IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XTT? KlAtfJ. SOBOTA, 12. NOVEMBRA ftff /3 Z/ A IZHAJA OD OKTOBRA lMf KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob predlogu o reorganizaciji nekaterih občin Kakor smo v našem listu že poročali, je te dni v teku razprava po nekaterih občinah o predlogih teritorialnih sprememb, oziroma konkretneje, o morebitnih spojitvah posameznih občin. S tem naj bi se te note okrepile in usposobile za Prevzem novih funkcij ob decentralizaciji okraja, kar bi zagotovilo še večji t/cmpo razvoja določenih krajev. Skratka, gre za določeno stopnjo razvoja posameznih krajev, kjer družbeni in ekonomski razvoj že prerašča sedanje ozke občinske meje. To Še posebno spričo velikih uspehov v zadnjih letih, ki omogočajo in celo zahtevajo določene spremembe v gospodarskem življenju. Skladno s tem pa dobivajo občine vse večji pomen in tudi obveznosti. Toda za te naloge nekatere občine niso dovolj Pripravljene, nimajo niti širših možnosti in ne morejo zagotoviti nadaljnjega vzpona v sedanjih okvirih. V tem ciliu so radnje dni imeli politični aktivi vseh prizadetih občin širše razprave, na katerih so se Pomenili o vseh pozitivnih in negativnih straneh ob predvidenih reorganizacijah. Tako so imeli tako Posvetovanje že na Bledu, v žireh te* v Železnikih in v Bohinju. Kot srno že poročali, je predvideno, da f/ se občini Žiri in Železniki spo-p .5 Šk°fjo Loko, občini Bled in B°hinj pa naj bi se skupno z Radovljico prav tako združili v enot-n° občino. . Čeprav sedanja posvetovanja niso V"^** odločujoč pomen in niso dala «akih končnih opredelitev za ali Proti, so vendar značilna po dokaj 'notnih stališčih. Več ali manj se namreč povsod strinjaio z ugotovi-tvij°x, da nujnost nadaljnjega razsoja brezpogojno zahteva širši pro-»Or občinskih skupnosti. Pomisleki f° samo glede posameznih prijemov tn oblik reorganizacije, ponekod l^dt določeno utemeljeno malodušje io_ »centrov*, kar izvira še iz administrativne dobe. Zato povsod Krati z razpravami o morebitni reorganizaciji govorijo tudi o hre-ptvi krajevnih odborov, o usposo- nvi krajevnih uradov in še po- ef>no o uveljavljanju izvoljenih \amoupravnih in družbenih organov 'n delavskih svetov, ki naj bi ob tn prevzeli vedno večje dolžnosti. t.y*a sedanja posvetovanja poli- icnih aktivov v prizadetih obči- a" so šele začetek razprav o teh ''organizacijah. Načrte o nadalj-c L razPravak bodo naredila ob- lnska politična vodstva. Predvidelo pa je, da bi se o tem posveto- ale vse družbene organizacije, kme- ISRe zadruge in še posebno delov-ni kolektivi. V prvi polovici de->A r<* nai ^l 0 iem spregovorili še bori volivcev in šele zatem dali končno stališče sami Občinski Ijud- l if,0^^°n' ^e na taKl osnovi bo j*hkr> Okrajni ljudski odbor sprejel °ncni predlog reorganizacije tn ga H!edložil republiški ljudski skup lni v polnomočno odločitev. Misli in predlogi o reorganizaciji naših občin predek vodi k združevanju Reorganizacija naj zagotovi še hitrejši raz*voj teh krajev V Selški dplini ie predlog o reorganizaciji vse iznenadil O Pred približno tremi tedni se je po Železnikih na tiho, toda zelo hitro raznesla vest, da bo ukinjena tamkajšnja občina, da bodo priključeni k Skofji Loki in podobno. Te vesti so med prebivalstvo vnesle malodušje, češ da bodo iz Loke težko dobili še naprej pomoč za gradnjo in urejevanje cest, za rekonstrukcijo LIP v Cešnjici in podobno. Oživela je teorija, da voda pač nosi samo navzdol, ki je dobila sem pa tja dokaj lo-kalistični prizvok. O tem so se zelo odkrito in živahno pogovorili v sredo zvečer na razširjenem plenumu Občinskega komiteja, kjer so sodelovali tudi predstavniki vseh družbenih organizacij, predstavniki samoupravnih organov in gospodarskih organizacij in drugi. V razgovoru, ki je trajal tri in pol ure, se je zvrstilo kar 28 udeležencev. Glavna ugotovitev je bila: prebivalstvo sedaj ni naklonjeno reorganizaciji oziroma spojitvi s Skofjo Loko; predlogi o tem so pred tremi tedni iznenadili celo politične in družbene organizacije; ekonom- ski in družbeni razvoj kraja vsekakor nujno vodi k združevanju v večje teritorialne enote, ne glede na to, če pride do tega sedaj ali čez leta. Prve uvodne misli na posvetovanju sta povedala sekretar tam-ZK, tovariš Ciril Jelovšek in sekretar Okrajnega komiteja ZK, Janko Rudolf. Slednji je zlasti poudaril nekatere nove predloge oziroma perspektive za ekonomski razvoj v prihodnje, kot na primer: decentralizacijo državne uprave na komune, ekonomsko decentralizacijo gospodarskih organizacij, sprostitev delovanja ekonomskih zakonitosti na trgu in podobno. Vse to pa terja, da so občine močnejše. Ob takih perspektivah se poraja misel o sedanji reorganizaciji. Toda reorganizacija ne bi dosegla svojega namena, če ne bi zagotovila še večjega razvoja tega kraja. Železniška občina je napravila velik napredek. Zlasti v zadnjih treh letih. Pred vojno je bilo v tej dolini zaposlenih 100 ljudi, danes pa je v vseh podjetjih že zaposlenih 1400 ljudi. Hitro se dviga življenj- ska raven in večajo sredstva za komunalna in druga dela. Hkrati pa tudi prebivalstvo veliko prispeva za urejevanje svojih krajav. Samo letos so prispevali več kot 10 milijonov dinarjev za gradnjo cest, nad 30 milyonov za elektrifikacijo in podobno. OD KOD 400 MILIJONOV ZA SOLE! Toda kljub temu je občina še vedno v težavah. Potrebe rastejo hitreje od možnosti. Samo za gradnjo treh šal, ki so nujno^o-trebne, potrebujejo v prihodnjih letih približno 400 milijonov dinarjev. Cela dolina ima danes samo eno osemletkoMn veliko otrok se mora voziti v škofjeloške šole. kjer pa je tudi nevzdržna preobremenjenost. Taki in podobni so problemi oziroma potrebe v Železnikih oziroma v Selški dolini ne glede na to ali pride do reorganizacije občine ali ne. Spričo takih ugotovitev je nekaj govornikov na posvetovanju tudi zaskrbljeno spraševalo, kakšna je pripravljenost za tako reorga.ni-zaoijo v Skofji Loki, oziroma kakšne so tam objektivne možnosti za prevzem tolikih potreb te doline. Kot je celotno posvetovanje pokazalo, je predlog reorganizacije v resnici iznenadil prebivalce tamkajšnjega kraja. Celo nekateri navzoči so med razgovorom,' občutno spreminjali svoja stališča ob ugotovitvi, da ne gre zgolj za administrativno »priključitev k Loki« marveč da je to danes odgovorna odločitev za nadaljnji eko-nqmski in družbeni razvoj tega kraja in da zlasti gospodarska dejavnost mora danes ali jutri preko današnjih, ozkih občinskih meja. Ce bi bili tudi prebivalci seznanjeni s pravimi nameni reorganizacije, poučeni o vseh ekonomskih momentih, ki v interesu njih samih in v interesu skupnosti sploh narekujejo nove, širše oblike, potem bi verjetno odpadla tudi mar-sikatepa bojazen in negotovost ob združitvi. Podobno posvetovanje s^politič-nim aktivom občine je bilo dan prej tudi v Zireh. Navzoči so pokazali dokaišnje razumevanje do reorganizacije, toda hkrati so izražali tudi dolečpno negotovost oziroma nezaupanje do takih sprememb. Obe posvetovanji, tako v Zireh kakor tudi v Železnikih, nista dali ^določenih zakljuškov. To tudi ni bil namen. Vendar so ob tem izbistrili sam pemen predvidenih reorganizacij in razjasnili marsikatero negotovost, ki je doslej motila ne le-prebivalstvo, marveč tudi predstavnike posameznih organizacij. NA BLEDU In in proti 9 O predlogu združitve blejske občine z Radovljico so se prav tako pogovorili na političnem aktivu »v torek zvečer. Razpra-va je bila zelo živahna. Govorniki so naštevali tako pozitivne in tudi negativne posledice, ki bi nastale za nekatere dejavnosti na Bledu s priključitvijo k Radovljici. ■» (Nadaljevanje na 2. strani) V četrtek zvečer je bila na Jesenicah otvoritev letošnje hokej ske sezene. O srečanju domačinov z gosti iz Švice, berite poročilo med športnimi novicami S posvetovanja Okrajnega odbora ZB NOV Kranj Doslej največja proslava V januarju spet tradicionalna prireditev „Po stezah partizanske Jelovice" V četrtek popoldne je bilo posvetovanje OO ZB NOV, na kate-rem so razpravljali o letošnji organizaciji tradicionalne prireditve stezah partizanske Jelovice*, ki bo predvidoma 15. januarja 1961, kot prva prirrditev v sklopu proslav 20-letnice vstaje proti okupa-0rJu. Poleg članov odbora ZB so bili na posvetovanju tudi še člani Prireditvenih komisij. Letošnja pri editev se bo zaradi velikega polena razširila na področje vseh občin okoli Jelovice. To so občine: 8,ed, Bohinj, Radovljica, ftk. Loka, Kranj in Zrlczniki. 52 sodelujočih Patrulj bodo sestavili iz članov društev »Partizan«, Zveze strelcev, s*iučarske in sanka?ke zveze, Zveze oficirjev in podofieirjcv, I.jud-milice, JLA, mladinskih in pionirskih organizacij. Sestavljene »odo tudi republiške in okrajne ekipe iz vse Slovenije oziroma Iz Jugoslavije. Na območju Jelovice so bile že »p ^ vojno razne konference in Cel revohicionarnih dolav- 0, z jesoniškega in kranjskega lovraJa" Prav tako pa Je blla Je~ ca ves čas okupacije prizori- Skuničina 0ZSZ •torih^' 11- novembr» ~ V • tj> lh Okrajnega ljudskega odbo Kranln bila danes pro-Jbo-XII. »nju jo bila 8°ci 1 1 skrajnega zavoda za 6la a n° zavarovanje, Naiprei so lu skupš-ine razpravljali o d<-ft^k ^alidske komisije oziroma o v»Iid1 nereSenin zadevah in-°bši °V" Pruv tako 80 Posli' ali hih Fk° poroćil° ° delu in uspela,. ^S'ensko-teh nične zaščite v *ko POfl'etJih I" o nekaterih °nomskih problemih te ustano- šče bojev z okupatorjem, o čemer pričajo številni grobovi padlih partizanov ter ostanki taborišč partizanskih enot, sledovi sedežev političnih organizacij, partizanskih tehnik, bolnic, kurirskih postojank itd. / V spomin na vse to je Okrajni odbor ZB - NOB v Kranju že doslej vsako leto organiziral tako proslavo s središčem v Dražgo-šah. Za sedaj so za prireditev po stezah partizanske Jelovice pripravili dve varianti. Prva predvideva, da bi bila vsa največja tekmovanja v Železnikih, da bi bila obiskovalcem laže pristopna. Pa-trule bi seveda šle po Jelovici in bi se zaustavile tudi v Dražgo-šah. Po drugi varianti naj bi bil Filozofi na Sledu Bled, 11. novembra — Danes je na Bledu začelo z delom IV. strokovno posvetovanje Združenja filozofov in sociologov Jugoslavije. Na svečanem začetku tega posvetovanja, včeraj popoldne, je spregovoril predsednik Združenja, dr. Jože Goričar in predstavnik srbske Akademije znanosti in umetnosti dr. Dušan Nedcljkovlč. Svečani otvoritvi posvetovanja je prav tako prisostvoval Boris Zi-horV pred-e lnik OLO Kranj, Vinko Hafner in drugi. V imenu Iz- vrSnega sveta Slovenije pa je navzoče pozdravil podpredsednik tega organa, dr. Jože Vilfan, ki je poudaril, da je naša skupnost zelo zainteresirana na poglabljanju nekaterih pogledov filozofije in še posebno o ugotovitvah posameznih dosedanjih izkušnjah ter o podajanju teh snovi po naših šolah. Posvetovanje nadaljuje ločeno na filozofska in sociološka vprašanja in bo predvidoma kon'nno jutri. -1. c. start in cilj patrulj v Dražgošah. O tem bodo še razpravljali. Program srečanja na Jelovici je zelo obsežen in bomo o podrobnostih še večkrat pisali. S. M. Tudi v Radovljici samo ona zadruga V četrtek, 10. novembra, je bil plenum občinskega odbora SZDL Radovljica. Razpravljali so o raz-vojuVkmetijstva in gozdarstva v občini Radovljica in pripravah za krajevne konferenco SZDL. Na plenumu so ugotovili, da z ukinitvijo Poslovne zveze kaže združiti kmetijske zadruge v večje — močnejše enote. Gospodarstvo nad gozdovi na področju bivšega okraj-a Radovljica, pa b'i prevzelo Gozdno gospodarstvo Bled. Drugi predlog je bil, da bi se združile vse KZ v občini Radovljica v eno KZ s sedežem v Radovljici. Pri KZ naj bi ustanovili svoje gozdno gospodarstvo, ki bi upravljalo z gozdovi splošnega ljudskega premoženja, ki 'niso strnjeni in s privatnimi gozdovi. Strnjene gozdove splošne lastnine pa naj bi upravljalo Gozdno gospodarstvo. Na zaključku je plenum občinskega odbora SZDL Radovljica ugotovil, da je najbolj primerno združiti vse KZ, na območju občine Radovljica, v eno celoto s tem, da zadruga gosoodari z gozdovi splošnega ljudskega premoženja, ki niso strnjeni in s privatnimi gozdovi, katere sedaj upravlja občina. Gozdno gospodarstvo pa naj bi gospodarilo v strnjenih gozdovih splošnega ljudskega premoženja. V drugi točki dnevnega reda so se domenili, da bodo krajevne konference SZDL na območju vseh 11 krajevnih odborov od 16. novembra do 5. decembra 1.1. Da bo delo na terenu potekalo čimbolj smotrno, so sprejeli poseben pravilnik o volitvah v krajevnih organizacijah SZDL. TUDI V OKTOBRU PRESEGLI PLAN Kot kažejo podatki Priprave dela v jeseniški železarni, so tudi v oktobru dosegli ugodne proizvod4-ne uspehe. Čeprav družbeni plan skupne proizvodnje ni bil v celoti dosežen zaradi nekaterih remontov, so operativni mesečni plan izpolnili s 104.2 odstotka. Ta je tudi pomembnejši za kolektiv. Proizvodni načrt za 10 mesecev pa so izpolnili s 101,7 odstotka. Še bolj pomembni so podatki v blagovni proizvodnji, ki so jo po operativnem planu izpolnili za oktober s 109,3 odstotka, za vseh 10 mesecev pa s 103,6 odstotka. Posvetovanje gozdarskih strokovnjakov Vež pristojnosti zadrugam Vzporedno z združevanjem obeh sektorjev gozdov v enotno operativno vodstvo in s krepitvijo gozdnih gospodarstev, je treba pomagati tuđi zadrugam, da bodo lahko sprejele večje dolžnosti do proizvodnje in skrbi za gozdove sploh. Taka je bila oensvna ugotovitev na posvetovanju inženirjev in tehnikov gozdarske stroke, ki j« bilo v Kranju pred dnevi. Podobno posvetovanje bo tudi za gornji del okraja. V uvodnih besedah je inž. Metod Vizjak prikazal nekatere značilnosti dosedanjega gospodarjenja z gozdovi na kranjskem področju. Vsa dela, zlasti pa eksploatacija gozdov, so v povpr-ečju za 50 odstotkov dražja na malih parcelah kot na velikih kompleksih. Zato je izrazil mišljenja, da je rešitev sedanjih težav in neekonomičnosti treba iskati v širši, močnejši ouga-nizaciji ob sodelovanju kmetijskih zadrug. Navzoči so v diskusiji zelo dopolnjevali te misli in ugotavljali, da so dosedanje poslovne zveze premalo naredile, da bi v zadrugah vzpostavile organizacijo gozdarske službe in podobno. Zato zadrugam primanjkuje kadra in mehanizacije, da bi lakko prevzele skrb nad gozdovi. Menili so zlasti, da bi se morale zadruge združevati in^s tem kr-epiti. Tako je na primer na območju Železnikov kar 8 kmetijskih zadrug. Ce bi bila tu ena zadruga, bi imela dokaj boljše pogoje za urejevanje gozdov kot je to danes. Na zaključku posvetovanja so spnejeli nekatere smernice, ki obetajo racionalnejšo in enotnejšo gospodarjenje z gozdovi. -1. e. Kr:iiii!!iij[ii'':i;^ podili za njim v tekmovanju, kdo ga bo zadel. Pobuda za to dejanje pa se ni rodila v samih otrocih, marveč so jo pospešili starejši ljudje. To bi veljalo vsaj za malega Stpjana. Nekega dne, ko je bil z očkom na balkonu, je tekel med njima približno takle pogovor. Okrog naše hiše hodi lep rjav s? maček z velikimi črnimi lisami ■ preko hrbta. Pravi tiger! Zelo je H prijazen in otroci ga imajo radi. jy Nosijo mu kruh, včusih mu ponu-s jajo celo kekse in tekmujejo h ko-p mu bo zlezel, vtiaročje. = Toda hkrati s simpatijami do 2 tega mačka se je med nekaterimi ^ fantki porodila tudi prva zla iskra I objestnosti. Večkrat so ga ze ča-H kali s kamenjem v rokah ter se 1 »Kajne, očka, da je kuza bolj lep kot maček. Miško je pravil, ,da imajo pri njih kužka,* je dejal Stojanček.. »Seveda. Psi so tudi bolj zvesti in pridni. Maček je zahrbtna žival. Nič ne veš, kdaj te opraska,« je dopolnjeval oče. »Mi smo tistega mačka, ki hodi po našem stopnišču, s kamenjem napodili. Samo Vsjko ga ie zadel. Potem je maček zbežal v sosedovo drvarnico in nismo ga || mogli več dobiti.« »Boš svidcl Stojan, da ga bova, = ti bom jaz pomagal. Pričakala ga || bova. Pripravila botva kamenje na ■ balkon in ko bo prišel sedet spo- i§ daj, ga bova. Boš videl, kako bo g bežal!« »Joj, pa res, očka, kako bo le- p po! Kar s kamenji %p. bova z bal- §§ kona!« se je veselil Stojanček in =j od veselja poskakoval in ploskal B Z rokami. Ob tem mi ni bilo le do vzgoje || otroka, marveč me je v dno. duše |§ zabolel sadizem, ki ga je oče po- š časi vsajal tudi sinu v srce. Ob I mislih na mnoge dogodke in »za- I sliševanja«, iz zaporov in tabo- || rišč, kjer so se s prav tako sadi- M stično. objestnostjo pripravljali na j= mjičcnje, ob teh spominih, me je g tak razgovor samo stresel od stra- I hu in nepopustljive mržnje do vsa- = kega trpinčenja bodisi ljudi ali ži- 9 vali. Še posebno pa, kadar hote =j ali nehote take strasti gojimo v g naših otrocih. 1. c. I ^47326265799139871906137672^50 TO DI)I PO sueTu SOBOTA, 12. NOVEMBRA 1*1 NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA POLOŽAJ V KONGU V Leopoldwille Se niso prispele podrobne]*« vesti z debate o Kongu v Generalni skupščini. Vest, da je bila zglasovana resolucija, ki jo je bila predložila Gana in ki zahteva odgoditev debate v Kongu, dokler ne bo obiskala Konga komisija dobre volje OZN, pa je bila v parlamentarnih krogih sprejeta z odobravanjem. Politični opazovalci v kortgoškt prestolnici sodijo, da je glasovanje v palači na East Riverju pokazalo, da je večina v Generalni skupščini proti zahtevam, ki jih je Kasavubu skuoaj s predsednikom ilegalnega »sveta komisarjev« Bombokom predložil v OZN. UDAREC DE GAULLOVIM NACRTOM Francoski senat je s 196 glasovi proti 83 glasovom zavrnil vladni osnutek o ustanovitvi »-jedrske udarne sile«. Senat je sprejel resolucijo, ki obsoja vladni osnutek kot »politično dejanje, ki lahko povzroči hude posledice v mednarodnem položaju.* TANGANJIKA PRED NEODVISNOSTJO Ministrski predsednik Tanganjike Julius Njerere je na sedanjem zasedanju tanganjiškega parlamenta izjavil, da mora OZN ukiniti skrbniški mandat nad to afriško državo. Pripomnil je, da »•lahko ves svet zdaj vidi, da ni nobene ovire več na poti do neodvisnosti Tanganjike«. Po njegovem mnenju je najvažnejša naloga stranke Tanu, ki ima večino v parlamentu in vladi, uresničiti načelo »afrikanizacije upravnih kadrov«. ZASEDANJE GATT V ŽENEVI Na tritedenskem zasedanju držav flianic GATT (Splošnega sporazuma o carinah in trgovini), ki se je začelo, 31. oktobra v Ženevi, razpravljajo o več važnih vprašanjih v zvezi z razširitvijo svetovne trgovine. Zasedanja se udeležujejo predstavniki 38 držav rednih članic, nadalje 10 držav, ki so začasne članice kot tudi dveh držav, ki sta pridruženi članici. VEČINA ZA RAZŠIRITEV ORGANOV OZN Posebni politični odbor Generalne skupščine je dane« nadaljeval debato o razširitvi Varnostnega sveta in ekonomsko socialnega sveta OZN. Večina udeležencev v debati se je izrekla za povečanje števila članov, sovjetski delegat Morozov pa je izjavil, da Sovjtska zveza ne bo nikoli ratificirala nobehah sprememb v Ustanovni listini OZN, ki bi bile sprejete brez udeležbe LR Kitajske. Ljudje in dogodki Kennedyjeva zmaga Doslej so imeli Skofjeločani čez Soro le en most In to tik pred vhodom skozi ozke ulice v mesto. Zaradi preobremenjenosti omenjenega mostu so se v Skofji Loki odločili za gradnjo đveh novih brvi. Na sliki vidimo brv med gradnjo pri LTH Eisenhovrerjev naslednik ▼ Bell hlli je končno poznan. Na torkovih volitvah v ZDA je zmagal demokratski kandidat John Kenne-dy. — Po osmih letih bodo torej demokrati spet dobili državno krmilo v svoje roke. Zmaga Ken-nedyja je sicer malenkostna, saj je dobil le 0,3 odstotka, ali v absolutni številki okrog 300.000 glasov več kot republikanski kandidat Richard Nixon. To pomeni, da sta povprečno v vsaki volilni enoti v ZDA glasovala zanj 2 volivca več kot za njegovega nasprotnika. Na zadnjih volitvah v letu 1956 je Eisenhower dobil kar 9,5 milijona glasov več kot njegov tekmec demokrat Stevenson. Izid volitev je vsekakor potrdil napovedi, da bodo letošnje volitve najbolj negotove v zgodovini ZDA. — Kennedvjevo minimalno zmago pa lahko pravilno ovrednotimo le, če imamo pred očmi: da je ta senator iz Massachusettsa še relativno zelo mlad, saj ima 43 let in je tako doslej najmlajši Zaključki odbornikov ObLO Kranl Od 1. novembra višji honorarji učiteljem Kranj, 11. novembra. — Včeraj popoldne je bila v sejni dvorani OLO Kranj seja Občinskega ljudskega odbora Kr^nj. Tokrat je bilo na dnevnem redu obravnavanje jesenske setve in odloka o agro-minimurnu ter razprava o triče-trtletni realizaciji dohodkov in izdatkov te občine. Poleg te^a pa sta občinski zbor in zbor proizvajalcev razpravljala tudi o odloku o pobiranju in odVažanju smeti ter odloku o ustanovitvi komunalnega podjetja Javna skladišča. Ob razpravah ob tričetrtletni realizaciji dohodkov in izdatkov so odborniki razpravljali o proračunskih kreditih, ki so bil! kori-ščeni v višini 67 %. Od vseh kreditov so bUi n^jvišle koriščeni krediti za šolstvo in Humsko nro-sveto in s;cer v višini P1 fl/n. Tu so tudi razpravljali o honorarnih urah prosvetnih delavcev. Spreje-li so predlog, na* bi izp1p*ev«.pie honorarnih ur npsnloh vskladili z odlokom, ki ie doslei voljni samo za predavatelie iz gosnodfir-skih organizacij. Honoraru 1z ,tega odloka so za prthVino mnn/n Vflii od tfttlh, ki so bili doslej v velia\d zn poklicno prosvetno osebje, In bodo veljali za Vil od 1. novembra naprei. Več raznr-av je bilo tudi ob sprejemanju odloka o pobiranju, fn od-Vtfct&fljU smrti In odOftftkOV, Predvsem so se DOJRVltall vn-i'---i H, kdo naj plača smetniake. ZedlnU' so se. da ima Komunalni servis premalo sredatev || to. da bi lahko vsem koristnikom te lahko dni na mmollfO brezplačno. Znto so smatrali za edini iThod. da smetnjake nabavilo hišni sveti oziroma lastniki hiš. Odvažnnie smeti in odnadkov iz ROtpodint#ttV in drugih virov ho opravljalo komunalno podjetje - Komunalni servis Kranj. Snrejeli so tudi odlok o ustanovitvi »Javnih skladišč« ter razpravljali o nekaterih zemljiških zadevah. ameriški predsednik, da Je katolik In so v ZDA druge veroizpovedi v večini, da je prvič kandidiral za svojo stranko in je bil doslej »le« senator, medtem ko se je njegov tekmec ponašal z dolgoletno podpredsedniško kariero, in končno, da je kandidiral v pogojih, ko so Republikanci že dve volilni obdobji zapored (8 let) držali dr?avno krmilo z veliko večino v svojih rokah. Ob upoštevanju takih okoliščin je tuđi malenkostna zmaga nesporen uspeh mladega, razboritega senatorja. Zmaga demokratskega kandidata je dokaz, da so ameriški volivci dokaj kritično ocenili mnoge napake, ki jih je v zadnjem času zagrešila republikanska administracija. Odtod tudi nadpovprečno zanimanje za volitve, saj računajo, da je glasovalo skoraj 8 milijonov Američanov več kot na prejšnjih volitvah pred štirimi leti. Težko je sicer navesti vse vzroke, ki so pripomogli, da se je volilna tehtnica nagnila na demokratsko stran. O tem je mnogo najrazličnejših komentarjev. — Vendar so si skoraj vsi komentatorji v nečem edini: da je bil demokratski predvolilni program, kljub temu da še v osnovi ni dosti razlikoval od republikanskega, le bolj dinamičen. Kdo bo 20. januarja vzel v ZDA državno krmilo v svoje roke je torej znano. Manj znano je, kakšna bo njegova notranja in predvsem zunanja politika. V prvih izjavah po Izvolitvi za predsednika, je Kennedv poudaril, da se je voljan sestati s Hruščevom, če bi bil ta sestanek dobro pripravljen in če bi Hruščev pokazal znamenja dobre volje. Izjavil je tudi, da bo njegova, vlada vodila učinkovitejšo politiko kot sedanja republikanska administracija. V načrtu ima tudi reorganizacijo vojaškega vodstva, glede opustitve jedrskih poizkusov pa je izrazil upanje, da bo sklenjen sporazum o tej zadevi z ZSSR. Iz nje- govih predvolilnih izjav je pra* tako razvidno, da realneje oce< njuje daljnovzhodne probleme. Po dosedanjih poročilih so P** vsod v svetu ugodno sprejeli p"" ročila o Kennedyjevi zmagi B* volitvah. Vsi, ki ocenjujejo demo-kratsko zmago, poudarjajo, da bo njena zunanjepolitična dejav-nost mnogo prožnejša in razborl-tejša od dosedanje. Hkrati z novim predsednikom so Američani volili tudi no* predstavniški dom, tretjino senatorjev in 27 guvernerjev. Demokratska stranka, je v obeh dom"" vih Kongresa obdržala večino. * predstavniškem domu so sicer rt* publikanci dobili 20 novih sede' žev, vendar imajo demokrati i* vedno za skoraj 100 mest prednosti. V senatu so demokrati gubili 2 sedeža, a imajo kljub temu še 64 senatorjev, republikatt-ci pa le 36. Na guvernersklh volitvah je zmagalo več demokrat* skih kandidatov kot republikanskih. Gradnja vodovoda na Gorenji Savi lila mm Pisali smo že, da je ena izmed najbolj delavnih stanovanjskih skupnosti v kranjski občini Gorenja Sava. Agilni delavci v Svetu skupnosti so kmalu uredili svoje prostore, kjer se shajajo tudi ostale organizacije s tega terena. Postavili so si precej nalog, med njimi tudi to, da bodo uredili servisno pralnico, kanalizacijo, otroška in športna igrišča in vodovod. Čeprav niso imeli namena graditi vodovod še to leto, so jih potrebe k temu prisilile. 2e v anketi, ki jo je napravila stanovanjska skupnost, je večina prebivalcev terena izrazila željo, da bo pomagala pri gradnji vodovoda s prostovoljnim delom. Tako so tudi zasadili prve krampe in lop'ate pretekli mesec, 17. oktobra. Tam, kjer poteka nov vodovod je 23 stanovanjskih hiš. Kako so pripravili to akcijo, nam je povedal FRANC RAZPET, predsednik osnovne organizacije SZDL terena G dreni a Sap*: »Vodovoda nismo nameravali graditi z« letos, Vendar sO potrebe tako narekovat«* £'rli£aii smo sestanek osnovne organizacije SZDL in Zveze komunistov ter ostalih političnih in množičnih organizacij naSeea terena, kjer smo se pogovorili o gradnji vodovoda. Vsi so se strinjali, da s tem začnemo, kar na svoje. Pri gradnji smo zajeli vre od prvega do zadnjega prebivalca, ki je bil sposoben za fizično delo. Zbrali smo s prostovoljnimi prispevki 75.000 dinarjev, osnovna organizacija Socialistične zveze pa je prispevala Se 26.800 dinarjev. Prebivalci so prispevali vsak po 300 dinarjev. Razen tega so sami izkopali 270 metrov jarka za polaganje cevi. Tisti, ki niso prispevali denarja, so se obvezali, da bodo izkopali vsak po 50 metrov jarka. Nekateri so prispevali denar in pomagali pri izkopu. Doslej smo položili skupaj 800 metrov vodovodnih cevi. Trenutno še ne vemo, če bo gradbeno podjetje Projekt, ali pa kranjski komunalni servis priskočil na pomoč s svojimi stroji, da nam bi pomagal pri delu na odseku, kjer je zelo skalnat teren in ga ni moč ročno obdelati. Vodovod bo dolg 1300 metrov. Za gradnjo je prispevala 100.000 dinarjev tudi stanovanjska skupnost, vendar smo od tega denarja doslej porabili le 4C.000 dinarjev. Vseh skupaj pa je sodelovalo pri gradnji vodovoda doslej nad 100 prebivalcev. — Prav tako se je tu izkazala tudi mladinska organizacija, ki je prf" spevala svoj delež za vodovod. Končali in odprli ga bomo 29. n<** vembra za Dan republike.« O Tako je zaključil tovariš Ra*1 pet. Vsekakor pohvale in P0/* snemanja vredna akcija prebivalcev stanovanjske skupnost« na Gorenji Savi v Kranju, so pokazali, kako se rešujeJ0 taki, sicer drobni, pa venda* zelo pomembni problemi. M. Z. Reorganizacija komun , (Nadaljevanje s 1. strani) Pri tem so zlasti poudarjali nekatere specifičnosti tega turističnega kraja, ki je imel prav zato že sedaj posebne mestne pravice. Nekateri govorniki so prav zato izražali pomislek za združitev oziroma pomisleke,,., kako bi potem nekatere posebne funkcije tega turističnega kraja šo- ohranili, da ne bi bil prizadet vsesplošni perspektivni razvoj in iniciativa prebivalstva. Hkrati s tem pa so na posveto-' krajev. vanju poudarjali tudi nekater* stične točke med temi dvemi obči" nami tako v turistični dejavnosti, v gozdarstvu in podobno, kar ie že posebno važno spričo bližin^ obeh sedanjih središč. Ob taki« ugotovitvah, dasi t določeno W, jaznijo o usodi tamkajšnjih tu*». stičnih perspektiv, se je večin* vendarle izražala za možnost združitve z Radovljico, kar naj bi z** gotovilo vsestranski hitrejši eko' nomski in družbeni razvoj teB MALA ANKETA — MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA —MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA Z obiska v konfekcijskih trgovinah ▼se večje povpraševanje Pomanjkanje otroške konfekcije - Neustrezni prostori T drugih državah je konfekcija ie dalj časa zelo razširjena. Pri nas pa je zavzela vidnejše mesto Sele v zadnjih nekaj letih. Ljudje se dolgo niso mogli otresti nezaupanja do konfekcijskih izdelkov, danes pa je povpraševanje po njih iz dneva v dan večje. Zelja potrošnikov po takih tekstilnih izdelkih gre predvsem na račun kvalitete izdelkov in pa zaradi tega, ker ma nam vsak čas dosegljivi. S konfekcijskim Izdelkom smo trenutno postreženl, ni nam treba hoditi k merjenju in čakati, razen tega pa nam prihrani Se precej denarja, saj je konfekcijski izdelek vedno cenejši od kosovnega. V Kranju imamo tri konfekcijske trgovine, in sicer Varteks, Modna oblačila in Gorenjsko ob-lačilnico. Obiskali smo vse tri. Posredovali bomo nekaj misli, ki ■mo jih povzeli iz pogovor z uslužbenci, zaposlenimi v teh konfekcijskih poslovalnicah. Poglejmo, kaj nam je povedal ALOJZ SITAR, poslovodja Var-teksa: »Naša prodajalna, ki jo zalaga s konfekcijskimi izdelki največja jugoslovanska tovarna konfekcije iz Varaždina, obstaja ie devet let. Žal jt lokal zaradi izredno majhnega prostora zelo neprimeren. Kljub temu pa se trudimo, da kupcem hitro in prijazno postrežemo z vsem, kar imamo na razpolago. Prodajamo moško, žensko in otroško konfekcijo. Žal je slednje veliko premalo, povpraševanje po njej pa je precejšnje. Sploh ne dobimo izdelkov za otroka od 1. do 3. leta starosti. Ugoditi nt moremo tudi ti- stim, ki bi radi kupili moške hlače v žametu ali pa dekliške hlače od 6. do 14. leta. Največ prodamo moških oblek. Dnevni sezonski promet se vrti od 200 do 300.000 dinarjev. Novosti, s katero se zares lahko pohvalimo, so »Terylene« krila in »Terjlene« moške hlače. Ti konfekcijski izdelki imajo to prednost, da so nenavadno trajni in da se ne mečkajo. Naj povem št to, da prav sedaj moške obleke, moške hlače, otroške obleke ter moške in ženske »balon« površnike prodajamo po znatno znižanih cenah, tudi s 50% popustom.« Za razgovor smo prosili tudi trgovsko prodajalko, PINTAR ANICO. Takole je dejala: »Opažamo, da ljudje vedno pogosteje .segajo po konfekcijskih izdelkih. To se vidi predvsem sedaj v zimskem času, ko potrošniki raje kupijo že izdelan plaSč ali kaka druga topla oblačila, namesto d« bi hodili k merjenju in dol- ge dneve čakali pri krojaču. Kot v drugih konfekcijskih trgovinah, tudi mi prodajamo moško, žensko in otroško konfekcijo. Pri nas imamo oblačila za otroke vseh starosti tudi od 1. do 3. leta. Vendar dobimo ta v tako majhni količini, da so ponudbe vedno manjše od povpraševanja. S konfekcijskim blagom na« zalaga podjetje »Modna oblačila« iz Ljubljane, ki ima v zakupu 20 poslovalnic po vsej državi. Skozi vso sezono prodamo veliko »balon« plaščev, največ pa moških hlač, predvsem iz žameta. Pogrešajo pa kupci moških hlač iz boljšega blaga, nadalje otroških plaščev, in moških plaščev s toplo podlogo, ki jih sploh nimamo na zalogi. Vsekakor pa bi morali imeti konfekcijske izdelke za več različnih velikosti. Veliki in debeli ter majhni in debeli našo trgovino prav gotovo zapustijo z nezadovoljstvom. Seveda pa moramo pri tem upoštevati to, da bi z izdelovanjem takih nekonfekcij-skih Številk oblačil, ta ostajala, ker konfekcijo izdelujejo le jv velikih količinah. Promet je jlober, vendar bi bil gotovo boljši, i če bi imeli svojo poslovalnico nekje v mestu. Sami kupci pravijo, dk smo tako »od rok«, da le redko jtalde-jo k nam. Težava je tudifklede prostorov, saj smo brez prepbtreb-nega skladišča, tako, da nam prodajalna sluti obenam tudi za ikla-diice.«t Poslovodja Gorenjske oblačil niče, MILAN ADLESIC, pa je dejal naslednje: »Za našo prodajalno vse konfekcijske izdelke sami napravimo. Imamo štiri salone, in sicer v Kranju ženskega In dva moška, kjer v enem Izdelujemo po naročilu Iz našega blaga, v drugem pa po naročilu iz strankinega blaga. Ženski salon za vsa naroČila, tako kot v Kranju, pa imamo tudi na Jesenicah. Zaposlenih Imamo 150 ljudi, polovico žensk, polovico moških. Uveden imamo grupni sistem dela, delavci pa so plačani po kosih. I:*dolujcmo moško, žensko in otroško konfekcijo, razen srajc. Imamo Se dve poslovalnici in sicer v Tržiču in na Jesenicah. V manjših količinah izvažamo na-5e izdelke tudi v druge kraje naše države,/ kot so Beograd, Sarajevo, Maribor itd. V zadnjem času prodamo največ damskih plaščev, hubertusov, moških sukenj In bund. Veliko je povpraševanje po otroški konfekciji, ki pa jo vedno primanjkuje. Povpraševanje pa je tako veliko, da bi bilo prav da bi v Kranju odprli trgovino, kjer bi prodajali samo otroško konfekcijo, tako kot je to na primer v Ljubljani v »Cicibanu«. Promet Imamo iz leta v leto večji. Lani je znašal 81 milijonov dinarjev, letošnji načrt pa ga predvideva 97 milijonov. Vendar ga bomo presegli, tako da bo znašal preko 100 milijonov, lahko pa bi bil promet še Večji. Vedno smo namreč pripravljeni delati prav «se konfekcijske izdelke, po katerih ljudje povprašujejo. Vendar mnogokrat naletimo na velike težave pri nabavi gotovega blai»n, podh»«»e itd. Tako si aa grknar ljudje aeuehuo telijo /Bohinju: Nismo proti samo... Tudi v Bohinju, kot se je pokazalo na posvetovanju politične?* aktiva v četrtek zvečer, so prve vesti o priključitvi k Radovlj'6' dokaj Iznenadile posameznike in rodile določeno nerazpoloženje« Toda ob pojasnilih člana sekretariata Okrajnega komiteja VinK* Hafnerja in predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Andrej* Verbiča, da namreč tako reorganizacijo občin zahteva sam razv0' v korist prebivalstva teh krajev, so navzoči z vso resnostjo odgovornostjo razpravljali o stvari. Skupno je izrazilo svoje mnenj« 17 navzočih. V bistvu ni bilo nikogar, ki bi se zavzemal za sam0" stojno občino v sedanjih okvirih, kajti spričo predvidenih nalo* so uvideli, da to ne bi bilo koristno. Bilo je samo nekaj predlo*0* za priključitev k Jesenicam, za sedež na Bledu In podobno. Tud' predlogi za skupne službe (banko, socialno zavarovanje itd.), so s* končno umaknili boljši rešitvi - skupni občini. Menili so le, da j bilo treba nekatere stvari v odnosih do tega turističnega kraja I" podobno pač urediti s posebnim statutom nove občine. Tovariš Vinko Hafner je na *** četku posvetovanja povedal nek« stvari, ki so neposredni povod, " je okrajno politično vodstvo P*-3* sedaj postavilo na dnevni re. predlog o določenih reorganizac1' izdelkov iz ozkega žameta, ki pa ga mi žal sploh ne dobimo. Velike težave Imamo tudi glede prostorov, ki sa premajhni, pravih skladišč pa sploh nimamo. Radi bi se razširili, vendar nam zaradi teh pomanjkljivosti, to ni mogoče.« In knj nam je v podjetju Kroj iz škofje T,oko povedni nio<*ov direktor, VINKO PRIMOŽIČ: »Nafie podjetje zaposluje 135 ljudi. Imamo dva oddelka, in sicer oddelek, kjer lahko sleherni da delati obleko po naročilu, in kon-fpkcijski oddelek, kjer delajo po naročilu konfekcijskih hiš. V drugem oddelku so se specializirali na izdelavo moških in žen'kih bund, ženskih plaščev, kril in lahke ženske obleke. V tem oddelku oštevilčijo vse kose blaga in jih serijsko izdelujeio. Imamo grunnl sistem dela. V določenem čalU mora vsaka gruoa opraviti določeno nalogo. V^nk se prizadeva, da čimveč In čimbolio naredi. Samo ena izmena izdela dnevno 60 bund in to s 30 zaposlenimi. Tudi sistem nagrajevanja po enoti pro-iZVOda, ki smo ga vpeljali že lani, pozitivno vpliva na slehernega zaposlenega. Težnja podletja je, da te privatno usluge, oziroma sedanji oddelek po naročilu odcepi od podjetja In pride v sklop stanovanjska skupnosti. V krojaSki delavnici naj hi pod okriljem stanovanjske skupnosti nudili ljudem raznovrstne usluge od izdelovanja oblek po meri. do popravljanja In kupanja starih obnošenih oblek. Ker nameravamo postopoma Izpopolniti serijsko izdelavo oblek, bi bil nafi ••danji oddelek po naročilu za razvoj pc 1'etla le nepotrebna obremenitev ln ovira.« M. F, jah občin. Pri tem je v prvi vrst^ omenil priprave za petletni Per" spektivni načrt, ki naj bi ga spr^ jeli enkrat marca prihodnjega *e' ta. Druga stvar so parlamentark* volitve v prihodnji jeseni, ki °a* rekujejo, da moramo imeti ust«' ljene teritorialne enote. Zadnja P najvažnejša stvar pa je decentr*' lizacija okraja. Tu gre za ptttfi* gozdarske službe ln lesne indu* strije na občinske odbore, za Pre' nos socialnega zavarovanja, posr^-dovanja dela, sklada za kadre, 28 gozdne in cestne sklade, uredltev deviznega in kreditnega sistem*' delitev dohodka In druge odldjW" joče ekonomski funkcije, ki bodo v prihodnje v izključni pristojnosti samih občin. Zvezni, republik1 ln tudi okrajni skladi bodo usa&-nill in ne bodo mogli več vzkl*' jevati razlik med bolj ali ma°J razvitimi kraji s prelivanjem sredstev sem In tja. Nekateri navzoči so iskali re&' tev v organizaciji skupnih slu^ (banke, socialnega zavarovanja l*W s sosednimi občinami, brez Prl" ključitve. Toda že naslednji gov<'r* nik je imel pomislek, če Je pote111 taka občina sploh še potrebna. Nekdo je menil, da bi se b°U kazalo združiti z občino Jesenic*! ki je bliže kot Radovljica. Se V* pa jih je poudarjalo, da imajo J*" senice toliko težav zaradi rek00" strukeije tovarne itd., da potrebam turizma in zahtevam DohlnJ* rte bi mogli posvetiti posebne skrbi. Zato so se naslednji govornik« v Klavnem nagibali za združitvi^ z Radovljico, toda z določeni"" pomislek in pripombami češ, d* bi bilo treba določeno stvari oejse določiti ■ statutom. GOSPODARSTVO Težave z gradbenim materialom - Prepočasni in večkrat birokratski postopki z izdajanjem gradbenih dovoljenj V zadnjem času je povsem razumljivo v ospredju predvsem stanovanjska gradnja. Se vedno pa smo v zaostanku ln s stanovanjsko gradnjo ne dohajamo potreb. Iz razgovorov z nekaterimi strokovnjaki gradbinci, lahko zapišemo, da na tem področju ne zaostajamo zato, ker bi gradbena podjetja imela premajhno zmogljivost (Projekt ln Kranjsko gradbeno podjetje imata zmogljivost, ki je večja kot je potreba po novogradnjah v kranjski občini), temveč je treba vzroke Iskati v drugih činite-Ijih, predvsem pa v potrjevanju načrtov, pomanjkanju gradbenega materiala in obrtniških delih. Najbolj pogost pojav je, da se novogradenj lotimo na jesen, namesto na pomlad. Torej v času, ko bi moral biti nov objekt že pod ■treho. Ta negativen pojav pa je Posledica počasnega in večkrat birokratskega načina pri potrjevanju načrtov in izstavljanju gradbenih dovoljenj. Prošnje za potrditev le-pri odgovornih organih za potrjevanje tudi po šest in več mesecev! Vsekakor gre za nepotrebno izgubo časa, čeprav bi se pri tem lahko lotili tudi drugega problema — zakaj za vsako ceno, za vsak stanovanjski 6lok nov načrt, ker pri tem trošimo precejšnja Tedstva in izgubljamo dragocen 5as. No, in če arhitekti in urbani->ti menijo, da bi škodilo zunanjemu videzu, na primer Tržiča, če bi tam gradili stanovanjski blok, kakršnega so že postavili v Velenju, bi se lahko vsaj dogovorili za tipizacijo posameznih delov — Predvsem obrtniških — in s tem Prihranili družbi znatna sredstva na račun katerih bi lahko dobili Precejšnje število stanovanj. Vsekakor bi bil potreben dogovor za Poenotenje oken in vrat pri stanovanjskih novogradnjah. Kot kaže, bi bilo najbolje tipizirati dvoje vrst oken in vrat, ker bi to brez dvorna še bolj pocenilo gradnjo. Kot primer naj nam služi novogradnja na Zlatem polju, kjer so 8e že poslužili samo dveh tipov oken in vrat in s tem prihranili 18 milijonov dinarjev. Skrajen nesmisel pa je, da pri tako hitrih potrebah po novogradnjah arhitekt zahteva v okenskem °kvirju 105 cm široko steklo, če •arn dobro ve, da je možno dobiti le 100 cm široko steklo; da pri tem sploh ne poudarjamo splošnega pomanjkanja stekla. Ne gre tu samo za pomanjkanje stekla, tudi z drugim gradbenim materialom je precej težav (betonsko železo, les in podobno). Prav zaradi tega bi morali odpraviti vse druge nepotrebne pojave, ki draže in zavirajo stanovanjsko gradnjo. Poseben problem pri novih stavbah je obrtniška dejavnost. V kranjski občini imamo sicer socialistične obrtniške delavnice (pleskarstvo, vodovod, elektro-insta-laterstvo in podobno), vendar pa njihove zmogljivosti ne krijejo potreb in ne dohajajo novogradenj. V večini občin v okraju je ta problem še večji. Torej gre tu za modernizacijo obrtniške gradbene dejavnosti in ne le samo za modernizacijo gradbenih podjetij. Vse doslej je bilo namreč že očitno, da smo največkrat nove bloke kaj hitro imeli pod streho, čakati pa smo morali tudi po več mesecev, da so obrtniki zaključili delo in so bila stanovanja vseljlva. Nedvomno bo treba obrtniška dela bolj sinhronizirati z ostalo gradnjo stanovanjskih blokov, tako da se ne bodo več dogajali taki primeri kot v Radovljici, ko so pleskarji prebarvali že vsa vrata in okna, stanovanjski blok pa še ni bil ometan. Sedaj stojijo pred problemom, ali okna zaščititi, ali pa pustiti, da se spet zamažejo in jih potem ponovno prepleskati. Eno in drugo bo vsa dela pri .gradnji še bolj podražilo, in to samo zaradi nepremišljenosti in ne-načrtnosti izvajalcev del. B. F. Ob nekaterih nepravilnostih v „Šeširju" v je odločil... Odpoklic člana Zbora proizvajalcev Govorili so, da v »Seširju« v Skofji Loki ni nekaj v redu. O tem so se razširjale razne govorice in celo na skupni seji Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka je neki odbornik poročal o slabem stanju v tem podjetju, predvsem o slabih odnosih in da prav zaradi tega ne bodo dosegli celotnega plana dohodka. Razen tega so govorili, da so zaposlili kar 6 strokovnjakov in podobno. Seveda kjudje, ki so slišali te trditve so jih začeli vsak po svoje komentirati. Tako je o njih razpravljal tudi upravni odbor podjetja, ki je prosil ObLO Skofja Loka, da postavi posebno komisijo, da pregleda gospodarjenje v tem podjetju in da ugotovi resničnost izjav odbornika, ki jih je dal na seji. KAJ JE UGOTOVILA KOMISIJA? Tu povzemamo samo nekaj bistvenih ugotovitev. Kot smo že omenili, je odbornik na seji trdil, da plan vsega dohodka ne bo do-, sežen zaradi slabih odnosov v podjetju. Toda kaj so pokazale številke? Za letos je imelo podjetje »šešir-« najprej nekoliko nižji načrt vsega dohodka, in sicer v višini 378,750.000 dinarjev. Pozneje pa je podjetje plan povečalo na 400 milijonov dinarjev, vendar s tem pogojem, če bodo začeli izvažati na Poljsko. Po vsej verjetnosti, kot so nam povedali, do- tega izvoza na Poljsko ne bo prišlo in bo tako plan resda komaj dosežen. Tu je treba tudi upoštevati, da je podjetje lani izvozilo na Poljsko 29.000 klobukov. Letos imajo namreč Poljaki po kliringu v našo državo dobaviti še za približno 10 milijonov dolarjev in prej ne bo prišlo do kupčije, dokler ne bo saldo izravnan Za prihodnje leto je že sedaj veliko povpraševanje. Torej kot kaže, krivda ni toliko na podjetju. Plan vsega dohodka, če odštejemo planirani izvoz na Poljsko, bo presežen za 10—15 odstotkov. Lepe perspektive »Kroja" Skofji Loki S NA V lačetku jih je bilo 5 Tako je povedal sedanji direktor Kroja, tovariš Vinko Primožič, ki je v podjetju že od leta 1946. Najbolj kritično obdobje v razvoju »Kroja« je bilo leto 1952. Ta-J^at so morali odpustiti nekaj delavcev, tako da so morali delati z 20 ljudmi po 12 in celo več ur na ^an. Ker podjetje ni bilo sposobno kriti vseh obveznosti do družbe, je šlo v likvidacijo. Samo Vztrajnemu delu delavcev v »Kroju*, se je zahvaliti, da se je podjetje obdržalo. bruto produkt je vsako leto večji Leta 1947., to je drugo leto ob— t°ja podjetja, je bruto produkt *našal 10 milijonov dinarjev. Na-■lednje leto, ko so prešli na izdelovanje lastne konfekcije, pa je za razvoj Domačega turizma Načrt izletov po domovini v tujino y Prvi polovici letošnjega leta J* Je pojavila v Ljubljani nova UristiČna gospodarska organizacija poslovno združenje, ki je do-D"o ime IZLETNIK - turistična a8encija, s kratico ITA. Združene so ustanovila štiri avtobusna podjetja: Ljubljana transport, Av-*°Promet Kranj, Avtopromct No-Va Gorica in Transturist Skofja **«a. Pred kratkim je k združenu pristopilo še podjetje Avto-promet Celje. Naloga, ki jo ima Turistična ■Sencija IZLETNIK je predvsem ^vijanje domačega turizma, iz-eti delovnih kolektivov, in drugih e*Jih skupin z avtobusi in vlaki razne predele naše domovine, tudi v tujino. Naloga Izletnika v prihodnje je, Popraviti načrt domačih izletov zn j l°Vne kolektive v prihodnjem jetu. _ To bo preko 3o izletov po ^loventji in drugih republikah. Iz- °lnli bodo tudi načrt potovanj v ^omstvo. To so razne ekskur-strokovnega značaja, obisk ■•Jmov, razstav ter športnih in £rUgih pomembnih prireditev. Ra-^n tega Izletnik realizira posredno Idejo za potovanje — novo-[?ročenccv in razna Športna pojenja kot na primer izlet ribl-.ev v Apajtin, lovcev v bosanske •»ozdove z bogatimi lovišči itd. Za Praznovanje našega največjega Praznika, 29. novembra je priprav- lenih več eno, dvo in trodnevnih ^etov v različne smeri, znašal že 48 milijonov. Lani je bil dosežen bruto produkt v višini 98 milijonov. Perspektivni plan razvoja »Kroja« pa predvideva za 1965. leto 300 milijonov bruto dohodka s 140 zaposlenimi. Sedaj je zaposlenih v podjetju 135 ljudi, od tega 11 vajencev. SERIJSKA IZDELAVA OBLEK V podjetju delajo po naročilu privatnikov in po naročilu konfekcijskih hiš. Izdelke izdelujejo serijsko. Ze dalj časa so razmišljali, kako bi še povečali proizvodnjo. Po daljših preizkusih so ugotovili, da se še najbolje obnese grupni sistem dela. Šivilje in ostali kader je razdeljen v manjše grupe. Vsaka grupa mora v določenem času opraviti svoje naloge. Cim več napravijo, tem bolje so nagrajeni. Tudi sistem nagrajevanja po enoti proizvoda, ki so ga vpeljali že lani, pozitivno vpliva na slehernega zaposlenega. SKRB ZA DELAVCA Proizvodnja oblek v »Kroju« pa prav gotovo ne bi bila tako velika, če podjetje na bi skrbelo za obnovo strojnega parka in ureditev delavnišklh prostorov. Dobili so še nov prostor za oddelek po naročilu in računajo, da bodo celotno adaptacijo stavbe končali v prvem polletju 1981. leta. Takrat bodo uredili tuđi sindikalno sobo in jo opremili s televizorjem, strokovno literaturo in dnevnim časopisjem. V novo urejenem manjšem prostorni bodo uvedli še nekaj novega: delili bode namreč tople obroke za svoje delavce. Za stanovanjske potrebe svojih ljudi so letos dali že 4 milijone dinarjev. V prihodnjem letu bodo dali sredstva še za dve družinski stanovanji. UPRAVNI IN DRUŽBENI ORGANI V PODJETJU Seje delavskih svetov v podjetju so dobro pripravljene, razpraT va na njih je živahna in objektivna. Letos so imeli že 8 sej DS. Tudi sindikalno življenje je razgibano. Ustanoviti nameravajo lasten pevski zbor, mladinska organizacija pa je pripravila načrt športnega tekmovanja z ostalimi podjetji v občini. Starejši člani kolektiva pomagajo mlajšim ne le s strokovnimi nasveti, ampak Jih usmerjajo v delo v vse organe delavskega samoupravljanja. Ti ljudje so z vodatvom podjetja vzgojili nov rod ljudi, ki se pridno uveljavlja na svojih delovnih mestih. Uspeh prizadevanja vseh se kaže v kvaliteti njihovih izdelkov, ki so iskani ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih republikah. V. R. Drugi podatek, ki kaže, da načrt vsega dohodka — če odštejemo Poljsko — ne bo manjši, kot je bil planiran: za prvo polletje letos je imelo podjetje interni plan realizacije v višini 139 milijonov dinarjev, ostvarilo pa je 155 milijonov dinarjev ih s tem interni plan precej preseglo. Glede tega. da je podjetje letos zaposlilo*6 novih strokovnjakov — »nedelav-cev« in da gre povečanje plač za približno 2 milijona dinarjev v glavnem na račun teh »nedelav-cev«, je bila komisija mnenja: Število zaposlenih na dan 1. januarja letos je bilo 222, dne 17. septembra letos pa je podjetje imelo 215 zaposlenih. Na novo se, je letos zaposlil le en tehnik, kot pomočnik tehničnega vodje. Tako je šlo povečanje plač v korist vsemu kolektivu. VSA STVAR PRED DELAVSKIM SVETOM Vsa zadeva.z omenjenimi govoricami je dobila svoj epilog tudi pred delavskim svetom. Le-ta je na svoji seji sklenil, da bo sklical sestanek kolektiva, na katere n bodo obrazložili dejansko stanje v podjetju in ugotovitve komisije, k*i jo je na prošnjo upravnega odbora poslal v podjetje Občinski ljudski odbor. Te dni so ta se-' stanek sklicali in obrazložili dejansko stanje. Na predlog delavskega sveta je kolektiv tudi sklenil odpoklicati člana občinskega zbora proizvajalcev, ki je širil neresnične govorice. Dokaz, da so, člani kolektiva pravilno razumeli in v celoti odobrili delo podjetja, je rei-Utat glasovanja. Samo'oseni članov kolektiva se je glasovanja vzdržalo, vsi drugi so bili zato, da člana Zbora proizvajalcev v loški občini odpokličejo. Na množičnem^sestanku so vseni prisotnim prikazali težave zadnjih dveh let in m,ed drugim tudi ugo-vili, da je očitno, da v tem podjetju že skoraj vsa leta po vojni, pri sicer različnih vodstvih, ista skupina ljudi, ki je zaposlena v podjetju, rovari proti vodstvu, eden teh ljudi je že šel iz podjetja, Ko se je hotel vrniti, je ob glasovanju 100 odstotno propadel. Glasovali so namreč delavci, ki so bili pod njegovim vodstvom. Skratka, osnovno kar je vodilo to skupino v tovarni, je bila osebna korist. Tako so se tudi često dogajali primeri, da so mladi strokovnjaki,*ki so prihajali v podjetje, prav zaradi takih ljudi, zapuščali delo. Toda sedanje vodstvo podjetja skrbi, da bo na vodilna me- sta zaposlilo prav tako sposobne strokovnjake. mlade,' REKONSTRUKCIJA PODJETJA V »Šeširju« že več kot pol leta čakajo na odobritev elaborata za popolno rekonstrukcijo tovarne. Le-ta bi približno zahtevala 100 mili j snov sredstev. Naj omenimo, da imajo 30 odstotkov lastnih sredstev že rezerviranih za no%o Rekonstrukcijo. To bodo izvedli zato,t da bi dosegli čimveč j o proizvodnost, s tem ostvarili čim več saldov in tako tudi delno rešili stanovanjsko krizo. Letos so tudi pri stanovanjskem skladu ObLO Skofja Loka kupili tri trosobna in dve dvosobni stanovanji. Skrbijo pa zato, da tudi v prihodnje dobijo udobna stanovanja vsem tistim članom kolektiva, ki se še vedno stiskajo v zatohlih in pretesnih prostorih pri drugih ljudeh. Tudi v prihodnje bodo s pomočjo povečane proizvodnje, dali vsa razpoložljiva sredstva v investicije in oskrbeli zadostna stalna obratna sredstva. To bo nedvomno mogoče uresničiti samo s poštenim delom. Žrtvovati bo treba še marsikaj in trud bo prav gotovo poplačan. M. Z. IZ DELA SANITARNE INŠPEKCIJE OLO KRANJ Naravni pogoji niso vse STANJE V GORENJSKIH GOSTIŠČIH JE PORAZNO Pri Svetu za turizem in gostinstvo na OLO#Kranj je bila pred tremi leti ustanovljena posebna higienska komisija, ki je pregledala 141 gorenjskih hotelov in drugih gostinskih obratov in ugotovila, da je stanje v našem gostinstvu z ozirom na njegovo vlogo skrajno nezadovoljivo. Na podlagi svojih ugotovitev o razmerah v teh obratih je potem pristojnim organom na občinskih ljudskih odborih predlagala izdajo posebnih odločb za odpravo teh pomanjkljivosti. Ta komisija je ugotovila največ nepravilnosti pri ureditvi sanitarnih naprav (v kuhinjah, straniščih, umivalnicah) pa tudi pri sami,higieni prostorov in zaposlenega osebja. Skoraj nemogoče je našteti vsa prizadeta gostišča, ker so v vseh gorenjskih občinah in skoraj v vseh krajih na njihovem območju. Veliko gostišč ne zadovoljuje niti pravilnika o minimalni ureditvi takih obratov. V Kranju ni niti enega gostišča, ki bi bilo pravilno urejeno. (Kakor drugod so tudi tu nepravilnosti predvsem.pri ureditvah kuhinj, ker so brez primernih shramb, brez hladilnikov in posebnih pripravljalnic za umazana živila). Niti kuhinja skoraj nove restavracije Park ne ustreza svojemu namenu, kakršnemu služi sedaj. Razmere so še najboljše v Bohinju in na Bledu. Pri zahtevah po preureditvi ali celo ukinitvi nekaterih gostišč naleti sanitarna komisija na prene-katere težave, ki nastanejo zaradi nujnosti kompleksnega reševanja teh problemov. Največkrat je tu po sredi gospodarski moment. Tako n. pr. že dalj časa zahtevajo preureditev hotela Razor v Kranjr skl gori, vendar se tam adaptacije zelo bojijo, ker bi ga pač za zimsko ali letno sezono morali izključiti iz prometa. Ppav tako, n. pr., ne morejo doseči ukinitve gostilne »Kokra« na Primskovem, ker pomaga reševati deficit hotela »Evropa«. Zaradi takega križanja higienskih interesov z gospodarskimi in Jinančnimi, mora higienska ko-"misija često popuščati, čeprav to ni'prav. Končno pa je tudi v interesu samih uprav gostišč, da uredijo svoje prostore, ker jim bo stroške povrnil večji promet v prijetnejšem lokalu. T°da prav zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, predlogi za izboljšanje često niso upoštevani. Nujno pa je, da občin« poskrbijo za večje investicija v gostinstvu, saj se bodo ta hitro obrestovale. Prav tako kot ni dobra higiena prostorov ln inventarja, je problem tudi higiena strežnega, kuhinjskega in drugega osebja. V gostinstvu zaposleni ljudje so v veliki meri brez potrebne kvalifikacije in neredko preobremenjeni z delom. Tako se na primer tudi dogaja, da je natakarica hkrati čistilka. Preobremenjenost so posebno negativno odraža na postrežbi v dnevih z velikim prometom. Republiški in okrajni sanitarni inšpektorat sta zato ustanovila non-stop službo sanitarnih organov, ki dela-, jo predvsem v večernem času. Ce naletijo na nepravilnosti, lahko takoj določijo mandatno kazen. © Zadnje čase veliko govorimo o izrednem pomenu turizma za Gorenjsko. Res nam prelepa gorenjska pokrajina nudi vse naravne pogoje za obsežen razvoj turizma, žal pa to ne more biti tudi vse. Sodoben turist se namreč ne zadovolji več samo z občudovanjem lepih gora in jezer. Hoče še vse kaj več. Predvsem pa je to, kar zahteva: udobnost in prijetno vzdušje v vseh objektih, v katerih se zadržuje. Tu so seveda na prvem mestu prav gostinski obrati. Ne gre le za zahtevne inozemske goste, ki se neprimernih lokalov resda zelo izogibajo, ampak tudi za domače, saj se zaradi velikega razvoja motorizacije povečuje tudi domači »nedelj-, ski« turizem. Metka Sosic DOKONČNA UREDITEV CESTE Predosltše - Krajevni odbor v tem kraju je v teh dneh poskrbel, da so pričeli z urejanjem in nasipanjem občinske ceste iz P.redoselj preko*Ovčana do Rupe. Komunalni servis iz Kranja je do predoške meje že soomladi uredil pot in jo nasul, tako da jo sedaj lahko uporabljajo tudi kolesarji. Kot kaže pa bodo sedaj pot le dokončno uredili, saj jo že 27 let niso popravljali. NOVA ZDRAVSTVENA AMBULANTA Jezersko - Za državni praznik, 29. november, bodo v Zadružnem domu na Jezerskem slovesno od-prJi tudi novo zdravstveno ambulanto. Ta bo moderno opremljena in bo služila svojemu namenu za vse zdravstvene potrebe tamkajšnjega prebivalstva. Za ureditev ambulante so porabili skoro 4 milijone dinarjev. Stare prostore zdravstvene ambulante bodo porabili za stanovanja. 4» Pričet* k prometa po obsotel-ski progi. Te dni se je začel promet na celotni novi obsotelski železniški progi Grobelno— Kumro-vec. Q Blagovnice za prodajo gospodinjske opreme. Upravni odbor Trgovinske zbornice LR Srbije j« na zadnji seji predlagal ustanovitev specializiranih blagovnic za prodajo gospodinjske opreme v vseh večjih mestih v tej republiki. O Posvetovanje o proizvodnji sladkorne pese. Jugoslovansko posvetovalno središče za kmetijstvo in ^gozdarstvo bo priredilo 15. in 16. t. m. posvetovanje o pospeševanj Uj»proizvodnje sladkorne pese. 4) Jugoslavija največji izvoznik pohištva v ZDA. Državni sekretariat za zunanjo trgovino ZDA je sporočil, da je naša država zavzela prvo mesto med izvozniki pohištva' na ameriško tržišče. O Drugi agregat v TE Brestanici. Preteklo soboto je bil z uspehom preizkušen drugI turboagre-gat v TE Brestanici z močjo 13,!TMW. TE Brestanica je doslej obratovala le z enim turboagrega-tom i močjo 12,5 MW, lani pa se Ja dalovni kolektiv odločil svoje zmogljivosti dopolniti še z drugim turboagregatom, za katerega montažo je bHo.predvidenih za 1 milijardo 150 milijonov investicijskih sredstev. Q Do konca leta bo 30 % vseh podjetij nagrajevalo po učinku. Po podatkih Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije bo do konca letošnjega leta okrog 30 % gospodarskih organizacij v naši'državi nagrajevalo zaposlene po delovnem učinku. © Prvi del cestne magistrale Beograd—Jadranska obala. Med Beogradom in Titovim Užicem v Srbiji in med Barom in Kolaši-norri v Crni gori so pričeli letos graditi sodobno cesto'1. reda, ki*bo povezovala Beegrad z Jadransko obalo. Dela pri graditvi ceste med Beogradom in*Titovim Užicem potekajo uspešno, saj so dojlej dogradili že 100 km modernega cestišča, prav sedaj pa gradijo še nadaljnjih 86 km te ceste. O Ladjedelnica »3. maj« bo Izdelovala' tudi motorje. Ladjedelnica »3. maj« na Reki je pričela po licenci švicarske firme »Sul-zer«, izdelovati velike ladijske motorje. $ Oprema za tovarno lepenke v Sudanu. — V kratkem bo tovarna strojev »Ivo Lola Riibar^ v Zelez-niiku prd Beogradu dokoiničala opremo za tovarno lepeiike v Sudanu, ki bo uporabljala za proiizvcdmjp lepenke bombaž itn še nekatere druge vrate sudanskih rastlin. 0 Tovarna celuloze In papirja v Crni gori. V začetku tedma je bil položeni temeljmu k; j • • i za graditev nove tovarne sulfat ne celuloze iin papirja v Ivamgradai v Crni gori. OBVEŠČEVALEC m n 11 & t n s i PRODAM Prodam 2.000 kosov sadik črnega ribeza, vrste »Veliktor« in »Go-liat«. Ljubno 2. Podnart 4178 Prodam večjo količino piščancev in pišk (Jarih), izredno dobre nesnice, rjave barve. Gorjup Marija, Jelenčeva 23, Primskovo 4188 Prodam BMW-R 25, 250 ccm - v brezhibnem stanju. Naslov v ogl. odd. pod »Gotovina« 4193 Prodam sadike vrtnih jagod in več vrst rož trajnic. Poizve se v Lescah 152 4203 Prodam novo slamoreznico na motorni pogon. Ogled v nedeljo. Tušek, Adergas 29 4216 Prodam lep, črn ženski zimski plašč. Cena 6.000 din. Gorenjesav-ska 56, Kranj 4217 Kmetijska zadruga Naklo prodaja sadna drevesca sorte: Zlata parmena, Gorotan, koks oranžna Renata, Krivopecelj in druge 4218 Kuhinjsko kredenco - trodelno ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4219 Elektromotor 10 KM, starejši — prodam za 20.000 din. - Naslov v oglasnem oddelku 4220 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »AGROSERVIS«, KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta: VEC AVTOMEHANIKOV AVTOKLEPARJA AVTOLICARJA KOVAČA Pogoj: ustrezna kvalifikacija ln vsaj nekaj prakse. — Osebni prejemki po dogovoru. Prošnje je poslati na upravo podjetja, Kranj — Ljubljanska cesta 22. Podružnica »Glasa« na Jesenicah Ul. M. Tita 5, zraven čistilnice sprejema O naročila in informacije o malih oglasih # nova naročila »GLASA« © prispevke za »GLAS« Poslužujte se podružnice za neposrednejši stik z Vašim listom! »MOŠKO IN DAMSKO KROJAŠTVO« RADOVLJICA razpisuje mesto VISOKOKVALIFICIRANEGA KROJAČA — vajen krojenja vseh moških oblek. Ponudbe poslati na naslov. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj razpisuje delovno mesto SEFA GLAVNE PISARNE s srednjo strokovno izobrazbo v oddelku za občo upravo okrajnega ljudskega odbora Kranj Razpis bo zaključen v 15 dneh po tej objavi. Kolikor mesto ne bo zasedeno, ostane razpis v veljavi do zasedbe tega mesta. Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 din navedejo šolsko izobrazbo in dosedanje službovanje. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj 5.000 DIN NAGRADE nudimo vsakemu, ki pridobi 100 novih naročnikov za »GLAS«. Poleg tega nudimo še: O za vsakega pridobljenega naročnika 50 din provizije 6 na vsakih 5 pridobljenih naročnikov 1 glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki ga pripravlja uprava »GLASA«. Naročila sprejema pismeno ali telefonično uprava Glasa v Kranju, telefon 21-90 ali podružnice na Jesenicah, Titova 5, tel. št. 244 - interno 336, v Železnikih in v Tržiču. Upravni odbor podjetja »PLAMEN«, tovarna vijakov, Kropa razpisuje delovno mesto SEFA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA . SEKTORJA Pogoji: Ekonomska ali pravna fakulteta ter najmanj 3 leta službe v finančnih poslih, ali ekonomska srednja šola z najmanj 10 let službe v finančnih poslih £ Prejemki po tarifnem pravilniku in pravilniku po enoti proizvoda % Stanovanje zagotovljeno. £ Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 30. novembra 1960. — Jedilnico, črno politiranof poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4221 Prodam polovico hiše, v kratkem vseljivo. Ogled od 11. do $1. ure. Naslov v ogl. odd. Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Proj Marija, Zg. Bitnje 5 4222 Parcelo, zazidljivo z odobreno lokacijo, 1000 m-, v Cerkljah, prodam. Ponudbe oddati v ogl. odd. pod »Zazidljivo takoj« 4223 Ugodno prodam »Lambretto«. — Preželj, Zabreznica 37, Žirovnica 4224 Prodam dobro ohranjeno — 96-basno kromatično harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 4225 Prodam dobro ohranjen otroški voziček »Tribuna«. Silar, Straži-ška 34, Kranj 4226 Prodam kravo s prvim teletom zaradi pomanjkanja krme. Voglje 50, Šenčur 4227 Prodam mulo z vprežno opremo. Justin, — Sp. Dobrava 6 pri Kropi 4228 Prodam zaraščen gozd v Besnici. Poizve se Trubarjev trg 2, Kranj 422!) Prodam malo hišo s 1500 mi zemlje — vseljivo, primerno za upokojenca. Cena 300.000 dinarjev. Ogled hiše 13. novembra v Trdnjavi 16, Lukovica pri Domžalah. 4230 Prodam dve gredi za ostrešje po 12 metrov dolgi. Naslov v oglasnem oddelku. ',231 Po ugodni ceni prodam sobno omaro in posteljo z žimnicami. — Ogled v nedeljo in ponedeljek. — Brgant, Gorenjesavska 1, Kranj 4232 Prodam zazidljivo parcelo pri Vodovodnem stolpu. Hribar Andrej, C. Kokrškega odreda 6 a — Kranj 4233 Motor Puch — avstrijski, izdelan 58-59, črn. v odličnem stanju prodam. Kropa 66 4234 Prodam kravo, 9 mesecev brejo, ki bo drugič teletila. — Draksler Miha, Ljubljanska 16, Labore — Kranj 4235 Prodam zazidljivo parcelo na Jesenicah — Plavž. Ponudbe oddati v podružnico Jesenice, Titova 5 pod »Ugodno« 4236 Ugodno prodam modele za tračno žago in os za cirkularko. Gar-bajs, Zg. Otok 7, Radovljica 4237 Prodam repo in korenje. Posavc 12, Podnart 4238 Prodam NSU Primo 175 ccm. -Ogled v nedeljo do 12. ure pred Delavsko menzo, Sk. Loka 4256 Poceni prodam skoraj nov moped. - Letence 3, Golnik 4257 Prodam Lambretto LD 150, odlično ohranjeno in popolnoma opremljeno. - Ogled vsak dan v Gostišču pod Planino Trebija v Poljanski dolini 4258 KUPIM Kupim rabljen motor od 5,5 do 8 KM, 220 V. Naslov v oglasnem oddelku 4239 Kupim letve (rimlne) za polovico hiše. Kavalar, Zg. Brniki 36 -Zabnica 4240 OSTALO Zaradi tehničnih ovir odpade koncert orkestra RTV Beograd v Četrtek, dne '17. novembra v dvorani Delavskega doma v Kranju. Vse, ki so že nabavili vstopnice, prosimo, da naj jih v teku tedna vrnejo blagajni zaradi povračila denarja 4093 Zdravnik JLA, samski, — nujno išče sobo, opremljeno, neopremljeno ali garsoniero v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Pošten« 4201 Ušel je pes ovčar, rjavo črn. — Sliši na ime »Gajči«. Kdor kaj ve o njem, naj mi proti nagradi sporoči ali ga vrne na naslov: Sem-peterska 15, Kranj 4243 Preklicujem blok, št. 43944, izdan v komisijski trgovini v Kranju dne 18. marca 1960. 4244 Gospodično, ki se je peljala 9. oktobra ob 17. uri skozi Kokrico, prosim, naj mi ponudi priliko, da poravnam svojo obveznost, ki sem jo obljubila v prvem oglasu. Obenem jo prosim, da mi prinese tisti predmet samo pokazat. Potem upam, da bom pomirjena. Prosim, da mi javi svoj naslov 4245 Za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu dam hrano in stanavanje dekletu, ki dela na dve izmeni. Naslov v oglasnem oddelku 4246 Izgubljeno usnjeno rokavico dobite v Cešnjevku 22 4247 AMD Kranj sprejema nove tečajnike šoferje amaterje. Tečaj se v kratkem prične. Prijavite se v pisarni AMD Kranj od 7. do 15. ure 4248 Iščem prazno ali opremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici. -Naslov v oglasnem oddelku 4249 Sprejmem takoj sostanovalca. — Naslov v ogl. oddelku 4250 Starinske kovance in spominske medalje iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Glasu« 4251 Nudim hrano in stanovanje fantu, ki je vajen kmečkega dela. -Rozman, Gasilska 2, Kranj 4252 Nudim sobo tovarniški delavki za pomoč v gospodinjstvu v popoldanskih urah. Poizve se v nedeljo dopoldne pri Destovnik, Zupančičeva 20, Kranj 4253 Inteligont, osamljen, samostojen - neodvisen, leli spoznati Izobra-ienko v starosti od 35 do 45 let. Ponudbe oddati v podružnico Jesenice, Titova 5, pod »Usoda« 4254 m Potrebujem varuhinjo k eno leto staremu otroku. Prednost imajo upokojenke. Nudimo opremljeno sobo, hrano, honorar po dogovoru. Zglasiti se na naslov: Liko-zar Zdenka, Gasilska ul. 10 — Stra-žišče, Kranj 4255 Pobeglo ovco dobi lastnik na Suhi št. 20 - pri Pavcu 4250 Oddelek za notranje zadeve Kranj naproša tovariša in tovari-šico, ki sta nudila v nedeljo, dne 16. oktobra 19G0 med 20. in 21. uro prvo pomoč v Savskem logu v Krsnju telesno poškodovanemu JOŽETU ŠTERNU, da se zglasita zaradi informacij na Oddelku za notranje zadeve Kranj, soba številki 21 ali pa na najbližji postaji Ljudske milice 4260 imiHHnuiiniiiMniufiHttfumHiiutniuiiiiuuiiDUHtuiiHUHini Za pitanje prašičev samo R E D I N ker pospešuje debeljenje. Iščem sobo z družinskim stanovanjem v Poljanah ali okolici. — Naslov v ogl. oddelku 4261 Na cesti I. reda od Radovljice do Spodnjega otoka sem 8. novembra okrog petih popoldan izgubil rezervno kolo in prtljažnik motornega kolesa NSU Prima. — Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov Zdravko Petrač, Kropa 82 4262 Zona, 45 let stara, bi šla čez zimo k dobri družini v Kranju ali bližnji okolici za varstvo otrok ali za lažja gospodinjska dela. Poizve se Krznars+vo Berčič-Cetinskv, Mojstrov trg 2, Kranj 4263 Ušla mi je ovca bele barve. — Ce kdo kaj ve o njej, naj mi sporoči v Šenčur 93 ali jo pripelje nazaj 4264 Otroško copato — karirasto, visoko, je izgubil otrok od Bekslna do Jelena. Prosim, proti nagradi vrniti pri Merkurjevi blagajni 4265 VABILO NA 47. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KR\NJ Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sklicujem 47. redno skupno se,;o obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v torek, dne 15. novembra 1960 ob 8.30 v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Predlagam naslednji dnevni red: 1. perspektivni program razvoja usnjarske industrije v okraju Kranj; 2. poročilo o delu Vodne skupnosti Gorenjske od ustanovitve, dne 20. oktobra 1958 do 1. novembra 1960. Takoj po skupni seji bo v sejnih dvoranah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 39. seja okrajnega zbora in 41. seja zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. razprava in sklepanje o predlogu odloka o vsakoletni proslavi zgodovinskih dogodkov iz NOB in ljudske revolucije na Jelovici, povezani z zimsko športnimi prireditvami, predvsem pa s smučarskim patrolnim tekom pod parolo »Po stezah partizanske Jelovice«. PREDSEDNIK OLO: Vinko Hafner 1. r. OBJAVA ZAMENJAVA VOZNIŠKIH DOVOLJENJ NA JESENICAH Združenje šoferjev in avtome-hanikov Jesenice vrši zamenjavo vozniških dovoljenj vsak torek in petek od 15. do 18. ure še do 22. novembra. Pohitite z zamenjavo vozniških dovoljenj. Jesenice »RADIO«: 12. in 13. novembra amer. barvni cin. film ČLOVEK V SIVI OBLEKI Jesenice »PLAVZ«: 12. in 13. novembra angleški barvni film ABDULA VELIKI Radovljica: 12. novembra ameriški barvni film D11 EVO ZA OBEŠANJE, predstava ob 20. uri, 13. novembra isti film predstava ob 17.30 in ob 10. url matineja, francoski film PRECEP, predstavi ob 15. in 20. uri Ljubno: 12 novembra ameriški barvni film PLES NA VODI -predstava ob 20. uri Kropa: 12. in 13. novembra angleški film INTERPOL, 12. novembra predstava ob 20. uri, 13, novembra pa ob 15. in 19.30 Kranj »STORZIC«: 12. novembra ameriški film KOVINSKA ZVEZDA, matlnela ob 10. uri, -ameriški barvni film OD PFKLA DO TEKSASA, predstave ob 15., 17., 19. ln 21. url, premiera francoskega filma NOCl LUKRECIJE BORGIE, predstava ob 23. uri, 13. novembra ameriške barvne risanke LONCFK KUHAJ IN DOKUMENTARNI FILMI, predstava ob 8.30, francoski barvni film TA-MANGO ob 10. uri, ameriški barvni film 20.000 MILJ POD MORJEM, ob 13. uri, ameriški barvni Tlim OD PEKT A DO TEKSASA ob 15., 17. in 19. uri, premiera Ju- PRIHAJA.. INIMA« KRANJ goslovanskega filma CAMPO MA-MULA, predstava ob 21. uri Primskovo »TRIGLAV«: 12. novembra francosko-jugosl. film LA TOUR, PAZI SE, predstava ob 19. uri, 13. novembra premiera francoskega filma NOCl LUKRECIJE BORGIE, predstave ob 15., 17. in 19. uri Stražišče »SVOBODA«: 12. novembra premiera jugoslovanskega filma CAMPO MAMULA, predstavi ob 18. in 20. uri, 13. novembra ameriški flim KOVINSKA ZVEZDA, predstava ob 14. uri, ameriški barvni film 20.000 MILJ POD MORJEM, ob 16. in 20. uri, jugoslovanski film VLAK BREZ VOZNEGA REDA, predstava ob 18. uri Naklo: 12. novembra francoski film TAMANGO, predstava ob 19. uri, 13. novembra francosko-jugo-slovanski film LA TOUR, PAZI SE, predstavi ob 15. in 19. uri, — francoski barvni film TAMANGO, predstava ob 17. uri Cerklje »KRVAVEC«: 13. novembra ameriški barvni film — PREKINJENA MELODIJA, predstave ob 17. in 19. uri Skofja Loka: 12. novembra ameriški cin. film GOLI IN MRTVI, predstava ob 20. uri, 13. novembra isti film, predstavi ob 17. in 20. uri Kamnik: 12. novembra ameriški barvni film DEJVI KROKET IN GUSARJI, predstava ob 20. uri, 13. novembra isti film, predstavi ob 17. in 20. uri Duplica: 12. novembra sovjetski barvni film TIHI DON, predstava ob 19. uri, 13. novembra isti film, predstave ob 15., 17. in 19. uri. SLcronusce Prešernovo gledališče, Kranj — priredi dne 12. novembra ob 20. uri v Cekljah I. B. Priestley: INSPEKTOR NA OBISKU - gostovanje dramske s°kcije Prešernovega gledališča. Vstopnice v prodaji v trgovini Krvavec — Cerklje. 12. novembra ob 20. uri v Kranju priredi Koroški akademski oktet VEČER NARODNIH IN UMETNIH PESMI, vslopnlce v predprodaji pri blagajni gledališča. Dne 13. novembra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, ob 16. uri I. B. Priest-ley: INSPEKTOR NA OBISKU -izven. V KRANJU Fižol 8S do 100 din, mleko 30 din, ajdova moja 80 din, Ješprenj 70 do 90 din, kaša 90 do 100 din, krma za kokoši 40 do 45 din, krhlji 40 din, kostanj 30 do 40 din, koruza 40 din, proso 40 din, oves 30 din, gobe 60 din za liter, sir-skuta 120 din, korenček 30 do 40 din, surovo maslo 560 do 600 din, čebula 45 do 50 din, krompir 15 do 16 din, šplnača 120 din, sladko zelje 18 do 30 din, ohrovt 25 din, kislo zelje 60 din, solata 50 do 70 din, pesa 25 do 40 din, sladka repa 8 din, redkev 30 din, orehova Jedrca 1100 do 1200 din, jabolka 40 do 55 din, hruške 40 do 100 din, zelena paprika ino din r\ kilogram, jajca 30 do 33 din, kokoš 500 do 700 din, piščanci 300 do 300 din, zajci 720 din za kos. GIBATI^ S V KRANJU Poročili so se: Kuhar Janez, tovarniški delavec ln Novak Helona, tkalka, Markovič Blaž, delavec in Pozvek Morija, gospodinja, Zakelj Janez, strojni ključavničar ln Silar Bernardka, nanifAčenka, Ga-Iporlln Egidij, kmet ln Zupin Ivanka, kmetovalk- Krempul Vincenc, tovarniški lelavec ln MurkolJ Alojzija, kmetovulka, Stendlar Stanko, posestnik in Ker< Danijela, kmečka delavka. Rodile so: Valher Marija -klico, Maček Marija - deklici Tepina Vida - dečka, Porenta Iv** na — deklico, Pagon Branka deklico, Novak Marija - dečk*' Potočnik Angela - deklico, GalJot Milena — dečka, Ortman Olga J* dečka, Habjan Frančiška — deld1* co, Toporiš Marija - dečka, P'-Pal1 Marija — deklico, Trilar Ivana " deklico, Erznožnik Majda - dečk*> Markič Marija — dečka, Erzuhals" Ana - deklico, Zaletel Hilda * dečka, Ribnikar Ana — dečka. Umrli so: Katrašnik Viljem. *ta/ 10 dni, Vidmar Anton, star 81 let Okrajna pošta Kranj 1 i*11* prosta delovna mesta pisrno-noš pri poštah: Bohinjska Bistrica, Gozd-Martuljek, Jesenice na Gorenjskem, Podnart. Poljane nad Skofjo Loko. Šenčur. Skofja Loka in Tržič. Prednost imajo domačini, moški stari nad 16 let. Po^oj: zdrav in neoporečen-Osebni dohodki po dogovoru-Nastop službe takoj. Interesenti naj se zglasijo P*j upravnikih pošt ali v upravi OP Kranj. Uprava Okrajne po3*e Kranj 1 POROČILO o žrebanju Jugoslovanske lote"'' z dne 10. novembra v Beogradu Srečke s končnicami dinarjev: so za M* 620 740 25720 65540 74810 21 71 32571 47521 75251 83961 88751 229101 273351 92 072 572 882 03302 42892 33 73 913 02033 02433 04763 41333 69573 75133 388833 4 13794 16764 014294 75 11735 20185 23915 343765 3« 86 03888 75888 24271'« 333*'»'! 1108"i 77 05507 40557 81367 94007 38 78 3268 01978 70528 87808 301718 42223M U 350« 39629 81959 775299 4.000 4.000 60.000 100.000 30.000 800 400 100.400 60.800 30.000 50.000 60.000 300.000 200.000 400 4.000 6.000 6.000 80.000 30.400 2.000 400 10.000 32.000 82.000 30.000 82.000 80.400 52.000 202.000 300 50.300 30.300 500.300 600 30.000 30.000 80.000 2,000.000 400 400 100.000 30.100 g 000.000 200.000 300.0"0 Ii00 50.000 100.000 60.000 50.000 1 |M)0 400 20.000 50.400 flrt.ooo 50.000 400.000 1,001.000 300 20.300 00.300 30.300 700.300 Filmi, hi Jih gledamo •OBOTA, 12. NOVEMBRA lboi, KULTURA IN PROSVETA Problem je las Premalo skladb, primernih za manjše zbore Precej je manjših krajev, kjer Imajo ljudje veselje do zborovske ga petja. — Največkrat pa težko uresničijo svoje želje, ker nimajo pevovodje, brez katerega si ^a zumljivo ne moremo zamišljati pevskega zbora, vsaj organizirane ga ne. Zirovničani pa imajo v tem pogledu večjo srečo. Mednje je prišla mlada glasbena umetnica — Breda Bidovčeva, ki že skoraj eno leto vodi mešani zbor žirovniške »Svobode«. V razgovoru nam je na nekaj vprašanj odgovorila takole: — Kaj menite o zborovskem pe tju nasploh, predvsem pa na Gorenjskem? — Vsekakor je osnovni problem v večini primerih pomanjkanje zborovodij. To pa morda v Sloveniji bolj občutimo kot drugje in prav to je tudi osnovni vzrok, da naše zborovsko petje večkrat zao-staja za zbori bratskih republik. — Razen pomanjkanja pevovodij pa ije med podeželskimi zbori tudi BREDA BIDOVEO drug problem: starejši pevci so ljubosumni, če se hočejo v njihove vrste vključiti mladi ljudje. — Zaradi tega večkrat pride tudi do razdorov v zborih, ki bi imeli po-Soje za delovanje. — Kako pa je z vašim zborom V Žirovnici? — Tudi mi imamo težave. Vsekakor pa je največji problem čas. — Zbor šteje 25 pevcev, vendar ni vaje, čeprav je samo enkrat tedensko, da bi se lahko vsi zbrali. Pri tem seveda ne gre za nezainteresiranost. Pevci so v večini zaposleni v Železarni, kjer delajo v treh izmenah. Zaradi tega sem tudi prepričana, da trpi kvaliteta — (ubranost) zbora. — Po kakšnih skladbah sega vaš *bor? — Kakšnih skladb naj bi se lotili manjši podeželski zbori, pov-Sroča zborovodjem v večini primerov precejšnje preglavice. -Zanimanje za petje vsekakor upade, če zbor študira že »izpete« Pesmi. Sodobnejših del, tudi za manjše zbore pa ni, čeprav so na-« skladatelji dokaj plodoviti. -vendar pa je večina njihovih del Primerna za večje in sposobnejše 2bore. Zato mislim, da bi se mo-rali skladatelji lotiti tudi kompo-Zlc'j. s katerimi bi zadovoljili in t"di razveselili majhne ansamble. c° bi imeli večjo izbiro takšnih skladb, bi vsekakor lahko imeli tudi večje število podeželskih zborov. Torej gre za principielen problem, ki se ga bodo morali naši glasbeniki, skladatelji in pedagogi * lotiti. B. F. Med najdejavnejšimi, čeprav nimajo prostorov Obetajoča perspektiva: javorniški , svobodami" bodo dobili kulturni dom Razveseljiva je ugotovitev, do katere je kaj lahko priti letos že ob začetku nove kulturno-prosvet-ne sezone. Le redka društva so prejšnja leta tako zgodaj zastavila z delom, medtem ko smo letos že lahko videli nekaj premier amaterskih gledaliških skupin in drugih prireditev »Svobod« in kulturno-umetniških društev. Zal pa je v največjih primerih še vedno osrednji problem prostor in sredstva. Tako je tudi na Javor-niku, kjer dela vsekakor ena najbolj delavnih »Svobod« na Gorenjskem. O težavah in načrtih tamkajšnje »Svobode« smo se nekaj več razgovarjali s predsednikom Jankom Orešnikom. Vse sekcije javorniške »Svobode« so že pričele z delom, pravzaprav so že bolj ali manj v zaključnih pripravah za bližnje nastope. »Vendar pa ni naš namen,« nam je med drugim povedal tovariš Orešnik, »da bi si letos postavili preveč nalog, mislim, da bi se lotili številnih prireditev. — V načrtu imamo, da si letos in delno prihodnje leto zagotovimo po-gpje, ki nam bodo v prihodnje omogočali pestrejšo kulturno-pro-svetno dejavnost. Naše sekcije delajo v neprimernih prostorih in še v teh le gostujejo. Vsekakor je to žalostno dejstvo, zlasti še, ker vemo, da v našem društvu aktivno dela skoraj 600 članov.« V PRIPRAVAH Pevski zbor, mešani in moški, se pod vodstvom Poldeta Mejača že nekaj časa pripravljata za večji koncert, ki ga bo posnela na magnetofonski trak tudi ljubljanska RTV. Prav tako se z istim namenom pripravlja tudi godba na pihala, medtem ko vse ostale sekcije izvršujejo svoj redni program. Zapisali smo že, da je osrednji problem javorniške »Svobode« — prostor in sredstva. Toda vprašanje prostorov bo. v bližnji prihodnosti rešeno. Vse kaže, da bodo spomladi začeli z gradnjo novega kulturnega doma, za katerega so načrti že izdelani. Sredstva pa bodo ostala problem tudi v prihodnje.- S 148.000 dinarji, kolikor jih je »Svoboda« dobila lani (to je tudi nekakšen letni povpreček), pa tudi v urejenem kulturnem domu ni možno doseči večjih uspehov. Problem pa je toliko večji, ker obstaja nevarnost, če »Svoboda« ne bo dobila potrebnih sredstev, da bo morala prenehati tudi z neka- terimi sedanjimi dejavnostmi. — Godba na pihala ima na primer dotrajane instrumente, vse več pa je mladih, ki bi radi sodelovali v godbi. Pevski zbori nimajo krojev. Spričo kvalitete tamkajšnjega pevskega zbora pa bi pevci vsekakor morali imeti enotna oblačila. Tamburaški zbor ima dotrajane instrumente. Torej se je finančnega vprašanja treba lotiti z večjo zavestjo kot doslej. B. F, ZDRAVNIK BREZ DELA Film angleške proizvodnje, ki je 'tokrat po »Festivalu premierskih • filmov« ob Gorenjskem sejmu po-'novno na sporedu v kranjskih kinematografih, je zabavno filmsko >delo brez kakršnihkoli globljih pre-;tenzij. Glavni namen filma je za-•bavati ln to je, ob mnogih smešnih situacijah, ki nastajajo pri •iskanju služb mladih zdravnikov, • filmu tuđi uspelo. ^ '• f VLAK BREZ VOZNEGA REDA BEVKOVA BIBLIOGRAFIJA O pisatelju Francetu Bevku zmerom poudarjamo, kako silno plodovit je in kako radi ga beremo, točnega pregleda nad njegovim obsežnim delom pa nima nihče. Zato je bila skrajna potreba, da bi se v primernem priročniku izdal kar se da popoln, pregleden in zanesljiv popis vseh Bevkovih del, ki so izšla v samostojnih knjižnih izdajah. To zamisel sta za pisateljevo sedemdesetletnico uspešno rešila Marijan Brecelj, knjižničar v Studijski knjižnici v Novi Gorici, in založba Lipa v Kopru. Iz drobne knjižice na 64 straneh izvemo, da je do danes izšlo že 148 izvirnih Bevkovih knjig, poleg tega pa še 28 knjig, ki jih je pisatelj priredil ali iz tujih jezikov prevedel, ter 36 Bevkovih prevodov v tuje jezike, skupaj 212 knjig. Razen tega je za letos napovedanih še osem tiskov. Čeprav Bevkove knjige niso posebno debele, vendar že njih nenavadno veliko število silno preseneča in postavlja pisatelja na prvo mesto. Knjižna razstava pa to nevsakdanje knjižno bogastvo kaže v še posebno jasni sliki, ki nas navdaja z občudovanjem in ponosom obenem. Knjižico v nestandardni in za spremembo v nič dolgočasni obliki spremljajo ponatisi številnih l Za začetek sezone 124 slušateljev v šoli za odrasle - Priprave za oddelek srednje ekonomske šole-Gospodinjska tečaja Letošnji uspehi ob novi sezoni na področju splošnega in strokovnega izobraževanja v blejski ob- I V 9 Oktobrska številka revije »Jezik in slovstvo« prinaša Dušana Pirjevca razmišljanja o nekaterih sodobnih vprašanjih slovenske literarne zgodovine ter članek Franceta Jakopina o rabi pogojnih veznikov. Franc Zadravec piše o realizmu pri Slovencih med obema vojnama. Poleg teh razprav prinaša revija tudi več ocen, poročil in zapiskov. % Podatki za LRS za leto 1957 kažejo, da je v tem letu izšlo v naši republiki 686 knjig v nakladi 2,804.000 izvodov. V letu 1958 pa je v naši republiki izšlo 610 knjig v skupni nakladi 2,872.000 izvodov. © V knjižni zbirki »Ljudska knjiga« so v zadnjem času izšle tele zanamive knjige: Anatole France - Thais; S. G. Colette -Potepinka ter Panstovski — Crno morje. f> Lani je bilo v ZDA izdanih 622,163.000 knjig. Ta številka skupne naklade je bila več ko 10 odstotkov večja od števila v letu 1958. Veliki filmski umetnik Jean Gabin snema v teh dneh nov film pod naslovom »Starec in starka«. Film režira režiser Grangier. čini so zelo lepi. Vsa dejavnost je zajela zlasti Bled, Gorje; nekoliko manj pa ostale kraje v komuni. Doslej so se še zlasti uveljavile politična šola, šola za starše ter administrativna šola. Vse te oblike izobraževanja so pričele z delom v oktobru. Politično šolo obiskuje 28 slušateljev, ki so imeli po tri predavanja in konsultacije. Sola za starše je pričela z delom v drugi polovici oktobra in jo obiskuje 124 slušateljev. Doslej so se zvrstila tri predajanja: Družina v socialistični družbi, Starši in otroci med seboj ter o Spolni vzgoji. Posebno zanimivo je bilo predavanje Franceta Pedička o Spolni vzgoji. Večerna administrativna šola ima reden pouk štirikrat na teden in jo obiskuje 20 slušateljic iz Bleda in okolice. Spričo potrebe po oddelku ekonomske šole za odrasle so se odločili, da bodo s to pričeli že v drugi polovici novembra. Zanimanje za šolo je veliko, saj se je doslej že prijavilo 40 kandidatov. V drugi polovici novembra nameravajo tudi pričeti z gospodinjsko-gostinskimi tečaji na Bledu in v Gorjah. Te tečaje pripravlja Delavska univerza skupaj z občinskim odborom Rdečega križa. Na teh tečajih bodo slušateljice poslušale predavanja iz gospodinjstva, zdravstva, strežbe in moralne vzgoje. -Jb Nekaj (zapoznelih) misli ob kranjskem zborniku Z« občinski praznik je v Kranju 'eto, izšel spominski zbornik »900 1 Kranja«, ki smo ga vsi z zanikanjem priča k o v,tli in toplo spre-)eU. Htfi jc trcf,ilt da je izpolnil lasa pričakovanja: ne le, da je zelo okusno urejen in opremljen in da ?* s tega vidika predstavlja knjigo, t .'.c„ n-tsla primerno mesto na vsaki Kr>ir/.ni polici, pač pa je zbornik Prinesel tudi toliko zanimivega gradiva o preteklosti in sedanjosti nabija mesta z okolico, da ga je vsa-£*Q z zanimanjem prebral, da je ?*akdo v njem našel nekaj, kar ga lf posebno zanimalo in o čemer je večkrat iskal podatke tu in tam, P* lih ni našel. zbornik je izšel, vsi smo soglasni ,n)egovi koristnosti, vsi smo po~ *lr*vili pobudo Občinskega Ijud-'*CK<* odbora, da za 900 let Kra-"i" izda to publikacijo. In kui se- daj? Naj ostanemo pri tem? V zborniku ni vsega, kar bi bilo potrebno povedati o bogati zgodovini našega kraja, tu so drobci iz mozaika, ki bi ga bilo potrebno dopolnjevati iz leta v leto. Marsikaj o naši bližnji in daljni preteklosti še ni znanega. Vendar so tu ustanove in ljudje, ki raziskujejo našo preteklost in zakonitosti razvoja sedanje družbe; tu je kranjski Mestni muzej z bogatim etnografskim, ar-heološkim, umetnostnozgodovinskim in drugim gradivom; tu je Muzej NOB v Kranju — kulturna ustanova, ki ji upravni in družbeni organi dajejo vse primalo pomoči, ki pa je s svojim delom, zlasti pri zbiranju podatkov za topografijo NOB, v zadnjem času dosegla že kar zavidljive uspehe. 7. objavljanjem tega gradiva bi se slika naše preteklosti dopolnjevala iz leta v leto. Predvsem bi bilo treba pohiteti z objavljanjem dokumentarnega gradiva in zapisovanjem spominov iz NOB, da bi na ta način čimprej zbrali material za izdelavo temeljite jšega pregleda zgodovine — NOB na Gorenjskem. Razen tega imamo v Kranju gledališče, knjižnico, Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela, imamo tovarne s svojimi problemi, imamo stalne likovne razstave v Mestnem muzeju. Tu žive tudi pesniki in prozaisti, ki bi Jih brez dvoma bolje poznali in bi se tudi laže uveljavili, če bi imeli v Kranju zbornik, ki bi objavljal njihova najboljša dela. Urbanistična in komunalna vprašanja so na Gorenjskem nasploh specifični problem, povezan z nadaljnim razvojem turizma kot pomembne gospod irske panoge. q vsem tem sicer p}U ilustracij in naslovnih strani Bevkovih knjig ter čeden izbor pisateljevih portretov. Tako je bibliografija tudi po obliki in opremi prav posrečena počastitev jubilantove sedemdesetletnice. S. B-c Bulajičev film »Vlak ^ega reda« smo v teh dneh po I mnogih uspehih doma in na tujem ,lahko videli tudi v Kranju. Film ,je brez dvoma izreden uspeh jugoslovanske kinematografije. — V svoji zgodbi sega v pot dalmatinske vasi s Krasa v rodovitno panonsko nižino, kjer so po končani vojni ti ljudje dobili zemljo (zgodba se dogaja leta 1946). Ob odličnih igralcih je režiser uspel naslikati celo galerijo oseb in načeti kopico drobnih človeških zgodb. — ,Vse to je tako pristno in domače, da mora prevzeti človeka. Vas Tu* polovo, kamor potujejo kolonisti — tako ime so nadeli tem ljudem — pa postaja na vlakovi progi — daljnje svetle sanje vseh teh lju-« di; nekakšna Indija Koromandija naših mlađih dni. Vsekakor je film v vseh pogledih uspeh jugoslovanskega filma. Omenimo naj tudi kamero in nekatere izredno domiselne posnetke (na primer zaključena sekvenca). LJUBEZEN IN OBREKOVANJE V Kamniku je te dni na sporo* du prijeten De Siccov film »Lju-« bežen in obrekovanje«. Scenarij ja kot skoraj za vse De Siccovo fil-* me, napisal Zavattini, režiral pa ga je Alessandro Biasetti. Film je kakor smo že rekli, prijeten in na duhovit način načenja drobne probleme mladih ljudi. Seveda je poleg vsega tudi tokrat najboljši Vittorio de Sicca s svojo odlično igro. P. B. Javorniški tamburaši bi radi nove instrumente, pa tudi primernejše prostore za vuj* 900 LET BELJAKA Primerjava dveh zbornihov - Nov slovenski tisk iz leta 1580 Pol leta pred našo proslavo 900-letnice mesta Kranja je slavil enak jubilej tudi Beljak na Koroškem in v počastitev tega dneva odprl za promet nov most preko Drave. Mesto Beljak ima točno določen dan 8. februarja 1060, ko je kralj Henrik IV. podelil kraju trške pravice, Kranj pa se s takim določenim datumom in tako jasnim dogodkom ne more pona- šati. Ker so stari Kranjčani silno ljubosumno skrivali svoje mestne privilegije in druge listine pred tujci, celo pred zgodovinarjem Valvasorjem, njihovi potomci nimajo nobenih zanesljivih sporočil. Zato je tudi naša 900-letnica precej problematična. Koristno bi bilo, da bi jo kdo znanstveno obdelal. Svojo častitljivo obletnico sta Rimske najdbe Ze od davnih časov so strokovnjaki in ljubitelji starožitnosti radi iskali po naših krajih sledove rimske kolonizacije iz prvih stoletij našega štetja. Odkrili so jih po raznih krajih kar precej, tako v okolici Šmarne gore, Mengša, med Bledom in Ribnim, vzhodno od Brezij, pri Sv. Ambrožu pod Krvavcem, v Podhruški pri Kamniku, toda največje rimsko grobišče so našli v Bobovku pri Kranju. »Glas«, toda to so problemi, ki zahtevajo temeljitejŠo obdelavo, za kar pa v našem listu ni prostora. Potreben bi bil torej periodični Zbornik, ki pa ne bi smel biti strogo lokaliziran samo na te aH one probleme, na to ali na ono vejo raziskovalne in ustvarjalne dejavnosti (o čemer imamo'slabe izkušnje z »Gorenjsko revijo za kulturo«, ki je bila preozka v svojih hotenjih in načrtih, da bi našla zadovoljiv odmev med bralci!), pač pa bi moral biti Zbornik v pravem pomenu besede, vsebinsko podoben letošnjemu spominskemu, morda dopolnjen z literarnimi prispevki, reprodukcijami likovnih in kiparski del. s članki in razpravami iz naravoslovja, z drobnejšimi informacijami in podatki trajnejše vrednosti itd., tehnično pa bi bil i/, finančnih razlogov skromnejši, ker sicer ne bi bil dostopen širšemu krogu bralcev. Taka publikacija bi bila v Kranju zares nujno potrebna. Za vzor nam je lahko skofja Loka (»Loški razgledi« so letos izšli že osmič in so postali že zelo popularni, razen tega pa so v Loki izdali It del to- Odkopavanje še ni zaključeno, zato imamo za sedaj le začasna poročila. Najnovejše izsledke sta v zadnjih dveh številkah Arheološkega vestnika objavila sodelavca kranjskega Mestnega muzeja Peter Petru in Andrej Valič. Bogate najdbe dokazujejo, da je moralo biti v Bobovku ob križišču dveh pomembnejših rimskih cest večje posestvo, najbrž planšarsko. S. A. B. pografije NOB!), Kamnik (»Kamniški zbornik«), Jesenice (ena osnovnih nalog revije »Železar« je objavljanje gradiva o železarski zgodovini Gorenjske!) in še vrsta drugih krajev v naši ožji in širši domovini. Prispevki ne bi smeli biti vezani strogo na kranjsko občino, čemer bi morali prilagoditi tudi financiranje Zbornika. Sicer pa bi se bilo treba o financiranju, o izdajatelju, obliki, vsebini itd. pogovoriti. Bistveno je, da se odločimo za tovrstno periodično publikacijo, da nadaljujemo z letos začetim delom — to pa bo mogoče le s sodelovanjem vseh, ki bi lahko karkoli prispevali k uspehu in z malo več dobre volje in prizadevnosti, kot jo je b*o čutiti doslej. Vprašanje, ki ga s tem načenjamo, bi bilo vsekakor hvaležno področje dela novo ustanovljenega kluba kranjskih kulturnih delavcev. Zato bi bilo priporočljivo, da bi člani kluba o tem razmišljali in izdelali tudi konkretne predloge ter jih predložili v potrditev ustreznim organom. Andrt'i Triler obe mesti počastili z izdajo posebnega spominskega zbornika. Beljaški »900 Jahre Villach« je za nas zanimiv in poučen, ker se nehote vsiljuje primerjava z našim zbornikom »900 let Kranja«. Oba zbornika je izdala mestna uprava, oba imata enak format in oba sta vezana v celo platno in tudi platnice so enako opremljene. Tako se nam vsiljuje miseL, da je imel kranjski zbornik svoj vzor v beljaškem, vsaj kar se tiče opreme in vezave. Sicer pa je med obema precejšnja razlika. Pri kranjskem je sodelovalo 6 piscev več, prinaša tri prispevke več in je obilneje ilustriran. Beljaški pa ima dve barvasti prilogi, šteje dobrih 60 strani več, je natisnjen na finejšem papirju in razkošneje ilustriran in opremljen. Po vsebini pa je beljaški skoro samo zgodovinski, medtem ko ima kranjski nekaj člankov, ki se ukvarjajo tudi s problematiko našega časa. Vsak zase pa sta prav čedna počastitev velike obletnice in kar priporočljiv vzorec za druge. Beljaški zbornik je za Slovence pomemben ne samo zato, ker stoji mesto na slovenski zemlji onstran državne meje in ker obravnava preteklo življenje našega človeka, ampak še zaradi tega, ker nekateri članki obravnavajo tudi vprašanja kranjske dežele in ker z razpravami sodelujeta dva slovenska znanstvenika. Fr. Štele je prispeval 32 strani dolgo razpravo o znamenitem slikarju Janezu Ljubljanskem iz 15. stoletja, ki je bil sin slikarja Friderika iz Beljaka in prinesel k nam očetovo slikarsko tehniko. Še enkrat obsežnejša je razprava Josipa Zontarja iz zgodovine gospodarskih in sorodstvenih odnosov Beljaka in njegovih prebivalcev do Kranjske, Primorske in Hrvatske do konca 16. stoletja. Zbornik ima za Slovence še tretjo pomembnost. V njem je Oskar Sakrauskv odkril doslej popolnoma neznan slovenski protestantski katekizem iz leta 1580. Natisnil ga je Janž Mandeljc v Ljubljani. Uvršča se med zadnjo njegove ljubljanske tiske ter njih število pomnožuje na 27 znanih tiskov. 8. B-fl 6 STRAN RADIO ZANIMIVOSTI SOBOTA, 12. NOVEMBRA 1990 r RTV LJUBLJANA n Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 13., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 13. novembra 6.0O Jutranji pozdrav 6.30 Vedri zvoki 7.15 Reklame 7.30 Ropski koledar ln nrireditve dneva 7.35 r»halnl orkester LM R 00 Mladinska radijska > igra 6.40 Tz albuma otročki pesmi 8.55 7 ■'"^nvno glasbo v novi teden 9.45 Hor> "ora - simfonična pesnitev 10.00 *• nnmnite tovariši.'.. 10.30 Slovanski zhoH in samospevi z orkestrom 11.00 ^q n<»dei?skn nonoldne 11.30 Snorfio^nvanip s smrtjo — nedeljska renortaža 12.00 N,"*' no^i^pici čestitajo ln pozdravljajo - I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert nri vas doma 14.15 Na** poslušalci čestitajo in po7dravliajo — TI. 15.15 Reklame 15.30 Od včeral ln od danes 16.00 Humoreska tecra tedna 16."0 Kar radi poslušate 17.10 Peli so jih mati moja ... 17.30 Radijska Igra 18.11 Glasba zn rive flavti, dve oboi in godala 18.20 Oo-^ia , tričetrtinskem taktu 18.40 Kmečka godba vam igra 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Godala v ritmu 21.00 O Verdiju in njegovem delu 22.15 Pi°s ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni koncert PONEDELJEK, 14. novembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.nf5 Fantastična prodajalna — balptna suita 8.40 Plesni ritmi 9.00 Naš podlistek 9.20 Arn° iz oper Manon, Faust in Mignon 10.15 Melodije raznih dežel 10.40 Ljubilanski komorni zbor p. v. Slavka Zlatica 11.00 Po svetu 1azza - I. oddaja 11.30 Za otroke 12.00 Trio Maksa Kovačiča 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Dušan Modlc: Petletni načrt sadjarstva 12.25 Majhni zabavni ansambli 12.45 Petnajst minut samospevov 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Sanlska dežela - Izvaja Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Popevke na tekočem traku 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame ln zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije T7.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki - VI. 18.50 Človek In zdravje 19.00 Obvestila, reklame ln zabavna glasba 20.00 Glasbeni variete 20.40 Kulturna tribuna 20.55 SlovnostnI koncert ob 15-letnlci ustanovitve Srednje glasbene šole v Mariboru 22.15 Tz naših studiov 23.65 Zavrtite se 23.55 Prijeten počitek II LLL OD NEDELJE, 13. NOVEMBRA DO SOBOTE, 19. NOVEMBRA 1960 Od Handla do Falle Radijska šola za višjo stopnjo Zvočna mavrica Obvestila, reklame in zabavna glasba Listi iz domače književnosti Izbrali smo za vas Razgovor z volivci Simfonija v E-duru Iz naših kolektivov Kot'ček za mlade ljubitelje glasbe - V. Novi izobraževalni obzornik Obvestila, reklame in zabavna glasba Komorni zbor RTV Beograd Radijska igra Etuda št. 11 v a-molu op. 25 Liubljana - Zagreb — Beograd — spored popevk Jugoslovanska glasba 1959 13.30 14.05 14.35 15.15 15.40 16.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.45 19.00 20.00 20.30 20.55 20.59 21.30 22.15 Komorni večer pri W. A. Mozartu 23.05 Po svetu Jazza 23.35 Plesna glasba 23.55 Prijeten počitek SREDA, 16. novembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Orkestralne miniature 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Igramo za vas 10.15 Od arije do arije 11.00 Ritmi velikih mest 11.30 Za cicibane 12.00 Štirje fantje špilajo... 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Lojze Hrček: Uspehi dosedanle obnove vinogradov 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Lahka medigra 14.40 O, Podjuna ... 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Zabavni zbori 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha - VI. oddaja 18.45 Pozdrav z gora 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Hlapec Jernej - opera 20.30 Zabavni orkester RTV Beograd 22.15 Ljubiteljem današnjih popevk 22.50 Literarni nokturno 23.05 Tz modernega glasbenega sveta - VI. oddaja ČETRTEK, 17. novembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame TOREK, 15. novembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba na delu 8.30 Operne uverture 8.55 Padiiska šola za srednjo stopnjo 9.25 Convertino za trobente in godalni orkester 9.40 Obrtniški moški zbor Enakost iz Kranja 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Klavirske skladbe romantičnih mojstrov 11.30 Deset minut iz naše beležnlce 11.40 Od valčka do sambo 12.00 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Ovidon Fajdiga: Ravnanj« ■ krmnimi posevki, ki Jih zajame mrai 12.25 Zabavni orkester Mantovani 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila ln zabavna glasba 8.05 Glasba na delu 8.35 Poje Ljubljanski oktet 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Dva naša solista pred mikrofonom 10.15 Popevke ln ritmi 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem 11.00 Melodije iz Španije 11.20 Koncert za klavir ln orkester 8t. 1 v e-molu 12.00 Vaški kvintet s pevci 12.15 Kmetiiskl nasveti - Ing. Jože Sile: Prvo zimsko dognojevanje oziminam 12.25 Dva prizora iz oper« Glumači 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Siptarske pesmi in plesi 13.45 Veliki zabavni orkestri 14.05 Dve simfonični pesnitvi 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame ln zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Pevka Majda Sep« 16.15 Pesnikova ljubezen ln življenj« - IV. 17.15 45 minut turizma ln melodij 18.00 Iz Puccini]«rv« Toece 18.30 Zabavni orkester Eddi« Barclav 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Pesniki poljskega Skamandra 21.25 Domovina - simfonija v enem stavku 22.15 Po svetu jazza 22.45 Poeme za violino in klavir 23.05 Eartha Kitt - St. Louis blues - oddaja s komentarjem 23.45 Ted Heath in njegov orkester 23.55 Prijeten počitek PETEK, 18. novembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Simfonietta 8.30 Od Beograda do Moskve 9.00 Naš podlistek 9.20 Mešani zbor Glasbene matice 9.30 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Igra violist Pavle Skabar 10.35 Zabavni orkester Raphaele 11.00 Dvospevi iz ruskih oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 Crez kontinente 12.00 Zadovoljni Kranjci 12.15 Radijska kmečka univerza ing. Božo ATič: Skrb za kakovostno seme 12.25 Operetni zvoki 12.40 Domači nanevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pet pevcev - pet popevk 13.45 Pihalni orkester JLA 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje sopranistka Zinka Kune 15.15 Ohvestila. reklame In zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Vrtimo ploščo za ploščo 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Orkester Tonv Leutvviler 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi 19.00 Obvestila, reklame ln zabavna glasba 20.00 Domače popevke 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Veliki skladatelji, kot so jih opisali njihovi sodobniki 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert del Bele Bartoka SOBOTA, 19. novembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Skladbe za harfo in violončelo 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Ali vam ugaja 10.15 Odmevi z baletnega odra 11.00 Po svetu jazza; II. oddaja 11.30 Pionirski tednik 11.50 Slovenski umetniki igrajo mladim poslušalcem 12.00 Komorni zbor RTV Ljubljana 12.15 Kmetijski nasveti: ing. Janez Verbič: Pitanje prašičev 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Z naših hribov In dolin 13.50 Odlomki iz Wagnerjevih oper 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Zvočni kaleidoskop 16.40 Moški zbor Jože Moškrlč 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Tri turkestanske ljubavne pesmi 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Glasba za razvedrilo 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklam« in zabavna glasba 20.00 Nmau čez Izaro ...' 20.30 Dovollt«, im« mi j« Co» - II. epizoda 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešite z nami Telsvizifskl spone! NEDELJA, 13. novembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Serijski film za otroke Prenos event. športnega dogodka 18.00 Plesna šola 20.00 Sedem dni 20.30 Neapeljsko zlato — Italijanski film PONEDELJEK, 14. novembra 19.00 TV pregled 19.25 Znanost in tehnika 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski šnortni pregled 20.30 AnJfle ali Sanica - prenos drame iz ljubljanskega gledališča TOREK. 15. novembra 20.50 Prenos italijanske televizije SREDA, 16. novembra 18.00 Oddaja za otroke 18.45 Film iz serije Svet v znamkah 19.00 Cns, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 6 slavnostnih vabil 21.30 Peoortaža Miljenko Stančič - slikar ČETRTEK, 17. novembra 9.00 TV v šoli 18.00 Jerv'ev načrt — film za otroke 18.10 Družinska oddaja 18.30 Tiso* milj oddaljen alibi — TV film iz serije Interpol 19.00 Poti med kontinenti in oceani 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Sneznavajmo svet in domovino 21.30 Predstavljamo vam violinista Dejana Bravničarja PETEK, 18. novembra 19.30 Družinska oddaja 20.00 TV dnevnik 20.15 Odmevi s festivala Opatija 1960 SOBOTA. 19. novembra 18.00 »Izlet« prenos iz Maribora 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Pravda za oslovo senco - zabavna oddaja 21.30 Film iz serije Nevarnost je moj poklic Ob zgodovinskih naidbah v Bohinju BOHINJ - najstarejše železarsko središče v Evropi Eden izmed biserov Gorenjske je nedvomno Bohinj. Slovi predvsem zaradi naravnih lepot, znan pa je tudi po svojih zgodovinskih dogodkih. O Bohinju so učene glave na Dunaju - prestolnici avstroogrske — prvič slišale leta 1848, ko se je razvedelo za bogate arheološke najdbe v Vojvodini Kranjski. Med njimi je bil geolog A. plemeniti Morlot (po rodu Švicar), ki je či-tal »Costov potopis«, iz katerega je zvedel o presenetljivih najdbah na Ajdovskem gradcu pri Bohinjski Bistrici, ki sta jih odkrila bistriški učitelj Jakob Menciger in kaplan Janez Brence. Po zaključenih geoloških raziskavah Julijskih Alp, ki jih je izvedel Morlot po nalogu gegnostičnega montani-stičnega in geološkega zavoda na Dunaju, se je lotil izredno pomembnega dela. S skupnimi napori Bistričanov in ob strokovnih nasvetih znanega Zoisovega metalurga Franca Sprunga (upravitelja Zoisovih fužin), je Morlot raziskal Ajdovski gradeč — spomenik prastarega železarstva. Morlot in Sprung sta ugotovila, da je bil Ajdovski gradeč železarska postojanka Karnov in pozneje rimska železarna. Dolgo časa je bil Ajdovski gradeč močno utrjena postojanka in varuh trgovske poti, ki je peljala čez dvoje sedel. — Bačo in Suho do južnih bohinjskih gora proti Tolminu in Ogleju v Lombardiji. dischgraetz je minilo več desetletij. Šele leta 1937 je ppnovno začel raziskovati arheološka tla -Ajdovski gradeč in Bitensko ">o-lje - naš rojak, doma iz okolice Kranja, znameniti arheolog or« Valter Smid. Odkritja Valterja Smida so bogatila zgodovino Bohinja, saj mu je uspelo odgrniti zaveso 2500-letnega železarstva in s t_em uvrstiti Bohinj med najstarejša železarska središča v Evropi« Valter Smid se ni zadovoljil z uspehi pri odkrivanju Ajdovskega gradca na levem bregu Save Bohinjke, raziskal je še stara bivališča na Dunaju pri Jereki, Srednji vasi na Zlanu in Koritih pri Nom-nju. Dvaindvajset let po Šmidovih raziskavanjih se je lotil raziskovalnega dela v Bohinju arheolog Stane Gabrovec iz narodnega muzeja v Ljubljani. Izkopavanja Je nadaljeval po začrtani poti Valterja šmida. Ena njegovih P°" membnih najdb za tehnično zgo-dovino železarstva je vsekakor del noža, izkopanega iz groba v Srednji vasi. Ta primer kaže na izredno sposobnost starih železarjev, ki so pridobivali svoje železo I* edinstvene bogate železne rud« »bohovca«. Vse dosedanje zgodovinske navedbe postavljajo Bohinj v hali* stattsko — zgodnjo latensko dobo* h prazgodovinskim gradiščem Pa prištevajo Ajdovski gradeč, Dunaj pri Jereki in kraj na 21anU. Rezilo noža — iz groba v Srednji vasi Leta 1888 in 1889 so v zgornji bohinjski dolini na griču Dunaju pri Jereki našli bronaste in železne predmete. Važno odkritje je bila žlindra, kar je pomenilo, da so na griču Dunaju obstajala tudi prastara železarska topilna ognjišča. Od izkopavanj, ki sta jih v Bohinju izvedla Morlot in Win- Med najstarejše prebivalce pa sodijo Karni, keltskega rodu. 4. novembra lani me je presenetila najdba kamnitega nožička »artefakta«, ki sem ga našel v" vznožju vasi Studor. 10. oktobra lani pa sem z dijaki TSS z Jesenic našel še lepši nožiček in večje število okruškov ter prastare Nožička ln okruška iz kamene dobe — najdeno t Studarja Gangster se je spodtaknil Kralj ameriških gangsterjev pred sodiščem zaradi davčne utaje Anthonv Accardo, ki ga imajo mnogi Američani za naslednika zloglasnega gangsterja Al Capo-neja, se je slednjič znašel na zatožni klopi. Prav tako kot njegov vzornik, ki je bil zaradi davčne utaje pred 29 leti obsojen na 11 let ječe, stoji Accardo zaradi podobnega prestopka pred sodnikom. Accardo Je mobiliziral četo odvetnikov In prič, da bi ušel usodi svojega predhodnika, ki je bil osem let po obsodbi odpuščen iz Ječe kot bolan in zlomljen mož. Pravzaprav je naravnost smešno, kaj očita obtožnica zloglasnemu »Tonvju«: dolži ga,' da je svoj osebni avto označil kot kamion za prevoz piva, da bi plačal zanj manjši davek. »Bledi ste videti, gospod krčmar. Ga ne bi spila kozarček na vaše zdravje?« Accardovi zagovorniki so privedli pred sodišče skupino prič, ki naj bi dokazale, da se je gangster zares ukvarjal s prevozom piva. Ce pa Accardo ne bo dovolj pazil, ga utegnejo njegove lastne razbremenilne priče hudo obremeniti. Sodišče je namreč priredilo to razpravo z »zahrbtnim« namenom. Ta prestopek z avtom je namreč edini, ki ga lahko oblasti temu gangsterskemu kralju dokažejo. Razlog zaradi katerega ga nameravajo vtakniti za rešetke namreč ni tako važen kot dejstvo, da zloglasnega »Tonvja« sledn|ič napravijo za neškodljivega. Primer Al Caponeja dokazuje, da lahko tako prebrisanega gangsterja slednjič vtaknejo za rešetke edino zaradi davčne utaje. HILLARV JE ODNEI1AL Nedavni vesti, da je osvajalec Mount Evcresta Edmund Hillarv odkril med svojim zadnjim vzponom na himalajske vrhove sledove legendarnega snežnega človeka, Je sledila nova vest, ki Je ljudi željnih senzaeij razočarala. Najprej Je nepalikl kralj M.i-hendar v Londonu Izjavil, da ne verjame ▼ obstoj snežnega človeka niti na nepalskem področju niti kje drugje ha Himalaji. Temu je sledila vest Iz nepal-ske prestolnice Katmandu, da Je Hillarv prenehal Iskati snežnega človeka, čeprav smatra, da posnetki sledov, ki jih je našel, zanesljivo pričajo o obstoju himalajskega človeka. ostanke železarstva na Kamnitem plazu nad vasjo Studor. b Želeti bi bilo, da bi omenjene najdbe pripomogle, da bi Bohinj postal Se znamenitejši in bi naj bil zares najstarejša intropološk« In arheološka postaja v prelepi Gorenjski. Aleksander RJazancev UČINKOVITA REKLAMA V Parizu jt pred kratkim pri' tela izhajati neka nova literarna rt* vija. Da bi privabila iim ve! bral* cev, je uredništvo dalo natisniti le* pak, na katerem piše: »Kupujte na* Jo revijo, ker mi ne piše o Bri* gitti Bardot!« BLISKOVITA POSTA # V začetku meseca so v ZDA uvedli najhitrejši sistem prenašanja pošte: vsebino pisem že v nekaj sekundah prenesejo v zelo oddaljena mesta. Pisma vtaknejo * poseben elektronski stroj, ki k«* verto odpre, vsebino pa s pomočJ0 mlkro-valov pošlje v kraj, kamor Je naslovljeno. Original plsrfl» stroj avtomatično uniči; stroj * kraju, kamor Je pismo naslovljeno, takoj, ko prejme besedilo« zalepi kopijo. Sistem je zelo po* poln In ne dopušča, da bi plsm* lahko kdo čltal. MILIJONI Silim POTNIKOV Po nekih ocenah ntj bi t indijskimi železnicami potovalo devet milijonov ljudi brez vozovnic Namestnik ministrstva železnic Nava« Kan J« v parlamentu izj*' vil, da pomeni to za indljtk« železnice Izgubo okrog 50 milijonov rupij. Rekel je, da so približno število slepih potnikov lahko ugotovili po poročilih kontrolorje**, ki ob določenih dneh pregledujejo vlake, ln na osnovi povprečne prod«* j« vozovnic v določenih obdobjib' pOBO'iA, i*. iNOVJiAlBKA l^oo DRUŽINSKI POMINKI STRAN KO GRE OTROK V ŠOLO V vsaki družini je pravi dogodek, ko gre otrok prvič v šolo, predvsem še, če gre obenem celo za prvorojenca. Starši sicer radi trdijo, da otroci, ko gredo v šolo. niso več tako ljubeznivi in navezani nanje. To res drži, saj se ti s prihodom v šolo znajdejo v povsem novi okolici, med novimi tovariši M pred novimi nalogami, ki so zanje pravzaprav že kar velike skrbi. Moramo priznati, da za malo, razigrano glavico, ki je doslej milina le na igro, nikakor ni preveč lahko dojeti toliko novih črk in Številk ter celo vrsto novih pojmov. Starši malih šolarjev so postavljeni v povsem nove situacije, na katere bi morali pravilno reagirati. Mogoče ne bi bilo napak, da bi nekatere od njih na kratko omenili. Ce prvošolček ni za to, da bi ga ta roko peljali v šolo, ga k temu ne silite. Otrok želi biti le samostojen; nekateri sošolci bi se morda c*lo norčevali iz njega. Nikakor ne smete navajati otroka, da bi od vas pričakoval, da mu naredite domačo nalogo. Če je res potrebno, mu dajte najpotrebnejša navodila in ga potem pustite, da se sam potrudi s svojo nalogo. Drugače otrok v šoli ne bo pazil in si tako ne bo zapomnil navodil učitelja. Med šolskim letom se otrok ne bi ifnel pretirano dolgo igrati. Dolgo lKfanje otroka le rartrese in se mo-r» pozneje veliko bolj truditi, da s* dovolj zbere za učenje. Veliko napako naredijo starši, če *e v začetku šolskega leta vpijejo n* otroke, da so najslabši v razredu, da bodo morali razred ponavljati in to le zato, ker se po njiho-vtnt mišljenju premalo učijo. So otroci, ki hitreje razumevajo stvd-n m se tako lahko hitro pripravijo pouk. Prve »pridige« zato prihranite za prvo slabo oceno ali za morebitne slabe ocene ob polletju. * QD'(D G) (D Po obisku v varstveno-vzgojni ustanovi Milene K©|barjeve' - Primskovo •'Ptos si bomo kar težko zamislili leP zimski plašč brez krzna. Na ■liki vidimo preprosto, a zelo uspe-'° kombinacijo svetlega blaga in 'ottinejšega krzna. Mogoče vam bo 'a model pomagal, ko boste prenašali star plašč, katerega oblike ste se že naveličali Nerazumljivo Ali prlmskovski otroci res nt potrebujejo nobenega varstva? Skoraj t vsakem Domu Igre in dela v kranjskem okraju nam bodo lahko povedali, da je eden njihovih največjih problemov prav pomanjkanje prostorov. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da so veliki, lepi, svetli prostori take ustanove na terenu KRANJ-Primskovo, nezasedeni. Znano je namreč, da so Primskovljani na zborih volivcev in na drugih sestankih pogosto zahtevali tako ustanovo, katere ustanovitev je bila zaradi pretežno delavskega okoliša zares upravičena. Mimogrede rečeno, ureditev vrtca je stala več kot 1,800.000 dinarjev. Na Primskovem Je po površni oceni okoli 500 predšolskih in šolskih otrok in kar neverjetno Je, da med njimi ni niti 55 do 60 varstva potrebnih otrok, kolikor Jih vrtec ki so dopolnili komaj drugo leto starosti, vendar se ti kar dobro počutijo, le dela je z njimi zelo veliko. Nekateri otroci prihajajo le za dopoldanski čas; ti plačujejo od tegnili še otroke iz sosednjih vrtcev. Vendar pa le še upajo, da bodo tudi v tem delu Kranja starši uvideli koristnost te ustanove in začeli pošiljati vanjo svoje otroke. Znano je, da morajo vsi ostali kranjski domovi igre in dela odklanjati določeno število otrok, ker Jih zaradi premajhnih prostorov ne morejo sprejeti. Res je, da imajo marsikateri zaposleni starši pri otrocih stare matere ali tete, vprašanje pa je, če je to res najboljša rešitev. Zakaj naj bi starejši ljudje ne imeli kdaj tudi nekaj počitka in pa, ali ima- Tovarna lahko sprejme. Sedaj jih namreč prihaja sem le nekaj čez 30. Upravnica Linka GroSljeva je povedala, da so zaradi nezasedenosti prostorov sprejeli tudi nekaj otrok, SVETUJEMO STAROST JAJC Starost jaje u,-: o tovimo, če jih damo v slano vodo (na 1 liter vode 10 do 12dkg soli). Popolnoma sveže jajce pade na dno. Jajce, staro približno 5 dni, plava v sredini. Osem in več dni staro jajce ostane na površju. Cim starejša so jajca, tem više se dvignejo. LUPLJENJE KOSTANJEV IN MANDELJNOV Ce hočemo kostanja, ki ga potrebujemo za pecivo, odstraniti kožico, ga poparimo in potem potegnemo kožico z njega. Mandeljne laže olupimo, če jih prej vržemo v vrelo vodo. Ne smemo pa jih v njej pustiti predolgo, da ne izgube 1 pc bele barve. SOL V KEPAH Sol v kepah razdrobimo najhitreje, Ce jo denemo za nekaj Časa v ne pretopio pečico. Da preprečimo nadaljnje sprijemanje, pri-mešajmo soli nekaj zrn riža ali l graha. 2600 do 3200 dinarjev. Vsakdo se mora strinjati s tem, da te cene niso visoke niti za hrano samo (ki pa je izredno kvalitetna). Nikakor pa ne smemo prezreti vzgojnega pomena otrokovega bivanja v družbi sovrstnikov pod dobrim vodstvom in nadzorstvom vzgojiteljice. Pri obisku te ustanove je takoj mogoče ugotoviti, da se otroci dobro počutijo v prijetnem vzdušju, ki ga znata ustvariti vzgojiteljici in da se imajo radi med seboj. O nezasedenosti vrtca na Primskovem so govorili tudi na zadnjem zboru volivcev in tedaj je bilo slišati predlog, da bi sem pri- IIHllli:ililllll!lilllli;!l!IIHIIHtlllllllll!IHIillllir Male aanimiwm*ti 0J) V Hirošimi še danes ugotavljajo posledice eksplozije atomske bombe v II. svetovni vojni. — Pred kratkim je neka Japonka rodila otroka, na katerem so bili jasno vidni znaki posledic pretr-pelih radiacij. « Veliki angleški ženski list trdi, da je bilo v Veliki Britaniji pred 60 leti okoli 65 odstotkov blondink, sedaj pa je ta odstotek padel pod 30 odstotkov. jo otroci doma res vse, kar lahko dobijo v vrtcu? Ne mislim tu na redno hrano in varnost, temveč le na najrazličnejše razgibalne igrice, igre za razvijanje govora in mišljenja, skupno prepevanje pesmic in vse drugo, kar na pravilno formiranje otrokove osebnosti vpliva izredno ugodno. Motka Sosie Odslel bolite milo Zlatorog prične kmalu s poskusno proizvodnjo sodobnejših metodah p« nap Rekonstrukcija tovarne Zlatorog v Mariboru se bliža koncu. Malokdo, ki je v zadnjem času zasledoval hitro rast gradbenih del v tovarni Zlatorog, je vedel, da se tu pripravlja montaža dveh popolnoma novih strojnih naprav za najsodobnejšo proizvodnjo detergentov in pralnih mil. Tako postajajo napori kolektiva, da se dokončno reši zastarelih delovnih metod — stvarnost, kar ni samo velika pridobitev za kolektiv, temveč tudi za potrošnika. Prvi del rekonstrukcije bo zaključen z montažo Mazzonijevih naprav za nroizvodnjo pralnih mil in v kratkem bo stekla poiz-kusna proizvodnja mila po najsodobnejših metodah. Naše gospodinje bo vsekakor zanimalo, kaj bo tu novega in kakšna bo razlika med dosedanjo in novo kvaliteto mila. Da bi bilo to laže razumljivo, naj na kratko omenimo sedanji, povsod v svetu že zastareli način proizvodnje, po katerem je tovarha Zlatorog, kakor tudi vse ostale tovarne mila pri nas proizvajala pralna mila. Kuhana milna masa je bila na primitiven način hlajena in nato oblikovana v razne oblike. S tem se je šele začel proizvodni proces, čeprav izven stroja. Proces lahko imenujemo to zaradi tega, ker je predstavljalo sušenje in oblikovanje mila eno od važnih faz v celotni proizvodnji mila. Sušenje V SEZONI KOSTANJA Kostanjeve kroglice Pol kilograma kostanja, 200 gr sladkorja, 2 del mleka in žlička ruma; mandeljni in čokolada. Kuhan, olupljen in skozi cedilo pretlačen kostanj dodajte sladkorju, ki ste ga predhodno skuhali s kozarcem vode in vanilijo. Dodajte Se rum in oblikujte enake kroglice. Pretlačen kostanj pa lahko daste tudi v vrelo mleko in nato ob neprestanem mešanju kuhajte, da se masa popolnoma zgosti. — Priporočljivo pa je tudi polovico mase pripraviti z rumom, drugo polovico pa z mlekom in na koncu obe masi pomešati. Vsako kroglico nabodite na zobotrebec, da jo boste laže potopili v raztopljeno čokolado, nato pa jo povaljajte v zmleti čokoladi, ali posuj te samo z vanili jevim sladkorjem. Vanjo lahko zapičite še po dolžini narezane mandeljne. samo je bilo dolgotrajno in pod-' vrženo atmosferskim prilikam kot so temperatura, vlaga itd. Po dosedanjem načinu proizvodnje je bilo milo na tržišču često vlažno in porozno, če pa se je sušilo dalj časa, se je deformiralo. V novem, modernem načinu proizvodnje vse te nevšečnosti odpadejo, ker se vse delo — oblikovanje in sušenje — vrši v strojnih napravah. Odslej bo milo vedno dovolj čvrsto, s točno določenim odstotkom vlage, ne bo veđ spreminjalo oblike in se pri shranjevanju ne bo vlažilo. Razumljivo je, da bodo te spremembo zelo vplivale na izboljšanje kvalitete mila, kar bodo potrošniki lahko kmalu z največjim zado-volj stvom ugotovili. Poleg navedenega, še ena novost, ki je seveda zelo tesno povezana z obrazloženo spremembo v načinu proizvodnje mila. Proizvodnja po starem načinu zaradi sušenja na zraku rti dovoljevala znatnega povečanja kapacitet, zaradi česar se je često dogajalo, da trgovska mreža ni bila vodno založena z nekaterimi vrstami mila. Druga slaba stran, ki j« izvirala iz omenjenih proizvodnih zmogljivosti je bila ta, da j« moralo milo prehitro zapuščati sušilnice v tovarni, kar je imelo škodljivo posledico, da je prihajalo milo na trg prevlažno. Vso to bo seveda v bodoče odpadlo! Milo bo prihajalo iz strojnih naprav popolnoma sposobno za trg in uporabo, ker se bo celoten proizvodni proces odvijal v strojih. Da bi na koncu lahko vsaj delno ocenili ogromne vrednosti, ki jih prinaša proizvodnja mila s novimi napravami, naj omenimo še to, da je največja tovarna mila na svetu THE ANDREW JER-GENS COMPANV LTD v Ameriki montirala Mazzonijeve naprave za proizvodnjo pralnih mil. Poleg te delujejo že več let isto naprave v celi vrsti tovarn v zahodnih državah in drugod v svetu, kar dokazuje veliko vrednostij ki jih imajo moderne naprave za proizvodnjo kvalitetnih pralnih mil. Razumljivo je, da se bodo proizvodne zmogljivosti tovarne tako neprimerno povečale in bo tovarna Zlatorog lahko v celoti zadovoljila željam potrošnikov in proizvajala prav tako kvalitetna mila kot jih ima zahodnoevropski trg. SSftlBBlBSSHitfSSBBMBHMBttBftSU MIZICE NEKOLIKO DRUGAČE iz svetlega lesa in se prav hitre lahke prensse t Mizica s posebnimi držaji je narejena katerikoli kot ▼ sobi. Dve nizki mizici sta postavljeni ena na drugo ln se po potrebi enostavno razdvojita. Narejeni sta iz smrekovega lesa in pobarvani a svetlo modro oljnato barvo. Mizica v obliki velike škatle, narejene iz svetlo pobarvanega lesa. Ce Je potrebno, se plošči lahko dvigneta ali spustita. S tem se menja tudi razpoložljiva površina milice. 40A7A CHR1ST1E 7 ALIBI »Kdo? sem hlastno vprašal. »Njegova žena.« »Od kod veste to?« »Sama mi Je povedala.« »Kdaj?« »Včeraj. MoJ bog. včeraj. Zdi se ml, da leži med *Ceraj ln danes že deset let.« Počakal je za hip, potem pa nadaljeval: »Ali me r*zumete, Sheppard? To vam pripovedujem seveda "rogo zaupno. Drugi ne smejo zvedeti. Potrebujem V*Š nasvet, ker ne morem dalje nositi te težke odgovornosti. Zares ne vem, kaj bi počel.« »Nekaj ml ni jasno. Kaj Je napotilo gospo Fer-r*r*. da vam je to priznala?« »Pred tremi meseci sem zasnubil gospo Ferrars. ^klonila je. Prosil sem jo znova In takrat Je prisila. Toda odklonila je, da bi objavila zaroko, pre-"fcr> ne bo končano žnlno leto. Včeraj sem govoril * njo in Jo opomnil, da Je preteklo leto dni ln še r'Je tedni od smrti njenega moža in da nič vef ne °vlra objave najine zaroke. Opazil sem, da se žudnje S nekako čudno obnaša. Potem pa se nenadoma J1' mogla več premagati in - je povedala vse. Kako ,ilvsem je bil dober državljan. Vse normalno, r**vo in zukonltn v njem se je moralo V tem tre-**utk«i obrniti proti njej. -1)»,« je nadaljeval s tihim, enoličnim glasom, Je priznala. Zdi se ml, da nekdo ie dolgo ve In da Je ta človek Izsiljeval od nje mnogo de-•*»"Ja. Ta pritisk Jo je spravil malone ob um.« "Kdo Je ta moški?« takrat sem se spomnil Rhlplm Patona In gospe v*Urs, kako ata hodila drug ob drugom in stikala glavi. Nenadoma me je popadel hud strah. O sta.. Ne, to je bilo izključeno. Spomnil sem se Ralpho-vega prisrčnega pozdrava popoldne. Neumnost. »Ni mi hotela povedati njegovega imena,« je počasi dejal Aekrovd, »niti priznati ni hotela, da je to kak moški. Toda seveda ...« »Razumljivo,« sem mu pritrdil, »to Je bil kak moški. Sumite koga! Ackroyd je namesto odgovora zastokal In zakopa! glavn med dlani. »Ne, to ne more biti,« Je dejal. »Spravlja me ob pamet, če samo pomislim na to. Ne bi rad izgovoril tega divjega suma, ki mi roji po glavi. Rad bi vam povedal le to: po njenih besedah sem sklepal, da je ta oseba morda v zvezi z mojo hišo - toda to je Izključeno. Moral sem jo napačno razumeti.« »Kaj ste ji dejali?« »Kal naj bi ji dejal? Seveda Je videla, kako straš-no Je delovalo njeno priznanje name. Potem pa se mi Je postavilo vprašanje, kako naj ravnam, da ho prav. Vidite, s tem priznanjem sem postal naknadno njen sokrivec. Verjemite mi. bil sem kot omamljen. Zaprosila Je za štiriindvajset ar premisleka -In zahtevala zagotovilo, da med tem časom ne bom ničesar ukrenil. In trdno se Je hranila, da bi povedala Ime ničvTcdneža. ki Jo Je izsiljeval. Menim, da se Je bala, da hI šel k njemu In ga ubil. Sele potem bi bil vrag ta. Dejala mi Je, da bom slišal o njej, Še preden bo minilo štiriindvajset ur. Moj bog, prisegam vam, Sheppard. da mi nI nikdar prišlo na misel, da je nameravala napraviti samomor! In Jaz sem Jo pripravil k temu!« »Ne. ne,« sem dejal, »samo nobenih pretiravanj! Vas gotovo ne zadene odgovornost za njeno smrt!« »Kaj naj storim? Uboga ženska Je mrtva. Ali še Ima smisel, da bi načenjal staro nesrečo?« »Tu vam lahko samo prigovarjam,« sem menil. »Toda urediti hI bilo treba neko drago vprašanje. Kako hI dobil lopova, ki jo Je tako gotovo pahnil v smrt, kot da bi Jo sam umoril? Vedel Je sa prvi zločin In se ga oklenil kot pohlepni m u novinar. Ona se Je pokorila za svojo krivdo. Naj bo on brez kazni?« »Razumem vas,« sem dejal počasi. »Radi hI ga ustrelili? To bo povirocito mnoge prahu. Ste po« mislili na to?« »Gotovo. Vse aem dobro premislil.« »Istega mnenja sem kot vi, da je lopova treba kaznovati... toda...« Aekrovd se je dvignil in hodil po sobi. Potem se je vrgel spet v naslanjač. »Poslušajte, Sheppard, pustimo trenutno te stvari pri miru. Ce ne bom dobil od nje nobenega obvestila več, naj počiva v mira.« »Ce ne dobite nobenega obvestila? Kaj menite a tem?« sem radovedno vprašal. »Neki občutek Imam, da je gotovo postila za mene obvestilo — preden Je umrla. Tega ne morem dokazati, toda zagotovo Je tako.« Zmajal sem z glavo in vprašal: »Al! Je zapustila kakšno pismo aH obvestilo?« »Sheppard, prepričan sem, da Je to storila. Se več, čutim, da Je izbrala smrt zato, da bi vse prišlo v javnost in da bi se tako maščevala nad človekom, ki Jo Je prltlral do obupa. Prepričan sem, da bi ml povedala Ime, če hI Ril takrat pri njej..,« Prenehal Je. Vrata so se odprla brez šama In ▼stopil Je Parker a podstavkom, na katerem Je ležalo več pisem. »Večerna pošta .gospod,« Je dejal In ma dal podstavek. Potem Je pobral skodelice In Izginil. Moja pozornost se je spet povrnila k Ackrovdn. Kot okamenel je strmel na moder pisemski ovitek. Ostala pisma so padla na tla. »Njena pisav*,« le Šepetal. »Sinoči Je morala še oditi od doma In oddati pismo, preden Je...« Raztrgal Je ovitek in vzel Iz njega več popisanih listov papirja. Potem me J« pogledali b rhidnim pogledom. »AH veste zagotovo, d« ste zaprli okno?« Je vpraftađ. »Zagotovo,« sem odvrnil. »Ves večer me spremlja neprijetni občutek, da me nekdo opazuje Itn prisluškuje.« »MoJ dnvgi, srčno ljubljeni Roger. Zločin mora hiti kaznovan. Tako čutim - ln to sem danes popoldne MtoAa ▼ Tvojih očeh. Sla bom po eotni poti, ki mi še preostaja. V Tvoje roke pa predajam harnovonje človeka, Id Je spremenili mode življenje v zadnjem tatu dfld v pekel. Popoldne Ti nlisem hotela povedati njegovega tuktm, aoda etfksoala •ena, da Ti ga bom povedala sedaj. Ker nima bflžnjiih sorodnikov aH otrok, do katerih bi morati biti obzirni, se Ti ni treba bati javnosti. Najdražji Roger, oprosti — če mi moreš — hudo, ki sem ti ga hotela storiti — « Reger j« zastal, ker M moral obrniti Ust »Oprostite, Sheppard, to moram aam prečil a t'.« Je dejal z negotovim glasom, »To Je Mio le za mene, le za mene.« Vtaknil Je pismo v ovitek in ga položil na mizo. »Ne,« sem razburjeno vzkliknil, »čitajte ga sedaj.« Aekrovd me Je začuden« pogledal. »Oprostite,« aem dejal In čutil, da mi sili rdečica v obraz. »Ne mislim, da hi morali čitotd meni. Toda berite sedaj, ko sem Se Jaz tu.« »Ne,« Je dejal, »raje bom počakal.« Iz nekih meni neznanih vzrokov sem silil -ran,?. »Pireftltojte vsaj tone tistega moškega,« sem pred« lagal. Toda Aokrovd Je bil Izredno trmast. Ce ga Jo kdo hotel prepričati o kakftni stvari, je vztrajal pri nasprotnem. Vsa moja prizadevanja so blJa zaman. DvamaJst minut pred deveto Je dobil pismo. Deset mM pred deveto sem ga zapustil, ne da M prečitail pismo. Omahoval sem, s kljuko v roki in pogledati nazaj v sobo, če nisem kaj pozabi1!. Majajoč z glavo sem odšel tn zaprl vrata za seboj. Odskoči! sem, ko sem zadel v Pa