Vitanje Obrtnik Vitanje ТгЕГ. podjetje »Fužinar« Vitanje Gozdni obrat Vitanje Tovarna kovanega orodja »COMET« Zreče