ISSN 0351-6407 Vroče poletje " dobro vino. Murska Sobota, 12. avgusta 1999, leto Ll, št. 32, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT AKTI IAl Mn ni/m i mao Črni kruh LJh vojaške igre LJUTOMERSKA OBČINA, str. 1 2 General Maister pri Zemljičevih Delno jasno bo s spremenljivo ^Oblačnostjo, fd^o bodo dohe. ^O^^BREZUCN OGLASI I tM. SOBOTA tel 27 020 I IM. SOBOTA tel. 27 020 MARIBOR tel. 062 224 900 Pomurski poste*^ MAJDA HORVAT IZBRANO HERMES SoftLab v M. Soboti AKTUALNO DOMA ^0 / tuj J'n P°Sowre o koncu sveta. Pridružila se jim ni-vle/J"W Za,°' bis'na njih ostrila novinarsko pero, J ^azaj ° na uko' so m' zanimivi, ker se Je okoli Prer°-jjka v sil^ karvH°st komuniciranja med ljudmi. Enim je pr zabavo, drugim povod za resen pogovor, tretjim J in.jezo- ^ni so silno modrovali, drugi so le poslu-pjjj ^i govorili zelo pametno. O koncu sveta so man-prav ^i, tako revni kot bogati, tako pametni v vrsti Jjametni’ tako ljudje na vodilnih mestih kot tisti ^Pogovn ■ °ncu sveta in vseh prirobnih temah se je na-o razte. r' '°čki ’ pri koncu sveta’ a potem ^^dejs^/'' ',a vPra^anja življenja, ki ga živimo. Govorili 'i% 0(1 pSe resnieno dogajajo na tem svetu in so bolj življenj °nCa Sveta' 0 brezpravnosti ljudi, ekologiji, po-^ij'' o če^ iiv,ienju. Začudo, ljudje so se torej začeli po-^J^nikih *' 'n ne le o političnih aferah, kratkou-vela narcis°idnih Občinarjih, krajevnih veljakih ... V sku^0 ^^iji^li' razpoznavna je bila zavest od-A^^osek., ,)>"> življenje na našem planetu in čutila seje ^v^ Jst( ®a bo na- pa Xd knietij^ U b° pre’ je tudi Pr°gram. Staljen P°datek’ da Ved' t.\ Ve|‘k°zna katere Je ?,akoda °cjb d°SežkOv Prikaz najno-Kkn na tem P°-A J?’ pr°gram ^^g^^ob’ VHa^atheni,ka razsta’ ^v^islov^^tnice k? njeJ Pa h$k‘b 80Ve' redij0 ?Seh pa‘ a°-be!ij 0Venski KH^ki^tersi- Poslovanje v pomurskem zdravstvu w Cas rdečih številk Po polletnih, sicer začasnih podatkih o poslovanju so bili v rdečih številkah murskosoboški, gornjeradgonski in ljutomerski zdravstveni dom, blizu pozitivne ničle je bilo poslovanje lendavskega zdravstvenega doma, prek stomilijonsko izgubo pa je spet imela splošna bolnišnica. Štefan Vučak, strokovni svetovalec pomurskih zdravstvenih zavodov, je vzroke za negativno poslovanje strnil v tri točke, in sicer: v zdravstvenih domovih in bolnišnici je bilo opravljenega več načrtovanega investicijskega vzdrževanja, zaradi dodatkov k plačam zaposlenih v zdravstvu so se povečali stroški dela, v zdravstvenih domovih (razen v lendavskem) ter v bolnišnici niso opravili z zdravstveno zavarovalnico dogovorjenega obsega sto- ritev. Primanjkljaj specialističnih ambulant Zaradi manjšega obsega opravljenih storitev je murskosoboška bolnišnica izgubila 63 milijonov prihodka. Največji izpad beležijo v specialističnih ambulantah, in to v prvih mesecih tega leta, ko je zaradi sprejete standardizacije začel veljati tudi nov način obračunavanja storitev. »Zaradi tega smo takoj ukrepali. Ugotovili smo namreč, da je bilo delo opravljeno, vendar ni bilo pravilno evidentirano,« je direktor murskosoboške bolnišnice. Hkrati so v bolnišnici presegli načrtovani program pri bolniških oskrbnih dnevih, in to na račun pomladne epidemije respiratornih obolenj. Zaradi tega, in ker je zdravstveno ministrstvo epidemijo tudi objavilo, je bolnišnica zaradi povečanega obsega storitev Zavodu za zdravstveno zavarovanje izstavila račun, vendar je od dvajsetih milijonov za dodatne stroške dobila povrnjenih le 5,3 milijona tolarjev. Izbrani zdravnik-denarja vreden Manj dela od načrtovanega so opravili tudi v dispanzerskih dejavnostih v zdravstvenih domdvih (razen v Lendavi), v murskosoboškem pa še v zobozdravstvu. Več dela, ki pa ni plačano, pa so opravili v ambulantah splošne medicine. A bolj kot to jim ne gre v račun, da jim prihodek tanjšajo vsi tisti zavarovanci, ki se jim ne zdi potrebno izbrati osebnega zdravnika. Vsaka podpisana izjava zavarovanca prinaša namreč tako zdravstvenemu domu kakor tudi zdravniku zasebniku s koncesijo denar že sama po sebi in neodvisno od obsega dejansko opravljenih storitev. Plačilo izvajalcem zdravstvenih storitev za opravljeno delo je namreč s strani zdravstvene zavarovalnice sestavljeno iz dveh delov, in sicer števila opredeljenih zavarovancev na zdravnika in plačila dejansko opravljene storitve. MHI VESTNIK NA INTERNETU marji, okuži pa se lahko tudi z živalskimi izločki. Okpžba med ljudmi pa je možna z okuženo krvjo, blatom in drugimi izločki. Za evroazijski prostor sta značilni dve vrsti hemoragičnih mrzlic, najbolj znana in s pojavnostjo tudi pri nas je mišja mrzlica, medtem ko jih je v afriškem prostoru kar sedem; najbolj poznani sta rumena mrzlica in ebola. Značilna hemoragična obolenja pa pozna tudi svet Severne ter Južne Amerike. Ebola je znana že več kot dvajset let. Šestinsedemdese-tega leta je izbruhnila epidemija v Kongu v bližini reke Ebola, po kateri je virus tudi dobil ime, več obolelih pa so registrirali še leta petindevetdeset. »Največja skrivnost ebole je v tem, da ni točno znano, katera živalska vrsta je njen gostitelj, zakaj izbruhne in kje, neraziskan pa je tudi način okužbe ali prenašanja. Raziskovalci so v Afriki pregledali ogromno število živali, vendar pravega rezervoarja niso odkrili. Strah zbujajoča pa je seveda tudi visoka smrtnost. Ebola je takoj za steklino infekcijska bolezen z najvišjo smrtnostjo,« je povedal Ivan Prelog, zdravnik specialist infektologije z Oddelka za infekcijske bolezni v murskosoboški bolnišnici. Rumena mrzlica -zoper bolezen je cepivo Rumena mrzlica je najbolj raziskana hemoragična mrzlica, saj so bolezen poznali že v .sedemnajstem stoletju, že pred sto leti so vedeli, dajo prenaša komar, cepivo za zaščito pred boleznijo pa obstaja od sedemintridesetega leta. Je bolezen tropskega in subtropskega sveta, na svetu pa je letno evidentiranih okoli tisoč nhnlplih dpi on c Vrv nn iiU I Mišja mrzlica spada med hemoragične mrzlice V družino hemoragičnih mrzlic sodi tudi mišja mrzlica, ki je »doma« tudi v Sloveniji. Bolezen so v Sloveniji prvič dokazali leta sedeminosemdeset, imamo pa dve žarišči, in sicer v Pomurju ter v panonskem svetu na Dolenjskem. Število obolelih po letih niha in se giblje do deset obolelih, od tega tri do pet v Pomurju. »Letos smo dokazali tri primere obolenja, dva pa poslali v potrditev,« je povedal dr. Ivan Prelog. Mišja mrzlica je hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, kar pomeni, da bolezen močno prizadene še ledvice. Bolezen je poznana že sto let, najbolj pa je razširjena v azijskem svetu ter v državah dalnjega vzhoda. Američani so jo dobro raziskali v petdesetih letih v času korejske vojne, ko je bolezen številčno kosila med njihovimi vojaki. Bolezen izvira od malih glodalcev, ki virus izločajo z blatom. Ta se poleti spremeni v prah, človek pa se lahko okuži z njim, ko dela na polju ali z uživanjem z izločki onesnažene ozimnice. Inkubacijska doba traja do mesec dni, bolezen pa se začne z vročinskim stanjem, mrzlico, bolečinami po mišicah, slabostjo, lahko tudi z bruhanjem ter drisko. Zaradi bolezni začno odpovedovati ledvice, ogrožujoče za življenje pa so možne krvavitve v zaprte organe, jetra, pljuča, možgane. Umrljivost pri mišji mrzlici je med hemoragičnimi mrzlicami najnižja. Cepiva zoper bolezen ni, obstaja pa zdravilo, s katerim pri nas zdravijo v primeru neugodnega poteka bolezni. Le-ta lahko poteka tudi v zelo blagi obliki. LOKALNA SCENA 12. avgust 1999 ®!! 30 let Medobčinskega društva invalidov Več kot jubilejno praznovanje pomočjo turističnega društva Banovci je vas nekoliko bolj zaživela. Raznih prireditev, ki jih društvo organizira, se udeleži tudi veliko gostov iz bližnjih banovskih term. Dejavnosti društva tako predstavljajo pozitivne smernice v razvoju turizma. Od začetnih 257 na zdajšnjih 2000 članov - V ospredju skrb za delovne invalide - Republiški srebrni znak Karlu Šoštarecu, bronasti pa Genovefi Baranja in Albini Gornjec red 30 leti ustanovljeno Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota je v svojem bogatem delovanju poželo že vrsto uspehov. Društvo, ki je sprva štelo 257, leta 1976 preko 900, zdaj pa že več kot dva tisoč članov, si je v treh desetletjih s prizadev- nim in vestnim delom pridobilo ugled ne le med invalidi, ampak tudi mnogo širše. »Poglavitne naloge društva od ustanovitve do danes so bile predvsem v tem, kako vrniti zaupanje do enakopravnosti invalidov v družbi oziroma v svojem okolju. Invalidi smo preizkusili, kako težka je včasih pot do strokovnjaka, ki naj bi invalidu nudil strokovno pomoč. Ta pot je bila še težja zaradi takratne neorganiziranosti, zato je bila ustanovitev društva nujna in potrebna. S trdno voljo in pomočjo Zveze društev invalidov Slovenije, kije bila ustanovljena prav tako leta 1969, smo uspeli premagati obilo težav. Ob ustanovitvi je društvo združevalo delovne invalide, invalidske upokojence in druge telesne invalide, ki niso imeli nikakršnih pravic iz invalidske zakonodaje. Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota deluje danes v kar 12 prekmurskih občinah: Murska Sobota, Beltinci. Moravske Toplice, Puconci, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, Cankova, Tišina, Gornji Petrovci in Rogašovci. V društvo je vključenih 11 poverjeništev z 21 aktivi,« poudarja sedanji predsednik Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota Karel Šoštarec, ki je obenem tudi vodja koordinacije za celotno Pomurje. Prav po njegovi zaslugi se je močno razmahnila tudi svetovalna služba. V ta namen imajo vsak ponedeljek od 8. do 13. ure organizirane pravne nasvete, ob sredah in petkih od 8. do 12. ure pa se v društvenih prostorih na Kocljevi ulici 4 v Murski Soboti zbirajo številni invalidi, ki kažejo velik interes za različna področja delovanja. »Društvo skrbi predvsem za zaščito delovnih invalidov, in sicer za urejanje njihove pokojninske in zdravstvene zaščite. Poleg tega pripravljamo vrsto medsebojnih srečanj, skupnih izletov po državi in tujini. Ob letošnjem jubileju se dobro Zavedamo, da je pred nami še dosti izzivov, vendar smo lahko ponosni na prehojeno pot,« je ob koncu dodal neumorni predsednik Medobčinskega društva invalidov Karel Šoštarec, ki je pred kratkim dobil od Zveze delovnih . invalidov Slovenije visoko priznanje - srebrni znak. Bronasti znak za humano delo pri uveljavljanju pomoči invalidom in soustvarjanju enakih možnosti pri njihovem vključevanju v življenje in delo pa sta prejeli dolgoletni aktivistki Genovefa Baranja iz Murske Sobote in Albina Gornjec iz Dokležovja. MILAN JERŠEi Mirne sape v hodoški občini Odloki in sklepi praktične narave etrtkova seja hodoških svetnikov sicer ni bila prelomna, imajo pa sprejeti sklepi predvsem praktično naravo. V skladu z republiško zakonodajo so sprejeli Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in naj kot informacijo še zapišem, da hodoški župan od 1. julija opravlja svojo funkcijo profesionalno. Konec koncev - zakaj pa ne? Opravljanje funkcije župana, celo če je to novoustanovljena občina, zahteva celega človeka, kajne? Najbrž bo za krajane najbolj zanimivo, da so sprejeli Odlok o določitvi povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje, bolje rečeno traktorsko takso. Tako bodo morali uporabniki kmetijskih strojev glede na njihovo moč plačati letno od 2780 do 9800 tolarjev. Seveda bodo šla sredstva za obnovo in vzdrževanje cest. Tudi pitna voda zna biti na Goričkem problem. Pa ne prehud. Zato pa so svetniki obravnavali Odlok o oskrbi s pitno vodo, v katerem so jasno zapisali, da se bo poraba vode obračunavala, prav tako pa se bodo ustrezno zaščitili viri pitne vode. V odloku jasno stoji, da je v bližini le-teh prepovedano škropiti, razlivati gnojnico ... Seveda so sprejeli tudi Odlok o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov na območju občine Hodoš; na občini se bo torej dobilo soglasje ali priglasitev za gradnjo manjših stavb (drvarnice, vrtne ute ...). Seje pa zataknilo tam, kjer se ne bi smelo. Pa zato niso krivi hodoški svetniki, temveč Zavod za zaposlovanje, ki ne dovoli zaposliti javne delavke za oskrbovanje starejših občanov. Zahtevajo namreč IV. stopnjo izobrazbe, delavka, ki to delo že opravlja, pa ima le drugo. A vseeno hodoški svetniki vztrajajo, dajo zaposlijo. Vzrok je enostaven: delavka obvlada madžarski in slovenski jezik, je domačinka pa tudi ljudje jo imajo radi. Na tem primeru se namreč vidi, kako toga znajo biti pravniška pravila. Hodoški svetniki so očitno bolj praktične narave in prav je tako. Turistično društvo Banovci Razvoj turističnega kraja Turistično društvo Banovci so ustanovili decembra 1994., potem ko bili so dolga leta člani Turističnega društva Veržej. Potreba po lastnem društvu je bila že skoraj nuja, saj seje razvoj turizma v Banovcih že zelo širil, povod temu pa so seveda že zelo znane Terme Banovci. V začetku je bil glavni cilj članov turističnega društva skrb za dobro počutje gostov v termah, nato pa so se naloge in želje v društvu prilagajale potrebam ožje in širše okolice. V začetku vsakega, leta si zastavijo program, po katerem delujejo skozi leto in v katerem je v ospredju ohranjanje starih ljudskih običajev. Veliko skrb posvečajo tudi ureditvi kraja in prav letos so bili Banovci v tekmovanju slovenskih krajev na področju turizma in varstva oko- Ija izbrani za najbolj urejen turistični kraj v Pomurju. S tem se uvrščajo tudi v republiško tekmovanje, za kar pa po mnenju predsednice društva Majde Kolbl nimajo najboljših pogojev, saj so kriteriji naravnani prav na elemente, v katerih vas Banovci kljub naglemu razvoju turizma zaostaja. Najbolj problematična je komunalna in turistična infrastruktura, kraj pa tudi ni dovolj urejen za funkcionalno ovirane osebe. Poleg tega je treba zadostiti še nekaterim (morda osnovnim) pogojem (pločniki, ulična razsvetljava, ureditev kanalizacije, avtobusno postajališče ...), kjer pa je potreben visok delež finančnih sredstev, za kar bi po mnenju ga. Kolbl morala poskrbeti že bivša občina Ljutomer in Terme Banovci. Tako je turistič- Kako do mirnega in dolgega spanca? S pomočjo dimnikarjev ter sej ob koncu tedna rogašovski občini že dlje časa ugotavljajo, da so dimnikarske storitve predrage, še posebno v primerjavi z drugimi javnimi storitvami, in se sprašujejo, zakaj je potrebno izmeritev peči po čiščenju plačati dvakrat - najprej serviserju, potem pa še dimnikarju. Da bi zvedeli podrobnosti, so na sejo poklicali kaf~tfffek^irja ABD Dimnikarstvo, d. o. o., Murska Sobota Alojza Brenčiča. Gospod Brenčič je svetnikom v poldrugi uri razpravljanja ter pogajanja poskušal razložil in jih prepričati, da dimnikarske storitve vendarle niso tako drage. Povedal je, da imajo za vse občane in občine, s katerimi so podpisali pogodbe za opravljanje storitev, enake cene, v primerjavi z drugimi podjetji po Sloveniji pa so še cenejši. Sicer paobstaja-ta zakon in pravilnik o pravilih dimnikarskih storitev, katerega se držijo pri svojem delu in s pomočjo katerega se zagotavlja tudi določena varnost. Na vprašanje, zakaj morajo občani za meritve plačati dvakrat, pa smo zvedeli, da serviser opravi le kontrolno meritev, samo poročilo dimnikarja pa je relevantno pri nadzoru inšpektorja. Dimnikarstvo tudi vsako leto kontrolira svoje merilne naprave v Nemčiji, njihovo delovanje pa večkrat preverijo tudi doma. Župan Janko Halb je povedal, da imajo dimnikarji koncesijo, če pa želi to opravljati tudi serviser, si jo mora prav tako pridobiti. Svetnik Bertalanič je poudaril, da je sicer res razlika med cenami dimnikarskih storitev v Ro-gašovcih in Mariboru, kjer naj bi bile dražje dimnikarske storitve, ampak da je tam dimnikar na vpoklic. Brenčič pa mu je odgovoril, da je to pravljica ter dodal: »Bojte srečni, da imate dimnikarje in lahko mirno spite.« Na koncu so po prerekanjih pogodbo z diminkarskim podjetjem vendarle podpisali. Da bodo dlje časa spali Tudi o občinskem poslovni-cu, čeprav so ga obravnalali že da še marsikaj povedati. Tako je bilo tudi na zadnji seji, razprava pa ni bistveno vplivala na razpoloženje. Svetnike je zanimalo, kdaj naj bodo seje. Zavzemali so nogometnega kluba Tromejnik iz Kuzme Miran Petek podpisala enoletno sponzorsko pogodbo. NK Tromejnik se je letos uvrstil v tretjo ligo vzhod in se okrepil s tremi novimi igralci. Kljub temu je cilj kluba najprej stabilizacija in obstanek v ligi, nato pa uvrstitev v sredino lestvice, kar je nakazal tudi direktor Grah. Odslej pa bo klub, ki je v pokalnem tekmovanju že izpadel proti premočnemu prvoligašu Gorici, nastopal z novim imenom Tromejnik Slo- NK Tromejnik Slovenica M Rogašovski župan je inuli petek sta direktor trženja Slovenice, d. d., Metod Grah in predsednik no društvo vpeljalo program CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnove vasi), ki bo delno tudi podlaga za projektno dokumentacijo vasi, stroške izdelave le-te pa je Občina Veržej že sprejela v letošnji proračun. Poletni meseci nalagajo turističnemu društvu tudi več nalog in aktivnosti. Tako so med drugim v nedeljo gostili udeležence četrtega kolesarskega maratona »Terme Banovci«, organizator maratona pa je bila kolesarska sekcija Športnega društva Radenci. Štirinajstega avgusta organizirajo za člane društva strokovno ekskurzijo po Prekmurju, odpravili pa se bodo tudi na radgonski sejem, kjer bodo 25. avgusta zastopali skupaj s Termami Banovci tudi občino. Tam se bodo predstavili ljudski pevci turističnega društva, v ospredju pa bo tudi značilnost njihove kulinarike in promocija občine nasploh. Po zaključku sejma se bodo začeli pripravljati na» žuhanje«, potem na prazni šta in vina, vsako leto v' ® nem času pa okrasijo vaš a vesa in spečejo domače te 56, jih s pomočjo gostov božično drevo v termah, mi pa se odpravijo tudi k P° niči. Poleg bogatega pr0^® } la in številnih dejavnosti deluje turistično društvo® ustanavljanju lokalne tun organizacije, ki bo** mostojno za občino e - Predsednica društva si hodnje Zeli nek.li^ povezave z banovski® saj je neizkoriščenih še oblik sodelovanja, v i®e članov turističnega ra Kolblova zatrjuje, mom računajo na sta le dobra volja in Pfl 1 nost na sodelovanje P® pospeševanje turizma^^ zašle z rdeče niti, Pote® J se za to, da bi bile ob koncu tedna, v petek ali soboto, da lahko potem na drugi dan dalj časa spijo. Udarili pa so se edino za- radi tega, kdaj prekinil z vprašanje®’ omejujejo manevrski zakaj se skrivajo za c gonom, ko želijo, a dpisnikov amandmaja- Predlagal jim jetu bi skupino, ki v^^ui11 sestavljali trije svetu tako izvoljene tu 1 s Ji* skupine v občins e LDS. SDS. SLS Vlagajo ' sta iz-SKD-ja, trii 'amandmaji - nekaj dni pred sejo ali med njo ter kdo ali koliko svetnikov lahko amandma vloži. Župan je nekaj časa molčal in pustil svetnikom, da so razpra-, vljali, čeprav so razprave večkrat sni kandidati). Na . W se svetniki vseeno o potrebno za vložitev W na sami seji podP'^ mi kandidati- / ananarit^ _________________________________ .. a ce P® Svetniki in novinarji Pa ^>5 ainjesP°r upan rogašovske občine Janko obči^g^. narji nismo korektno poročali s 7. •j pro^1*^^’ ijjr šovci, kjer se je razpravljalo o °Je 0^ nagradi, ki si jo je izplačal za polletno nep ^otovljen°'o^j^ Zapisal je, da je bilo po ponovni ^^^govza so ski svet v proračunu iz neutemeljenih župana določil sredstva samo za po' ]0^ena za C organe in plače zaposlenih sredstva 0 potisk0 । bilo njegovo izplačilo opravičeno ter po $. .e izpl3^, zorom občinskih in državnih organov, ^gse dnosti 1,5 milijona tolarja bruto plač® ' 12. avgust 1999 LOKALNA SCENA 5 k občine Beltinci Ogrevajo se za občinsko Župan se boji vode! Z upan občine Velika Polana Štefan Prša je hudo zaskrbljen za usodo svoje občine in sosednje Hotize, ki sicer spada v občino Lendava. Boji se poplav! turistično zvezo Beltinski občini, kjer v vseh osmih krajih delujejo turistična dru-* a> si prizadevajo ustanoviti občinsko turistično zvezo, ki naj 1 P°Vezala in uskladila interese na turističnem področju. Zdaj ^ozan^r^^0 nj'b°vo PovezanosL zato je organizacija raznih do-lia^ 'S j6”**1 ^'^bev 'n zlasti čistilnih, prepuščena entu-P*samezn^ov> Pri tem se dobro zavedajo, da lahko le poveza-^isuh'6 ^riSt'Čne S P°djetniki’ Podjetji in drugimi gospodarje. J ,.°b spodbujanju občinskih struktur rodi konkretne rezul-rJN'90 zaman »Če smo večji, smo močnejši«, toda prej mo-resiti zadeve doma. je Pr^0 VSCga navedenega jim odu raVn° prav naJnovejši jti£n Ustanovitvi lokalne turi-Mf[Organ'Zac’-ie’ bi zdru-0^ '3 bližnjih pomurskih Hum. Po'e8 Beltinec še občine ce, o . °b°ta. Moravske Topli-^trovo'°^a’ Dobrovnik, Gornji Sa P^’ Hodoš> Kobilje, Salovri’ Uconci> Rogašovci in v zaokroženo turistič- no območje. Kot gospodarsko interesno združenje-bi z oblikovanjem celovite turistične ponudbe pripomoglo k njihovi promociji. S pogodbo, ki naj bi jo podpisali jeseni, bi se povezali z nacionalno turistično organizacijo, ki je prav tako v ustanavljanju. S tem bi omogočili organizirano trženje in še večjo prepoznavnost tukajšnjega območja na državni ravni. Pri tem gre za zastopanost treh sektorjev, in sicer turističnih organizacij, turističnih društev in gospodarskih subjektov, brez katerih si ni mogoče zamišljati uspešne turistične poti. Osnovni cilj ne sme biti, kot opozarjajo v beltinski občini, le zaposlovanje v turizmu, ampak predvsem konkretni premiki v turistični ponudbi, pri čemer bo treba najprej konkretizirati finančne obveznosti posameznih nosilcev. S članarino, turistično takso in denarjem iz občinskega proračuna naj bi v mnogočem zapolnili vrzel na tem področju. Še več pa si obetajo'od podpisa pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja, kakor opredeljujejo lokalno turi- stično organizacijo. Njeni ustanovitelji namreč omogočajo usklajeno, kakovostno in celovito turistično ponudbo, izkoriščanje vseh naravnih danosti ter etnoloških in kulturnih posebnosti območja, razširjanje turistične ponudbe in izboljševanje poslovnih rezultatov v turizmu. Sedež združenja, ki bi se imenovalo Prekmurski izvir, naj bi bil v Moravskih Toplicah, ki ima za sabo že bogato turistično tradicijo. Pomembno vlogo pripisujejo tudi delovanju turističnih informativnih centrov, ki trenutno delujeta le v Murski Soboti in Moravskih Toplicah. V ta namen bo beltinska občina prispevala 200.000 tolarjev zagonskih sredstev. MILAN JERŠEI Ministru za zunanje zadeve dr. Borisu Frlecu je poslal pismo, v katerem ugotavlja, da ni uradnih informacij o rešitvi problema meje s Hrvaško v tem delu Prekmurja; zlasti pa ga zanima, kako bo z nasipom na levi strani Mure. »Nasip je za našo občino in Hotizo življenjskega pomena. Območje občine Velika Polana je namreč meter nižje od povprečne gladine Mure. Ko bi se voda izlila iz struge in stekla čez glavno cesto 1. reda Lendava-Murska Sobota, bi se razlila po vsej občini Velika Polana in uničila vse premoženje občanov občine Velika Polana in vasi Hotiza.« Polanski župan je še toliko bolj zaskrbljen, ker, kot navaja v pismu ministru dr. Frlecu, je »v naši občini pod površino petih metrov 70-centimetrski neprepustni lapor. To bi pomenilo, da bi, če bi prišlo do povodnji, izginila vse prebivalstvo in živalski svet tega dela pokrajine, ki so ga sicer razglasili za evropsko vas štorkelj: tu imamo največji kompleks črne jelše...« Odgovora iz Ljubljane (še) ni, čeprav je župan Prša na koncu pisma optimistično zapisal: Opozarjamo Vas, da zadevo vzamete resno in v osmih dneh najdete rešitev. šsi Občina Veržej « Indip Lendava na robu Vse za razvoj turizma Majhna občina se razvija bčina Veržej je bila ustanovljena v začetku leta. Najprej so morali poskrbeti za ustrezne prostore. Do maja jim je tudi uspelo in takrat so imeli otvoritev, kjer so za pogostitev poskrbeli občani sami. Prinesli so najrazličnejše dobrote, kar je po mnenju tamkajšnjega župana dokaz, kako močno so si občino pravzaprav želeli. S°Se' J ’1 PranJ • so Ponesli s se-kNM tr0Q6V' °dslei imai° |S>ra j °Povsk' gasilci. Bo-(N°v®c. t a9' Al°iz Štefanec IV1 fosilen316 "bandero« tudi B Jlckov' Blagoslovil 'iil S?pOd6|i|iVesnosti v Tropo-N So VRC 9asilskih Od- A? Feri Rengeo, Rajbar’ Štefan .X^VakinA|0jzLa. Utečen "?am° tri cerkve Ji« krajlh se pripra-S^osti^’’^ot sicer pra-Ja(mOr(j dolnjem delu im d'dru8°d.) c®,odneVndJ° že danes (v N W^enje, v ne-birman-^“sJ^^kihr SeV’ maše pa mladine, inN?01 °bičain mas’osre- k %1/Nl bo i« nedelJO Država pa ima dopust Občinsko delo se je začelo brez večjih zapletov in tako so že izvolili najrazličnejše odbore in komisije. Sprejeli so tudi delitveno bilanco, statut občine in poslovnik delovanja občinskega sveta. Začeli so z izdelavo lokacijske dokumentacije za Banovce, prav tako tudi s projektno dokumentacijo za kanalizacijski sistem. V Veržeju je potrebno še marsikaj storiti in tako je med drugim nujno potrebna sanacija vodovodnega omrežja. Z zaprtjem petanjskega mostu bo že naslednje leto skozi Veržej potekal ves glavni promet, kar pomeni dnevno od 14000 do 16000 vozil. Občina Veržej zato zahte- va, da prej razširijo in uredijo križišča z vso potrebno signalizacijo, da zgradijo pločnike in javno razsvetljavo. Prav tako bo potrebna ureditev celotnega prometnega režima v občini. V maju so uredili in odprli gozdno učno pot, ki je zdaj že zelo obiskana. Obisk poti se zaključi pri brodu, ki lahko popelje čez Muro na otok ljubezni v Iža-kovcih. Junija so proslavili zgraditev novih bazenov v Banovcih, s čimer se bo najverjetneje obisk gostov še povečal. V občini Veržej je tudi precej dnevnih gostov, zelo veliko je kolesarjev, ki se ustavljajo ob številnih naravnih in kulturnih znamenitostih. Eden V odstvo in nadzorni svet lendavskega Indipa še vedno čakata, da se iztečejo počit- nice ter se sestane komisija za poroštva pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Obravnavala naj bi njihovo vlogo za izdajo državnega poroštva. Leto in sedem mesecev namreč že teče postopek za sana- "velka meša« tvena ura pred podobo farne zavetnice Marije, pozneje pa bo procesija okrog cerkve, med katero bodo imeli verniki prižgane lučke. Nedeljski maši ob osmi in deseti uri bo daroval ob somaševanju drugih duhovnikov župnik iz Slovenj Gradca Peter Leskovar. Na slovesnostih v Apačah pričakujejo tudi vernike iz bližnjih krajev v Avstriji. š. s.a cijo podjetja preko Slovenske razvojne družbe ter s pomočjo državnih obveznic, vendar je država, potem ko je za velike porabila prvo izdajo obveznic, ubrala taktiko zavlačevanja. Podjetje je zaradi starih neporavnanih obveznosti na robu obstoja in zaradi državnega zavlačevanja glede izdaje jamstva še dodatno izgublja" Čeprav so polletno poslovanje uspeli pripeljati na pozitivo, upešni pa so tudi pri pridobivanju novih partnerjev, je ogroženih stotrideset delovnih mest. Za Indip namreč obstajata samo še dve možnosti: ali sanacija z državnim jamstvom ali stečaj. Negotovost zaposlenih, ki So tudi večinski lastniki podjetja, države pač ni ganila s počitnic. In do kdaj bodo pripravljeni čakati upniki? MH ■ Srečanje v Branoslavcih veliki dvorani gasilskega doma v Branoslavcih je bilo v nedeljo srebanje nad 70 let starih ljudi in krvodajalcev. Oboji so prišli iz — Cezanievec Vogričevec, Branoslavec, Zgornjega Kamenščaka in Vidanovec. Starostnikov je bilo 40, večkratnih krvodajalcev pa 15. V Kulturni program je pripravila OŠ Cezanjevci. Uprizorili so skeč Koline. Prijetno pa so zvenele tudi melodije mlade harmoni-karke Špele Klemenčič. Frančišek Ferencek pa je prebral ne- krvodajalce je nagovoril predsednik KS Cezanjevci Jože Gorjak. Povedal je, da so zadovoljni z delom krajevne skupnosti, saj so zgradili mrliško vežico, asfaltirali cesto Cezanjevci-Lukavci in dru- Umrl g. Stjepan Slaviček v petek so na pokopališču v rojstnem Draškovcu v Me-džimurju pokopali 74-letne- ga g. Stjepana Slavička, ki jeJbil od 1954. pa do 1994. leta župnik na Razkrižju, nazadnje pa je prebival v domu za upokojene duhovnike v Zagrebu. Pogrebne slovesnosti sta vodila varaždinski škof g. Marko Culej in pomožni zagrebški škof g. Vladimir Kosič, pri maši zadušnici pa je somaševalo 60 duhovnikov, med njimi tudi sedanji razkriški župnik g. Marjan Rola in cerkvenjaški župnik g. Jože Lebar. Pogreba sta se udeležili tudi po dva bogoslovca in se-meniščnika iz razkriške in ce-rkvenjaške župnije. Z Razkrižja je odpeljal na pogreb poseben avtobus z verniki, ki so želeli izkazati spoštovanje do svojega župnika, ki je deloval v župniji Razkrižje celih 40 let; veliko pa se jih je odpeljalo na pogreb tudi z osebnimi avtomobili. Tako v cerkvi v Draškovcu, kakor pozneje na samem pokopališču, noben govornik ni »politiziral«, ampak so le omenjali pokojnikovo dušnopastirsko delo. Tako je tudi prav. S. S. I najbolj obiskanih je Babičev mlin na Muri, ki pa zaenkrat posebne turistične ponudbe še nima, vendar jo po županovih besedah nameravajo verjetno že naslednjo leto obogatiti. V smeri turističnega razvoja bo delovala tudi lokalna turistična organizacija s turističnim informacijskim centrom, kar pa je zaenkrat še v pripravi. V juniju je bilo v Veržeju zelo uspešno (deseto) srečanje krvodajalcev iz vse Slovenije, na katerem seje zbralo okrog tisoč tristo ljudi; pred kratkim pa so praznovali v občini kar tri jubileje, in sicer petdeset let vzgojno-izobraževalnega zavoda, trideset let osnovne šole in dvajset let vrtca. Občina je ob tej priložnosti podarila šoli nakup opreme Za eno učilnico, prav tako pa je sofinancirala nakup računalniške opreme. Župan Veržeja se zaveda, da je v občini potrebnih še kar nekaj naložb v najrazličnejše objekte in infrastrukturo, pri tem pa na vasico Bunčani nikakor ne pozablja. Med drugim se zavzema za asfaltiranje ceste Bunčani-Stara Nova vas, kar pa bo skupen projekt s križevsko občino. Tovrstne investicije so.po njegovem mnenju nujne, če želijo povečati prihod turistov v njihove kraje, saj občina Veržej poudarja prav svojo turistično ponudbo (s Termami Banovci na čelu), ki pa je zaenkrat šele v razvoju. DARJA TIBAOT ■ Tišina Sredstva za dejavnosti športa V sklopu tekoče problematike je odbor za negospodarstvo na zadnji seji občinskega sveta predstavil razdelitev sredstev za dejavnosti športa, ki bremeni občinski proračun za 5.000.000,00 SIT. dobje plačevanja samoprispevka, brez katerega tudi v prihodnje ne bo šlo, pripravljajo referendumski program za hov samoprispevek. Govoril je tudi predsednik RK Franc Kaučič in se krvodajalcem zahvalil za večkratno darovanje krvi, ki rešuje življenja. Uradnmu delu je sledila pogostitev in družabno srečanje. J. MAKOTER I Vrhunskemu in kakovostnemu športu so namenili 2.200.000,00 SIT, množičnemu športu in rekreaciji 1.300.000,00 SIT, investicijam in vzdrževanju 500.000,00 SIT ter športu za šolstvo 1.000.000,00 SIT. Za nekatere svetnike, še posebej pa za župana je bila ta razdelitev sredstev nepravilna, saj je po njegovem mnenju premalo sredstev namenjenih vrhunskemu športu, ki kaže večje uspehe, in preveč klubom malega nogometa. Enakega prepričanja je bil tudi Gomboc, ki je menil, da mali nogomet sploh ni kvaliteten šport, tudi ni organiziran, dobi pa veliko pomoči od vasi in sponzorjev. Klubi malega nogometa naj bi bili tako neupravičeni do občinskih sredstev. Letošnje predloge so sicer sprejeli, vendar bodo za naslednjo leto postavili vsaj neke osnovne kriterije, po katerih bo kdo upravičen do sredstev. DAR.IA TIRAHT ■ 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 12. avgust 1999, Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 03. 08. do 10. 08.1999 35 let GL Kompas G. Petrovci Od Lovca do uspešnega podjetja VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 3. 8. 9S 10. 8. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.309,54 13.496,50 1,40 Dolenjska banka - imenske 19.990,00 19.990,00 0,00 Droga Portorož 33.693,24 33.999,90 0,91 Emona Obala Koper 2.080,90 2.183,20 4,92 Etol Celje 21.000,00 21.010,45 0,05 Interevropa Koper 2.303,20 2.321,78 0,81 Istrabenz Koper 2.960,30 2.995,50 1,19 Kolinska Ljubljana 2.029,45 2.076,12 2,30 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.951,45 27.647,24 2,58 Lek, razred A 35.017,20 36.695,50 4,79 Luka Koper 3.239,80 3.291,00 1,58 ' Merkator, poslovni center 9.622,20 9.972,41 3,64 Petrol Ljubljana 24.994,50 25.168,57 0,70 Probanka Maribor 27.400,00 27.400,00 0,00 Radenska 2.211,10 2.241,20 1,36 SKB-banka 2.383,30 2.380,00 -0,14 Zdravilišče-Moravske Toplice 1.381,04 1.400,00 1,37 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 748,20 905,40 21,01 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 114,00 113,50 -0,44 Republika Slovenija, 2. izdaja 103,20 103,20 0,00 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 12.016,20 11.610,00 -3,38 Color Medvode 4.700,00 4.433,30 -5,67 Fructal Ajdovščina 2.237,00 2.238,40 0,06 Gorenje Velenje 1.922,50 1.959,00 1,90 Helios Domžale 32.300,00 33.587,70 3,99 Kerna Puconci 2.407,00 2.407,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.501,00 3.400,00 -2,88 ■Veletrgovina Potrošnik 1.481,00 1.486,00 0,34 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB11w (v sit) 5.322,00 5.394,00 1,35 del nakupnega bona NB12 (v sit) 5.300,00 5.371,00 1,34 obveznice na prostam trgu Sl. odškodninski sklad - 66,70 66,60 -0,15 Investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 64,20 67,90 5,76 NFD 1 55,40 61,10 10,29 ZVON 1 45,70 48,40 5,91 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 58,10 61,10 5,16 ZLATA MONETA 1 46,00 48,70 5,87 VIPA INVEST NANOS 63,00 63,00 0,00 ATENA TRI n.p. 38,20 0.00 INFOND ZLAT n.p. 38,70 0,00 KMEČKA DRUŽBA n.p. 34,00 0,00 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 n.p. 28,00 0,00 Slovenski borzni indeks SBI 1.764,06 1.806,13 2,38 Borzni indeks obveznic BIO 106,79 106,71 -0,07 Indeks delnic PlD-ovPIX n.p. 1066,62 0,00 Nekoliko živahnejši borzni dnevi b nekaterih ugodnih novicah in ob splošnem mnenju, da tečaji nižje ne morejo, so investitorji nekoliko živahneje povpraševali po delnicah. Večji prometi še niso prišli do izraza, zato pa so bolj rasli tečaji. Naj bolj opazno je bilo to pri delnicah Leka in Kovino- tehne, medtem ko delnica Merkatorja konstantno že nekaj časa raste. Svetovne borze so v preteklem tednu ponovno poslovale negativno. Saj se mnenja ameriških investitorjev krešejo glede tega, ali bo oz. kdaj se bo FED odločil za povišanje obrestnih mer (predvideno 24. avgusta),-po mnenju nekaterih pa je pričakovati dvig največ za četrtod-stotne točke. Hkrati pa ob tem na valutnih trgih slabi dolar, saj se je vrednost v primerjavi z jenom znižala pod 114 jenov za dolar, porasel je tudi evro na 1,0737 dolarja. Te špekulacije o obrestih in o objavi statističnih podatkov v petek trenutno znižujejo vrednosti delnic. Indeksi so bili v torek zato vredni Dow 10.643, Dax 5.000 in Nikkei 17.202 točke. V minulih petih dneh so borzni posredniki z vrednostnimi papirji, uvrščenimi na Ljubljansko borzo, sklenili za 2,3 milijarde tolarjev poslov. Delniški borzni indeks SBI je porasel za 2,4 od-stotkama 1.806 točk, indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX pa seje ob koncu torkovega trgovanja ustavil na ravni 1.066 točk. S svežnji je bilo v teh dneh opravljenih za 1,1 milijarde tolarjev poslov, do izraza so prišli predvsem svežnji z delnicami. Aerodroma Ljubljana, ki ji je prijavila BH Fima. Sicer pa so bile najbolj prometne delnice Petrola, Krke in Merkatorja. Ob sila majhni ponudbi je najbolj porasel tečaj v teh dneh delni- stnim-pa za 12 odstotkov. Med prometnejšimi delnicami je tečaj delnic Mercatorja porasel za dobre tri odstotke in tako kot tečaj delnic Kovinotehne dosegel najvišjo vrednost doslej. Delnice Krke so se podražile predvsem v tem tednu za 2,5 odstotka, nekoliko bolj za 4,8 odstotke pa tečaj delnicam Leka in za 0,7 odstotka delnicam Petrola. Razen teh delnic so opazno porasle še delnice Emone obale, Luke, Istrabenza, Cometa, Aerodromu, BTC in Radenske. Na prostem trgu je bilo največ prometa z delnicami družbe Jata Reja, družbe Grosist Gorica, Gorenja, z delnicami sklada Zlate mon^te 1 in z nakupnim bonom BS 11 izdaje. Na tedenskem nivoju je največ med najboljšimi skladi pridobila delnica NF1N, ki je vredna že čez 61 tolarjev (objava namere, da bo v njihovem portfelju do konca leta 60 odstotkov tržnih papirjev). Ostali polni pidi pa so se podražili v povprečju za 5 odstotkov. Po začetnem skromnem trgovanju z delnicami pidov, ki nimajo pravice do izbire po določbah o prvem pokojninskem skladu, je postalo trgovanje z njimi nekoliko zanimivejše. Saj so se predvsem ta torek nekateri podražili za nekaj odstotkov, največ so se podražile delnice PM1N za 11 %, MR1N in ZVIN ža+9% in KS2N ter TG2N za +5 %. Slovenska gojitvena lovišča praznujejo 50-letnico, goričko pa 35-letnico uspešnega poslovanja ojitveno lovišče Kompas G. Petrovci spada danes prav gotovo med redka in uspešna gorička podjetja. V Sloveniji je prav to lovišče oz. podjetje nadvse cenjeno kot dobro organizirano, ki ima tudi pošten odnos do souporabnikov prostora - kmetovalcev; najbolj znano pa je prav gotovo med italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi turisti - lovci. Pred kratkim so se preselili v nove prostore. Staro upravno zgradbo bi bilo potrebno obnoviti, saj je bila stavba nekdanjega mlina že povsem dotrajana, potem pa je kot naročena prišla gradnja železniške proge. Ker bo potekala tik ob objektih GL-ja, so dobili nadomestne zgradbe upravne stavbe in valilnice, uredili in sodobili pa bodo še marsikaj. Gorički Kompas (njegov pre-lodnik je bil Lovec) obstaja 35 ;. Začetnik razvoja organizira-ga lovstva na Goričkem je bil efan Karba, sedaj ga vodi Ge-Bačič, med dolgoletne sodela-e pa spada tudi nepogrešljiva da Kerčmar. V Lovcu so bila Slovenske železnice so jim zgradile rtadomestno upravno zgradbo; v njej imajo končno tudi primerne sodobne hladilnice. Za lep videz in rože pa skrbi seveda Vida Kerčmar. združena lovišča vseh goričkih lovskih družin: Križevci, Šalovci, Boreča in Markovci - okrog 11 tisoč hektarjev lovne površine. Kasneje so se povezali s Kompasom - razlog je bil razvoj lovnega turizma, zaradi nenehnega upa- Gradbenik z novim lastnikom Ukrotitev - udomačitev? rekova družba za upravljanje s skladi PID-a Zvon je od Pomurske investicijske družbe odkupila osemodstotni lastniški delež v SGP Gradbenik Lendava. Zanimanja vredno dejanje. Pa ne zara- di tega, ker je Pomurska investicijska družba v Gradbeniku svoj delež lastništva s prodajo znižala na dvaindvajset odstotkov, ampak, ker je Zvon z nakupom postal lastnik tako v Gradbeniku kot Gidosu, obeh lendavskih gradbenih firmah, ki pa na trgu nastopata kot konkurenta. K Roman Ratkaj s Pomurske investicijske družbe in predsednik nadzornega sveta v Gradbeniku: »Prodaja delnic ni v povezavi z mojo funkcijo predsednika nadzornega sveta. Sam pri prodaji nisem sodeloval.« Pomurska investicijska družba naj bi lastniški delež v Gradbeniku prodala zaradi namena vnovči-tve kapitala v bolj dpnosne delnice. Milan Gerič, direktor mariborske družbe: »Poslovno odločitev nakupa delnic v Gradbeniku je težko pojasnjevati javnosti. Gre pač za poslovno odločitev danja male poljske divjadi pa so se odločili še za vzrejo jerebic in fazanov. Skratka: v zadnjih 35 letih se je pod GL Kompas razvilo marsikaj, kar s takratnim Lovcem nima več nobene zveze. Danes je vključenih 44 članov lovcev, ki delajo v gojitvenem lovišču in se z njim popolnoma identificirajo. Trenutno imajo status d. o. o. in so še del Kompasa International, katerega lastnik je Razvojna družba R Slovenije. Kako se rešiti tega lastništva - morebiti je Te- Gradbeniku in Gidosu napoved (novih) potez lasnikov? Bodo sledile spremembe pri vodenju ter organizaciji obeh firm? Logično je, da lastniku, ki s svojim Triglav v Budimpešti avarovalnica Triglav, d. d., je madžarskemu zavarovalnemu uradu predala pismo o nameri ustanovitve zavarovalnice v Budimpešti. Ta bo v celoti v lasti Zavarovalnice Triglav in bo opravljala zavarovalniške storitve v vseh panogah. Gre za pomembno poslovno odločitev in zahteven projekt, katerega izvedba je zaupana murskosoboški enoti Zavarovalnice Triglav. nanjajo slovenska P0^6^; /a de'° tj-zavarovalnice ter iščejo skem. rariaj0 0 L NLB se tudi dogo panju oziroma gosp0^^^ pešti, kar naj bi nase ke jn s° jj pri širitvi na trge Ma oriprav^a ^Jd- , Zavarovalnica Triglav s^RepUbli i lastne zavarovalnice se šitev v novem zakonu o lovstvu (sprejemajo ga že nekaj let) ali pa bo vse skupaj prišlo v upravljanje Zavoda za gozdove, ki lovcem že sedaj marsikaj odreja; morebiti bodo lahko funkcionirali tudi kot samostojni gospodarski subjekt. Že 1983. leta so naredili vzre-jne hale za fazane, kasneje pa še vzrejne hale za jerebice - skorajda na črno (brez vednosti delavskega sveta centrale v Ljubljani) so zgradili z zasluženim kapitalom hale in šele potem Ljubljano seznanili s svojimi načrti. Geza Bačič se še spominja, daje čakal, ali bo dobil nogo ali pohvalo. Na srečo so razumeli, da je za obstoj in prihodnost tega obrata gradnja valilnice nujnost. Zaradi gradnje železnice so jim zgradile Slovenske železnice kot investitor nadomestno novo upravno zgradbo s hladilnico, Vse lovske družine v Sloveniji so predlani plačale 40 mio SIT za nadomestilo škode, kipi6 povzročila divjacf GL Kompas pa je za škodona 11 tisoč hektarjih, kolikor jih upravljajo in odgovarjajo za divjad, plačalo Wml5 SIT. Lani je bil izplačan nekoliko manjši znese > okrog 7,5 mio SIT, kerso izplačevali tudi »v nai* Vsakega oškodovanega* vprašali, kako hoče do povrnjeno škodo. Za e 1998 imajo okrog 5^ škodnih primerov, l°vS leto namreč traja od aprila do 31- mama-Največji znesek, ki so plačali, je 14 mio ■ prejšnjo valilnico so spremenili v skladišča, nova valilnica s stanovanjem pa je zgrajena na drugi strani pod hribom. Upravna z-gradba je stala 37 mio, valilnica 43 mio, sprememba namembnosti in hala za race 14 mio SIT; veliko so stalifureditev strukture, poti, ceste'|,rOgl(l samo ograja je stala o mio, je pa nujna, sajn obstaja nevarnost okuz $ ji čakajo še na en objekt l ali pa namesto tega na P v katerih bi lahko PrlP vjad za izvoz. . V najboljših letihs0 prodajo 100 tisoč fazanMj sedaj jih prodajo okrog j, prodaja žive divjadi ( Hrvaško) od 103 milijonov Mi zacije. Povpraševanje P GL Kompas je ze^J stalne goste, ki že 2 v goričke gozdove, vsa ‘ je tudi nekaj novih. Ijajo okrog tisoč gos včasih prenočevali pr M. Soboti ali M. TOP gostje zadnja leta P . raje v turističnih ričkih vaseh. Geza da, da morajo imeti b vijo v goričkih vase i. ^red tvenega lovišča u ujjo koristi (pačepra Lgani^ ( lova). Vedo, morejo razvij q|0 ur^'11, L marsikaj bi se še eostoIfl« P° dvsem diti še kakšne dod loVC) ponudbe. P« dejo z družinam^ ritve zdravilišč- BERNARD6' kapitalom »sedi« v dveh firmah, ni v interesu, da si »njegovi« firmi zaradi posla skačeta v lase in na trgu zbijata ceno. Osemodstotni delež lastniku res še ne daje moči, da bi začel resno stresati vodenje in organizacijo družbe, vendar pa moremo vedeti, da konkurenčnemu nastopanju niso naklonjeni niti zunanji lastniki. In če oboji stopijo skupaj, potem se bo nekaj že premaknilo. Sicer P« nost strukture m z (direktorjah laStW' In O vorili. * podjetij sp^lovanle’ U njimi? 12 avgust 1999 KMETIJSTVO četrte mednarodne vinogradniške igre v Dobrovniku Izbrali prekmursko vinsko kraljico ^purska vina se lahko kosajo z najboljšimi slovenskimi vinogradnikov Dobrovnik je v štirih letih delovanja že "favičilo svoje poslanstvo; največ pozornosti pa je v tem času —Posvečalo 'zo*,raževanju 'n strokovnemu izpopolnjevanju svojih m ' Kezultati tega se odražajo na kakovosti njihovih vin, ki pose-Wo #a Pr'znanjih na velikih vinskih ocenjevanjih, saj se za-i°> da bo tudi v vinogradništvu moč preživeti le s kakovostjo. promocijo prekmurskih vin. Leta se po kakovosti lahko uvrščajo ob bok najboljših slovenskih vin. Komisija za izbor vinske kraljice ni imela lahkega dela, saj je ta naslov podeljevala na osnovi znanja, ki so ga pokazale kandidatke. Že drugo leto zapored bo tako prekmurska vinska kraljica Simona Vida iz Čen-tibe, druga spremljevalka bo Jasmina Gerenčer iz Petišovec, dicionalne, saj so jih letos pripravili že četrtič, na njih pa je sodelovalo 9 ekip iz Madžarske, te vinogradniške !&,,■ or§anizirajo dobrov-ogradniki, so postale tra- Vinski vitez Jam Gone je za novo vinsko kraljico ponovno okronal Simono Vida iz Čentibe, ki ji je ta naziv pripadel že lani. ^narodnih vinogradniških igrah je nastopilo 9 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Sj^rativno apnjenje niurju je po svoji naravi kisla, dodatno pa jo ki-intenzivnim gnojenjem s fiziološko kislimi gnoji- V’ zemljo moramo apniti enkrat v kolobarju na 3-4 dar z apnjenjem ne smemo pretiravati. Pretirano ap-^^'sokimi odmerki apnenih gnojil lahko več škodi kot ko-ne apn'mo >>na Pamet<<- !° odrj^ aatančno lahko določi- 6 ^a,c>jevih gnojil na analize tal. V ke- mijskem laboratoriju izmerimo kislost tal, in če so tla kisla (pH< 6,0), z nadaljnjimi meritvami ugo- 'ANO Kemična oblika in delovanje apnenega gnojila Vsebnost Kg/ha CaO deluje hitro Ca(OH)2 deluje hitro CaO 90 1500 - 2500 70 2000-3000 CaCO3 Ca(OH)2 CaO deluje deloma hitro 65 deluje počasi 60 do 2500 - 3500 '^NEc °L°MlT 28 5000-7000 CaCO3 deluje počasi CaCO3 deluje počasi 50 3000 - 4000 CaCO3 30 MgO deluje počasi 20 4000 - 5000 0 Avstrije in Slovenije. Največ spretnosti so pokazali domačini, ekipa Vinogradniškega društva Dobrovnik, ki je osvojila prvo mesto. : Ob tej priložnosti so v Dobrovniku že tretjič okronali tudi prekmursko vinsko kraljico, ki bo v letih 1999-2000 skrbela za tovimo potrebe po apnjenju, tj. potrebno količino CaO, s katero dvignemo pH na želeni nivo. Optimalni pH za večino kmetijskih kultur je 6,0-6,5, nekoliko višji pH potrebuje lucerna. Na zelo kisli zemlji pH<5,0 pa dobro uspevata le krompir in rž. Meliorativno apnjenje moramo opraviti ločeno od gnojenja z mineralnimi in organskimi gnojili in vsaj en mesec pred setvijo glavne kulture, zato je najprimernejši čas za apnjenje po spravilu pridelkov, to je poleti po žetvi žit ali po jesenskem spravilu pridelkov. Apnena gnojila podorjemo in NPK pred-setveno potrosimo na,brazdo. Gnojevko, hlevski gnoj ali gnojila NPK podorjemo in apnena oz. kalcijeva gnojila potrosimo na brazdo. Hitrost delovanja apnenčastega gnojila je odvisna od meljave apnencev. Na srednje težkih tleh trosimo apnenec, ki ima velikost delcev Vrste in količine apnenčastih gnojil in njihovo delovanje prva pa Gydngyi Horvat iz Rad-možanec. Pred zaključkom četrtih vinogradniških so v središču Dobrovnika postavili še klopotec, ki bo vse tiste, ki potujejo tod mimo, opozarjal, da so sredi vinorodnega območja. TEKST IN FOTO: LUDVIK KOVAČI 0,5-1 mm, medtem ko na lahkih peščenih tleh raje uporabimo še bolj fino mleti apnenec, ki se lažje oprime talnih delcev. Naenkrat ne trosimo prevelikih odmerkov,.ker bi s tem ovirali dostopnost drugih rastlinskih hranil, kot so: kalij, magnezij, bor, dušik, baker, železo, cink (glej preglednico). Nižje odmerke priporočamo na lahkih peščenih tleh in višje na težjih glinastih tleh. Navedeni odmerki veljajo za trošenjema obdelovalne površine, tam kjer zemljo orjemo ali kako drugače obdelujemo (vrt - 0,25 kg apnenca na 1m2 oz. 2,5 kg na 10 m2). Zatra-vljene površine, zelenice, travnike, deteljišča, zatravljene trajne nasade pa apnimo izključno v fazi mirovanja vegetacije - pozno jeseni in pozimi, če ni snežne odeje, vendar le s polovičnimi odmerki, kot jih priporočamo na obdelovalnih površinah. ŽITA FLISAR NOVAK, UNIV. DIPL INŽ. AGR. ■ Klopotec v Mali Nedelji V vinogradu Daniela Kosija na Moravskem Vrhu je Društvo vinogradnikov Mala Nedelja postavilo v soboto klopotec, ki seveda ne bo le odganjal škorcev, ampak je tudi znanilec bližajoče se trgatve. Na slovesnosti, ki se je je udeležila tudi vinska kraljica Ljutomerskih goric Jerneja Bratuša, so peli »vinske pesmi« Malonedeljski fantje in Ljudske pevke iz Borec. Krajša nagovora sta imela predsednik KS Mala Nedelja Vilko Vajda in predsednik društva vinogranikov Daniel Horn. V društvu, ki ima že 80 članov, bodo skrbeli za izobraževanje, za ohranjanje tradicionalnih navad, med drugim tudi z družabnimi Cene semen in herbicidov KZ Radgona, Gornja Radgona herbicidi na strnišču pakiranje cena boom efekt 1 I 1.937.90 dicocid 1 I 809.00 TDM: krmna ogrščica 2 kg 798.00 črna detelja 1 kg 1.214.00 mnogocvetna ljuljka 1 kg 499.80 inkarnatka 1 kg 773.00 lucerna 1 kg 1.260.00 bela detelja 0.25 kg 292.00 oljna redkev 1 kg 567.00 landsberška mešanica 5 kg 2.995.00 travnik 2 1 kg 800.00 vin.-trav, mešanica gorca 5 kg 3.885.00 Robert Hozjan, Žižki herbicidi na strnišču pakiranje cena boom efekt 1 I 1.840.00 cidokor 1 I 1.870.00 pinovit-k 1 I 1.100.00 radovit 1 I 450.00 dicocid 1 I 807.00 TDM oljna redkev 1 kg 600.00 krmni ohrovt 1 kg 410.00 Agrotehnika Murska Sobota herbicidi na strnišču pakiranje cena glyph 1 I 1.590.00 5I 7.822.50 boom efekt 1 I 2.295.30 cidokor 0.2 651.00 TDM krmna ogrščica 2 kg 798.00 oljna redkev 1 kg 599.00 TDM za sad. in vinog. 1 kg 762.00 inkarnatka 1 kg 800.00 facelija 1 kg 1.260.00 črna detelja 1 kg 1.122.70 mnogocvetna ljuljka 1 kg 499.80 koleraba 0.20 483.00 travnik 2 1 kg 800.10 beta detelja ■ 0.50 762.30 lucerna 1 kg 1.260.00 Marko Slavič, Ključarovci herbicidi na strnišču pakiranje cena boom efekt 1 I 1.725.00 5 I 8.280.00 folar . 1 I 1.820.00 glyphogan 1 I 1.725.00 radovit 1 I 365.00 TDM krmna ogrščica 1 kg 320.00 landsberška mešanica 1 kg 423.00 inkarnatka 1 kg 710.00 črna detelja 1 kg 750.00 mnogocvetna ljuljka 1 kg 275.00 lucerna 1 kg 800.00 oljna redkev 1 kg 454.00 Agromarket Tešanovci l herbicidi na strnišču pakiranje cena glyph 1 I 1.750.00 boom efekt 1 I 2.000.00 TDM krmna ogrščica 1 kg 340.00 krmni ohrovt 1 kg 430.00 inkarnatka 1 kg 638.00 črna detelja 1 kg 1.250.00 mnogocvetna ljuljka 1 kg 480.00 koleraba 1 kg 2.700.00 bela detelja 1 kg 1.500.00 lucerna 1 kg 800.00 grašljinka 1 kg 1.530.00 TDM opatija 1 kg 601.70 TDM osoja 1 kg 628.70 TDM radenci 1 kg 925.93 TDM tivoli 1 kg 925.00 travnik 2 1 kg 759.20 landsberška mešanica • 1 kg 590.00 gorjušica 1 kg 590.00 akela 1 kg 340.00 Turnišče: cene pujskov Na turniškem sejmu so minuli četrtek ponujali 47 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih od 25 do 35 kilogramov. Za par so zahtevali od 12.000 do 16.000 tolarjev, prodali pa so 29 živali, poroča Bojan Žižek. (IZ)BRANO 12. avgust 1999, Duhovnike premeščajo prvim avgustom so v več pomurskih in slovenskogoriških župnijah nastale spremembe, saj so nekateri duhovniki odšli v druge župnije, na njihova mesta pa so prišli novi; novomašniki pa so dobili kaplanska mesta. Boštjan Čeh, novomašnik, je bil nastavljen za kaplana v župnijo Št. Janž na Dravskem polju (Starše). Matija Hajdinjak, župnik v Martjancih, se je zaradi bolezni odpovedal župniji in je imenovan za duhovnega pomočnika v Martjancih. Ivan Kranjec, kaplan na Tišini, je bil razrešen kaplanske službe ter imenovan za župnika v Martjancih in župnika sou-pravitelja župnije Pečarovci. Andrej Lampret, župnik v Pečarovcih, se je zaradi bolezni odpovedal župniji in je bil imenovan za duhovnega pomočnika na Razkrižju. Drago Avsenak, župnik pri Veliki Nedelji, je bil na lastno željo razrešen te službe in imenovan za župnika v Središču ob Dravi. Albin Žnidarič, prior, začasni župnijski upravitelj pri Veliki Nedelji, je bil bi imenovan za župnijskega upravitelja te župnije. Andrej Zrim, župnik in dekan v Gornji Radgoni, je bil razrešen souprave župnije Negova. Jože Horvat, župnik v Središču ob Dravi, je bil razrešen te službe in imenovan za župnika v Negpvi. Marjan Potočnik, maestro, se je po končanem študiju cerkvene glasite v Rimu vrnil v Slovenijo in je imenovan za duhovnega pomočnika v Murski Soboti. Jožef Rogač, novomašnik, je bil nastavljen za kaplana v župnijo Tišina. Matija Tratnjek, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v župnijo Lendava. Janez Vagner, novomašnik, je bil nastavljen za kaplana v župnijo Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Karel Vogrin, župnik župnije Sv. Barbara v Slovenskih goricah, je bil imenovan za župnika soupravitelja župnije Vurberk. Š. S. ■ Organisti, orgle in pevci (15) Devetdeset let učiteljice Anice Otrok v šoli nisem tepla Jaz sem imela rada otroke, otroci pa mene rečati se z Anico Strah, ki je 25. julija dopolnila 90 let življenja, je, kot bi se srečal s knjigo, v kateri so devetdesetletni zapiski stare matere, gospodinje, učiteljice in zadovoljne upokojenke. V naštetem je zanesljivo povedano vse, kar odlikuje našo sogovornico, ki nas je ljubeznivo sprejela na svojem domu v Gornji Radgoni. K njej smo prišli na pobudo sedanjega ravnatelja OŠ Gornja Radgona Dušana Zagorca, ki spoštuje delo učiteljev, ki so ustvarjali v Harmonikar je postal - organist Slavičkovi iz Šalovec so se zapisali glasbi I do bi vedel, kako bi bilo z glasbo v cerkvi sv. Nikolaja (Mik-I lavža) v Dolencih na Goričkem, ko bi ne bilo zdaj 54-letnega I Jožefa Slavička, ki sicer stanuje v Malih Šalovcih, živi pa tudi za sosednje Dolence, kjer je že desetletja organist. Tudi zato, ker se odlično razumeta z župnikom Vilijem Hribernikom, ki tam deluje od avgusta 1979. leta, prav v tem času slavi 20-letni jubilej. Jožef Slaviček je bil star osemnajst let, ko gaje markovski organist Ivan Kociper naučil igranja na klavirsko harmoniko. Morda pa je bilo druženje z organistom »usodno«, kajti fant se je navdušil tudi za igranje na orgle. Veliko vlogo pa je »odigral« takratni dolenski župnik Matija Balažič, kajti harmonikarja Jožefa je povabil na, kor, kjer ga je učil orgelskega ig- ’ ranja, saj v tistem času niso imeli več organista Avgusta Gorza, ki je nazadnjd igral 1946. leta. Bilo je tudi srečno naključje, kajti 1963. leta seje začela v župniji na Tišini dveletna tako imenovana tečajnica, kjer je profesor glasbe Gregor Zafošnik učil prihodnje organiste teorijo glasbe, osnove igranja na orgle, vodenje zbora, liturgijo, branje latinščine ... V intenzivno - celod Mladi gasilci taborili v Bodislavcih I taboru v Bodislavcih je v I dveh izmenah preživelo I prijetne dneve čez 120 mladih gasilcev z območja GZ Ljutomer in nekaj tudi z območja GZ Zagorje. Pester program je bil sestavlien iz šoortnih aktivno- nevno izobraževanje (štirikrat na mesec v zimskih mesecih) se je vključil tudi Jožef Slaviček, ki je na koncu tečajnice uspešno opravil izpit iz petja, igranja in liturgije. - Kdaj ste prvič »uradno« zaigrali na dolenske orgle? »Bilo je 31. decembra 1964. leta, torej na staro leto, pri zahvalni maši, ki ji pravimo pri nas hvaloda-vanje. Z orgelsko glasbo sem spremljal petje cerkvenih pevcev. Kar šlo je. Pozneje sem se še izpopolnjeval, pri čemer mi je zlasti veliko pomagal profesor Vladimir Močan.« Jožefa Slavička, kije po poklicu upravnik pošte in tudi dostavljač na Hodošu in Krplivniku (vsako delo opravlja po štiri ure dnevno), sem seveda povprašal tudi po pevcih. Povedal je, da zbor Iških veščin. Da so mladi kar dobro spoznali tudi preventivo na področju požarne varnosti, dokazuje, da jih je 22 dobilo (po uspešno opravljenem testiranju) zlate značke preprečimo požare, srebrne značke iih ie dobilo 43, težkih povojnih časih. Čeprav je bila Anica tisti dan nekoliko utrujena od praznovanja svoje 90-letnice, ki jo je praznovala v krogu svojcev in prijateljev, nam je ljubeznivo ponudila zavetje pred dežjem. Pogovor je stekel v njeni kuhinji, kjer preživi veliko časa. Anica Strah se je rodila 25. julija 1909. leta v (stari) Gorici v Italiji. Že kot otrok je morala skupaj s starši zaradi fronte zapustiti dom. Družina je bila izseljena v Som-botel na Madžarsko. Zaradi očetove službe, bil je uradnik, se je družina preselila v Ormož, kjer je Anica opravila dva razrede ljudske šole, ki jo je dokončala na Ptuju, kamor se je družina Jožef Slaviček iz Malih Šalovec igra v dolenski katoliški cerkvi ne le ob nedeljah in praznikih, ampak tudi ob delavnikih - pri večernih mašah. Ni naporno, ker ima glasbo rad. - Foto: Š. S. šteje od 19 do 22 pevcev. Tudi or-ganistova žena Irena je cerkvena pevka. Imata dva sinova: 27-letne-ga Franca, ki je avtomehanik, in 29-letnega Jožeta, ki je pred kratkim diplomiral na oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru in poučuje glasbo. Sicer pa dolenski pevci kar ubrano pojejo, drugače si ne bi upali na srečanja cerkvenih pe- tabornikov. Ob koncu taborjenja so povabili medse starše, znance in prijatelje, zakurili taborni ogenj in pripravili kulturni program. V prvi izmeni sta bila gosta ljutomerski in križevski župan. Taborni prostor v Bodislavci je vsako preselila pred tem. Tam je končala tudi nižjo gimnazijo in se vpisala na učiteljišče v Mariboru,. Leta 1931 sije na Ptuju ustvarila družino, v kateri se ji je rodilo 11 otrok, od tega jih živi 7, obiskuje pa jo 14 vnukov in 16 pravnukov. Ker je bil mož doma iz Gornje Radgone, sta se preselila bliže njegovemu doma. Možje imel tri trgovine, eno v Spodnji Ščavnici in dve v Gornji Radgoni. Čeprav je bila učiteljica, je deset let delala v moževi trgovini. Pri tem je imela srečo, saj sta pri njej živeli mama Flora in sestra Nada, ki sta ji pomagali pri vzgoji otrok in vodenju gospo vcev, na primer k nedavnemu pri sv. Ani v Boreči. - Kako pa je z orglami v Dolencih? »Ob koncu 1964. leta sem začel igrati na stare orgle, ki so jih kupili 1841. leta na Dunaju. Tja do 1942. leta niso imele pedala (za igranje z nogo, op. p.), tedaj pa so ga vgradili. 1982. leta - to pa je že v obdobju sedanjega župnika g. Hribernika - pa je dolenska župnija dala izdelati v orglarski delavnici Antona Jenka pri Ljubljani nove orgle. So 172. opus tega mojstra, so pnevmatične, eno-manualne, imajo osem registrov in 522 pojočih piščali. Zelo so v redu, česar pa ne trdim sam, ampak so tako povedali tudi drugi, ki so sedli za igralnik in nanje zaigrali,« je povedal dolenski organist Jožef. Nisem se zadovoljil zgolj s spraševanjem in odgovarjanjem, ampak z »nadgradnjo«; Jožef je vključil orgle in zaigral zahteven preludij, nato pa - na mojo izrecno željo in tudi njemu v veselje -še eno od Marijinih pesmi. Bom kar odkrit: vmes sem brundal, saj pevskega talenta nimam. Na koru pa sem tudi ugotovil, da je ta dokaj velik in da je na njem še več prostora, kot ga zavzamejo sedanji pevci. Dobrodošli novi, zla- dinjstva. Kot je rekla, njunega dela ni mogla nikoli poplačati. Kot zanimivost naj omenimo, da je njen mož kot prvi v povojni Sloveniji dobil dovoljenje, dobil ga je v Beogradu, za odprtje zasebne trgovine starinarne. Ob vsej njeni pripovedi, ki je izpovedovala njeno in delno tudi družinsko življenje, smo jo vprašali, kdaj ji je bilo v življenju najtežje? »Veste, na to mi ni težko odgovoriti. To je bilo za časa druge svetovne vojne, ko so Nemci zaprli moža. Najprej je bil zaprt v Mariboru, nato na Borlu. Zaprli so ga, ker ni simpatiziral z njimi. Ko je bil v mariborskem zaporu, sem vsak dan trepetala. Kot smo izvedeli, so Nemci vsak dan zaprte postavili v vrsto in na slepo, s štejem od ena do devet, drugič do deset, vsak dan izbirali talce za streljanje. K sreči ga številka ni zadela in je bil premeščen v zapore na Borlu. Od tam ga je rešil polbrat, ki je živel v Avstriji in je nemškim oblastem obljubil, da bo njegov brat šel v nemško vojsko, če ga izpustijo. Vseeno ni šel v vojsko, pač pa seje odselil v Prago, kjer je vodil trgovino. Od tam je v naše kraje pošiljal blago, ki ga pri nas ni bilo mogoče dobiti. Sama sem z otroki živela v hiši, kjer je sedaj gostilna Križan v Spodnji Ščavnici. Po vojni je mož vodil NAPROZE, jaz pa sem se vključila v učiteljstvo. Po vojni, leta 1945, je prišel k meni nadučitelj Milan Kocuvan in me nagovoril, da bi prevzela organizacijo pouka na OŠ Spodnja Ščavnica. Rekel je: »Anica, ti imaš končano učiteljišče, škoda je, da bi bila za trgovskim pultom, ko pa potrebujemo učitelje.« Nisem mogla reči ne in tako se je začela moja pot učiteljevanja. Eno leto sem v Spodnji Ščavnici poučevala 82 otrok. Zamislite si, 82 otrokom sem morala deliti svoj pogled. Po enem letu dela na OŠ Spodnja Ščavnica sem bila premeščena na OŠ Apače, kjer sem poučevala tri leta. Leta 1948 sem bila premeščena na OŠ Gornja Radgona, kjer sem ostala vse do upokojitve. Moram reči, da imam na učiteljevanje lepe spomine. Čeprav so bili razredi veliki, sem otroke zlahka obvladala, sama ne vem kako. Rada sem imela otroke, otroci pa mene. Ne spominjam se, da bi kdaj katerega resno natepla. Ker sem imela sama kopico otrok, tudi njih nisem tepla, ampak sem jih vzgajala tako, da so ubogali na besedo. de, je najvažnejšem -odraslega, bodisi od stars telja, prijazno besedo®!^ pogled. To je P° najučinkovitejša vzgoJa-sem vesela, ko me na « kak učenec in mi reče-* ste pa bili dobra in Pr*J < rišica. V teh beseda , delček preteklosti, moj« učenca, ki se me je < hilaza4 Povojna leta so b « zelo težka, saj so učenju v šoli družbene funkcije. ( kljub veliki družini, J gla izogniti. Dela a J / AFŽ, SZDLJ, križu in še kje. ZasV J v družbi in usPe^°. vaIij^.| prejela številna o^jV njimi tudi meda J° d 957). v0K In kaj pra« o J kojenskemž.vljejJ^ kaj pritoževati. S /. sebno zato, ker J Srečna sem. da sem sama, saj me pravniki Pog ijeje^ft Moje največje f obdelujem s P° 1»% vek je nuja narava. Za ob hiši, ki sva J la 1949.1« tem delu edini« tlJd ^ prostora. RadaePo^ delo z njimi P bniin* razveseljuje. S P gleda1” / berem časopise zijo. Kot sem ^irU0’3 ]«^' dinjim sama 1 . nj d Želim si le (( ./ želim tudi drug ; iz J To dolgega L tudi 113 letnemu jub'1 ne čestitke LUDVIK na*;;X žične sre ^Jl macija pa"dipa^^ nela^^jo*^ dnogi^^ ||WL 12. avgust 1999 (IZ)BRANO 9 Snemanje celovečerca v Filovcih Ekran je zamenjal platno dni se je v Filovcih končalo enotedensko snemanje celovečernega katerega avtor in režiser je Filovčan Robert Černelč, študent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, za svojo diplomsko nalogo ^£je izbral snemanje črno-belega celovečernega filma 6na, tišina ... snemamo! 8a J« Deževanje. V Se b° udarjal s po-ler inte^ °’..časom ih gibanjem ^izlnr^^0 Ulmske ’n slikar-VV'deo P°d°bi. ^lizm ° eksPresi°nizem na-ln Je v celoti zgrajen ^•ost; 'Čas Je sedanjost, pre-Prihodnost. Gre za M v nja\sre za tisto, kar si misli ali kar v Mi "Ja' torej za dv0T ^risaSt Nekateri deli filma ’ predvsem njegove Maj0 Pa bodo filmski ka-W?er’v^ kadru se ^jvna^^Hja'3 na drevo, ednjeni trenutku pa Ker je avtor fil- M1tua; ,sfi.ltar> bo v film M pa sv°ji slik, spet M'll slOv° 0 skadrirane po >Cnskih in tujih sli-M, je in Vje Pr’stop njegov, •ašel pri ^ltch°cku m Pa temelji Še Jtibezensko zgo- dbo o neizživeti ljubezni, o razočaranju ... Gre za to, da pride umetnik v neznani kraj, kjer se zaljubi v žensko. Nastane ljubezenski trikotnik, ki je razpet med enim moškim in dvema ženskama. Povedal je, daje zgodba izmišljena, dodal pa je, da so neka-teri deli avtobiografski, saj se pri ustvarjanju ne moreš izogniti lastnim izkušnjam. ■ »Če gledamo estetsko in semantično informacijo, temelji Jllm.manj.na^gmpnu, in bolj na estetski informaciji. Kajti s tem filmom želim opozoriti na to, kaj me moti pri današnjih filmih, pri katerih se vse več pozablja na umetnost, gledalci pa se pogosto niti ne zavedajo, da gledajo izrezane filme. Ekran želim predstaviti kot filmsko platno, pri filmu delam po slikarsko in gledano z očmi slikarja. V filmu igra štirinajst igralcev, nekateri so profesionalni, študentje AGRFT, v glavnem pa so študentje različnih smeri, sodelujejo pa tudi igralci, ki igrajo v različnih gledališčih ali pa so že v drugih filmih odigrali kakšne manjše vloge. Ekipa je bila po koncu snemanja zelo zadovoljna s posnetim materialom. Vas Filovci je v bistvu odlično prizorišče in veliko kadrov in scen se je lahko našlo v vasi sami, nekaj se bo snemalo še v Piranu, kjer naj bi nastale bolj romantične scene. Černelč je še povedal, da si bo, potem ko bo film zmontiran, prizadeval na Filmskem skladu pridobiti sredstva, da bi ga presneli na filmski trak, kar bi pomenilo, da bi se lahko predvajal tudi v kinodvoranah, z njim pa bi lahko sodeloval tudi na filmskih festivalih. Ker je posnetega veliko več materiala, kot se dejansko rabi za film, pa namerava narediti še krajše art filme. To pa ni Černelčev prvi film, saj je že posnel video film na Jarmu-šovo temo Mrtvec, ki so ga kot skulpturo predstavili na festivalu konceptualne umetnosti znotraj likovne umetnosti v Benetkah. A. NANA RITUPER RODEŽ FOTO:ANRRI & 16 posameznikom in 14 organizacijam MtZŠAM Murska Sobota števila članov ___________________________—-*- kar za pol°v,cO naše >>žute kuče<< ie V in vozil Združenja so ulice dolga povorka elan je praznovalo a^lumehanikov Murska Sob? J’ Ucah se je P°'°[ Sik?! de^ania. Po vožnji po s0Mšk'k j.er jebilaosrednr Naw ^mnetno-varnostnemu centru Ga e , nastopjii bakovs ^kamk'tUrnim PWanwm, v '^•Tpetrovec. P'hala i« KUD Goričko iz Gornjih Petrov trenutku mi se njihovi člani ubadajo za- Kaj delajo ।pomurski župani? (1) Poletna deloholičnost Kje bodo (so) dopustovali? vljajo pa se tudi na izgradnjo čistilne naprave. Zadnji teden v avgustu bodo številne prireditve ob občinskem prazniku, ki jih bodo zaključili z mašo na hribu Sv: Martina. Kljub temu, da ima župan že drugi mandat, ni zato delo nič manj naporno in se tudi ne bo odpravil na daljši dopust. Včasih obišče kak kraj v Pomurju ali pa se odpravi na kratke izlete po Sloveniji in Madžarski. Zelo rad hodi v vinograd, ukvarja pa se tudi s čebelarstvom. anc Čarni v svojem govoru ni pozabil omeniti slabosti in težave, s kateri- ^an' ^$AM predstavili tudi svoje zelo dobro dnja leta. Tudi soboško združenje je doletela usoda večine ostalih po Sloveniji, namreč veliko upadanje števila članstva -s 600 na 300 čeprav je ta številka v zadnjem času ustaljena, kot je zatrdil sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Stane Inkret, ki je soboškemu društvu podelil priznanje. Le-to pa je nagradilo tudi 14 organizacij in 16 posameznikov za 45 let aktivnega delovanja v društvu. Tako so priznanja prejeli: Rudi Sečko, Štefan Merklin, Evgen Škraban, Janez Bohar, Ludvik Kerčmar, Jože Toth, Oto Horvat, Stanko Smolkovič, Ludvik Jošar, Aleksander Rehn, Jože Brunec, Maks Meško, Štefan Hozjan, Jože Gaber (najstarejši član), Ludvik Rajbar in Aleksander Kerčmar. TOMO KČLEŠ FOTO:TK■ Letos za spremembo na hrvaško obalo Župan občine Veržej, Drago Legen, opravlja delo župana neprofesionalno, tako da ima prostega časa zelo malo, saj ga izkoristi za občinska opravila. Tako je bil med dopustom veči del časa na občini, kjer je urejal sprotne zadeve, še več pa tiste iz preteklega časa. Njegovo delo bo v prihodnje v veliki meri razbremenjeno, saj so zaposlili novega tajnika. Trenutno se izdeluje investicijsko-tehnična dokumentacija za kanalizacijo Banovci, pripravljajo pa se na izgradnjo (dokončanje) mrliške veže. Večjih prireditev v poletnih mesecih ne pripravljajo, zelo pestro pa je ob začetku in koncu leta. Manjše prireditve se pravzaprav odvijajo skozi vse leto, po županovih besedah pa je bil najbolj zanimiv »Oratorij«, ki ■je trajal pet dni, namenjen je bil mladini, organiziral pa gaje salezijanski zavod Veržej. Verženski župan bo preživel en teden oddiha na hrvaški obali, drugače pa je doslej vsa leta dopustoval v Sloveniji, velikokrat se je odpravil tudi proti Gorenjski. Hrvaško primorje je toplejše očitniški in dopustniški čds preživljamo vsak po svoje. Eni se v dopustniških dneh predajajo brezdelju in nabiranju novih moči, drugi pa si vedno najdejo kakšno delo. Zanimalo nas je, kaj v poletnem času počno pomurski župani. Vseh 26 bo v prihodnjih številkah prišlo na vrsto, za danes pa smo o dopustovanju povprašali prvih šest. Ni časa za dopust Hodoški župan Ludvik Orban pravi, da je poleti več dela kot ponavadi, saj vremenske razmere dopuščajo več prireditev, čas pa je prav tako prime ren tudi za gradnje. Trenutno poteka v občini gradnja čistilne naprave in kanalizacije, ostale zadeve pa zaradi dopustov na ministrstvih nekoliko mirujejo in tako je velik del županovih opravil povezanih z lokalno problematiko. Prireditve so skoraj vsak konec tedna, v tem času pa so se najbolj pripravljali na organizacijo aktivnosti ob sončnem mrku. Občina Hodoš pa kljub dopustniškemu času ne bo prikrajšana za odsotnost župana, saj pravi, da imajo kot nova občina preveč dela. V poletnem času se zato raje odpravi kam na kopanje, oddih pa si privošči le kakšen konec tedna, ko se zapelje proti morju ali Balatonu. Poletni čas je bolj miren Jožef Kocon, lendavski župan, je bil v poletnem času dva tedna na bolniškem »dopustu«, drugače pa so se v občini aktivno pripravljali 'na otvoritev lendavske obvoznice. V avgustu potekajo priprave na občinski praznik (20.8.), ko se bodo zvrstile razne prireditve skozi ves teden (otvoritev ribiškega doma, lovskega strelišča, potekali bodo grajski večeri, podelili bodo priznanja na svečani seji...). Župan daje velik poudarek.tudi prireditvam, ki se bodo zvrstile v septembru, povezane pa so s časom trgatve, najbolj pomembna je lendavska trgatev. V letošnjem letu bodo pričeli z gradnjo šolske športne dvorane, med drugim pa so pričeli tudi s pripravljalnimi deli za čistilno napravo v Lendavi. Županovo delo je zdaj nekoliko bolj mirno, zato se lahko odpravi na dopust, saj je ravno v tem času nekje na hrvaškem primorju, občasno pa se zelo rad poda tudi v slovenske planine. »Sprostim se v vinogradu in ob prijateljih« Za Pavla Nemeta, župana občine Kobilje, poteka delo v poletnem času v istem tempu kot v vseh ostalih mesecih. Je sicer manj poštnih pošiljk, vendar pa je v tem času več srečanj in prireditev, ki pa se jih kot župan mora udeležiti. V občini nadaljujejo začeto delo in zdaj že zaključujejo kanalizacijsko omrežje, pripra- Tišinski župan Alojz Flegar čuti edino razliko v delu le pri zmanjšanju neposrednih kontaktov z ministrstvi, na ta račun je tudi več časa za občinske zadeve. V poletnih mesecih je delo bolj razgibano, saj zdaj poteka realizacija vseh projektov in programov, ki sojih v zimskem času sprejeli. Tako morajo do prvega septembra končati z gradnjo osnovne šole, podpisujejo tudi pogodbe z izvajalci za gradnjo kanalizacije, v jeseni pa bodo začeli z gradnjo pločnikov in kolesarske steze. Prirejajo veliko športnih in gasilskih prireditev, prizadevajo pa si tudi za oživitev kulture v občini. Spodbuda velja predvsem kulturno-umetniškemu društvu, iniciativni odbor se je v ta namen že sestal. Župan Tišine se bo za dva tedna sprostil v hrvaškem primorju, drugače pa se velikokrat odpravi na nekajdnevne izlete po hribih (npr. Savinjska dolina), zaradi zdravja pa občasno obišče tudi kakšno zdravilišče. Kaj skriva radgonski župan? Radgonski župan Miha Vodenik pa iz nam neznanega razloga z nami ni hotel sodelovati in samo sprašujemo se lahko, zakaj je njegovo dopustovanje taka skrivnost. DARJA TIBAOTi 1O INTERVJU 12. avgust 1999, »f □ eprav je od dogodka, ki se je zgodil v Lendavi pred akademijo ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji, minilo že nekaj časa, so duhovi Slovencev in Madžarov še vedno razburjeni. Policija še poizveduje za storilcem ali storilci, ki so prelepili »slovenske« plakate (ki so vabili na obletnico) z madžarskimi plakati o morebitnem sončnem vzhodu ali o morebitnem vstajenju madžarskega naroda, kar naj bi se zgodilo 11. avgusta. Dogodek so obsodile vse politične stranke, lendavski župan, za zaprtimi vrati pa se je sestal tudi svet Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti. Po seji je odstopila ena od članic sveta, novinarji so prejeli izjavo, ki je dolga tri strani, v njej pa madžarska manjšina opozarja tudi na nekatere druge probleme, s katerimi se sooča. Tako se je ponudila tudi idealna priložnost za pogovor s predsednikom sveta Pomurske madžarske narodnostne skupnosti Gybrgyem Tomko, ki to funkcijo opravlja sedem mesecev. Redno je zaposlen na soboški veterinarski postaji, kjer so nastale tudi fotografije, med svojim delom pa obiskuje tudi vasi, ki niso samo na dvojezičnem območju. »Kljub temu, da vedo, da sem .Madžar, me Prekmurci lepo sprejemajo,« je povedal na začetku pogovora. Če norec naredi noro stvar... »Kot predsednik sveta Pomurske madžarske narodnostne skupnosti sem obsodil dejanje, ki se je zgodilo v Lendavi. Po zasedanju je enako storil še narodnostni svet. Izjavo smo poslali vsem, medijem in državnikom v Sloveniji in na Madžarskem. Resda je nekoliko predolga, toda v njej smo morali spregovoriti tudi o’drugih problemih, ki so povezani z madžarsko manjšino, ki nas bolijo in ki bi morali biti že zdavnaj rešeni. Kar se je zgodilo v Lendavi, je bilo nepotrebno. Če norec naredi noro stvar, potem je to dejanje in karakteristika tega norca, ne pa cele skupnosti. Dejanja ne podpiramo niti nimamo podatkov, kdo bi slovenske plakate prelepil. Boli pa, ker je bila za dejanje obdolžena vsa madžarska manjšina. To zelo zelo boli. V eni od po trianonskih držav smo že bili označeni za kolektivne krivce in zaradi tega je trpelo veliko ljudi. Tudi v primeru »plakatne afere« se »Madžari smo najmirnejša manjšina v Evropi« je začel čutiti duh starega časa.« - Poudarili ste, daje bila pljenje plakatov, ki so vabili na prireditev ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji, s plakati v madžarskem jeziku obdolžena vsa madžarska manjšina. Kljub temu pa nikjer ni podatka, da bi katera od uradnih oseb obsodbo na vaš račun izrekla. ’ »Doma imam cele kupe časopisov, tudi Večer in Delo sta med njima, v katerih novinarji obsojajo Madžare v Sloveniji. Tudi v govoru na slavnostni akademiji ob obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji je bilo po moje o prekmurskih Madžarih govorjeno samo v negativnem pomenu.« - Potemtakem ostane pomislek, da so največji nasprotniki Madžarov novinarji? »Novinarji samo delajo svoje delo. Novinarje svoboden človek. Potrebno nas je izrešetati. Na vsako napako je potrebno opozoriti. Samo igra mora biti fer. Novinarji ste pač morali nekaj pisati, saj imate zdaj, kakor pravimo Madžari »uburka szezon«, to je sezono, ko drugih dogodkov ni veliko. Nič zato, če je bilo zapisano marsikaj. V demokraciji se lahko pove skoraj vse, vendar pa zaradi plakatov ni potrebno dvigovati rompompoma. Če je kdo norec s plakati, potem je to samo norec s plakati. Kaj bi rekli v Strasbourgu o naši demokraciji, če bi izvedeli, da je bil nekdo v Sloveniji obsojen na dve leti zapora, ker je lepil Gyorgy Tomka: plakate. Prosim lepo! Stvar je napihnjena, škoda pa je nastala na madžarski in slovenski strani.« , - Javnost je razburil predvsem podatek , da naj bi plakati v madžarskem jeziku vabili k vstajenju madžarskega naroda ob sončnem vzhodu. »Kdorkoli je prevajal napise na plakatih v slovenščino, je naredil veliko napako. Madžarščina je zelo bogat jezik. Nap kelete in felkeles, to sta dve različni stvari. Kelni je vstati, saj sonce vstaja, nepfelkeles pa je za narod vstaja. Vstaj smo imeli Madžari že več kot preveč. Imeli smo vstaje za Dozsa, za Rakoczija, za Kossutha in vse vstaje smo morali krvavo plačati. Naj mi torej nihče ne govori o vstaji madžarskega naroda. Vstajo naj imajo drugi. V Prekmurju si pri prevodih manipuliranja s pojmi ne bi smeli privoščiti. Madžari smo najmirnejša manjšina v Evropi. Spomnite se samo, kako so se obnašali Baski in kako so se obnašali Albanci. Izjavo, da v Sloveniji in v svetu /4 mr knmA 1/n - Morebiti ste za »nerazumevanje« nekoliko krivi tudi sami. Seja, na kateri ste sprejeli izjavo o plakatiranju, kjer ste se morda tudi pogovarjali o morebitnem krivcu ali krivcih, kjer ste morda razpravljali o soboški slavnostni akademiji, je bila zaprta za javnost. »Ne, seja ni bila zaprta zaradi velikih skrivnosti. Člane svojega sveta dobro poznam, zato je boljše, da novinarji nekaterih stvari, ki se dogajajo med našimi sejami, ne slišite. Moji svetniki večkrat kaj izjavijo, ne da bi prej premislili, nato pa jim je za povedano žal.« - Mar to pomeni, da na nek način podcenjujete člane svojega sveta in jim ne zaupate? »Nikakor. Zaprtost seje je bila samo zaradi varnosti. Besede, ki ne sodijo na svet, so vse prevečkrat izgovorjene..« - Po zadnji seji je odstopila Kepe-jeva, ki je članica sveta? . »Zame je bilo to presenečenje. Ke-pejeva je bila steber sveta. Zdi se mi, da njen odstop ni povezan s svetom, da so težave drugje. Kljub temu njen odstop še ne pomeni, da bo svet tudi zapustila. O njenem odhodu mora namreč odločati lendavski narodnostni svet. Zdi se mi tudi, da nekaj dni po seji tudi ona že drugače razmišlja. Sicer pa to je že drugi odstop. Svet je živel, živi in bo živel še naprej. V nekaterih trenutkih smo delali nekoliko počasneje, toda v preteklih sedmih mesecih je svet Pomurske madžarske narodnostne skupnosti zaživel. Madžarska skupnost v Prekmurju ima dobre zveze z vsemi strankami madžarskega parlamenta, kot tudi z vsemi strankami slovenskega parlamenta.« Ljubljana ■ Budimpešta - Če govorite o parlamentu Slovenije in o parlamentu Madžarske, govorite o odnosih na ravni Ljubljana - Budimpešta? Kdaj bo prišel čas, da boste začeli probleme reševati na lokalni ravni? »V politiki je dejstvo, da kadar se dogovarjajo veliki, trpijo mali, znano. Skrajni čas je, da se začnemo o problemih Slovenci in Madžari pogovarjati na lokal-m« ••nirMa 'T'zx/4r» K JI n z4 rin »■» r» n nni nn n1l džarskim nacionalizmom. Še enkrat poudarjam, da so odnosi med Slovenci in Madžari v Prekmurju dobri. Neb® stvari na državni ravni se vlečejo že dve, tri leta. To ni prav. Če otrok prelagan* loge in učenje, na koncu na izpitu P®' ne. Sicer imamo 64. člen ustave, kije napisan nadevropsko, toda to, daje nekaj na papirju, ni dovolj.« - Slovenija po vašem ni storila dovoli za madžarsko manjšino? »Slovenija je naredila dovolj-naša poslanka Maria Poszonec ogromno dela za nas. Vendar ima vsak clove svoje napake. Mislim, daje Pozsončeva’ parlamentu večkrat izigrana. Ima ogro® no srce. Dala je podporo DrnovškcM di, nisem pa prepričan, da ji P0^ vračajo. Tudi moji Madžari so krivi, se veliko stvari ni udejanilo. V zadnj letih smo imeli veliko napak v svoji nizaciji. Volili smo svete madžars* skupnosti, ko jim je potekel mandat,5 izvolili druge, vmes pa si mazali 0® tem, daje vse lepo in prav. Fani Takšnega odnosa, kjer ne bi bilo p’0 mov, ni. Tudi v zakonu med mošk®1 žensko se pojavlajo težave, ki jih Pote. skupnimi močmi rešita. Glavna vska ulica zaradi tovornih vozil12® kot da bi jo zapustili Turki. Tovorni smo se rešili z denarjem davkopi3^ cev, ki je bil potreben za gradnjo o niče. Zato naj Marjan Podobnik u1 govori, daje obvoznica darilo smo obvoznico plačali. Tudi to srno šali v izjavo za javnost. Na otvon' madžarščini govoril samo le^ župan, madžarsko zastavo so obe51’' kot italijansko. Je to v redu? V s 64. členom, ki govori o pravicah ne, že ni bilo. Toda zaradi tega naredil vojne.« - Madžarska podpira tudi P05^ kipa Svetega Štefana, kina) t pri lendavski cerkvi, v P°c3, 10OO-letnice madžarske drža /Cy i' »Od katoliške CedJ ^1ju odobritev. Prosijo co poimenoval, ^i^u/ eno ulico po škof. kipa je tudi ena o gjŠ1 jih financira ntadza bj|0, S’ tskem bazenu. če >•1 tu(|i fana, danes ne V)adar Štefan J^ drugačnost. Ze h napisal, da so ga moramo izre ,0 gačnost, ki let po Svetem . e(I1 c«5 p ^vorijo0'^ likih mejah. Ne, K nove ali stare m s6 n brez meja. Madza pf brez mej.« -Kajsebozgod^ } pil plakate, ki P kipa? hofl10 ,l!ta »Obsodili g21 f seb obsodili zdaj-takrat Že spa^ .12, avgust 1999 KULTURA Komorni pevski zbor Glorija Srebrna plaketa na Naši pesmi ^Mevci pojejo pesmi od renesanse do W °'enija je znana kot de-a korovskega petja. ^»rov j am° Ve'*k° kakovostnih Xjanh*,ni0$a’ Je vel'ka J ^'skega petja, zato ^odei^ . Pomurskih zborov, X "a tekmovanjih vr- Petia’ ‘°’ Me|0Va neJsi- Ob letošnjem \ JU na srečanju pevskih zbaSa pesemje Komorni MosJ^edaiz Velike Pola-Xo r°nasto Plaketo. Diri-o a’ J 'ma 19 članov, je Predsednik pa Xdi Glorijanci, kot se %r l®enojejo, bodo letos mL prazn°vali 5. obletnico ^že p SefenetnCer pravi’ da -ie MSv . e 'Povabil k sodelo-^e8aPevXUčence’ pevce Prej-' Z^Or^’ sorodnike bC ’s ratka ljudi, za kate- fea re je vedel, da imajo že določeno glasbeno znanje in večletni staž pri prepevanju. Vadili so pesmi, ki jih je zbor sam izbral iz zakladnice pevske literature vse od renesanse do modernih skladb. Seveda so se s posebno zavzetostjo lotili prekmurskih ljudskih pesmi, ki jim ljudje radi prisluhnejo. Po prvih dobrih odzivih poslušalstva in dobrih, ocenah na lokalnih in regijskih revijah, so se še bolj lotili dela in širili repertoar, v katerem so tako slovenske narodne in umetne pesmi pa tudi pesmi iz svetovne zakladnice glasbe, predvsem iz renesanse s sakralno tematiko. Pevci so doma iz Velike Polane, Žižkov, Hotize, Brezovice, Dolnje Bistrice in Lendave. Doslej so imeli že veliko nastopov in samostojnih koncertov tako v Sloveniji kot v tujini. Pred dvema letoma so bili tudi na turneji po Kanadi. Vsako leto pa se udeležijo tudi Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Med slovenskimi pesmimi, ki so se jih naučili, so denimo San se šetao, Po jezeru, Moja kosa je križavna. Dvanajst dikeu se je kopat šlo, Po lougi lejče, Pesem o svobodi. Med tujimi pa ubrano zapojejo Ave Maria, Gonna lay down, Horati Carmen in druge. O njihovem delu v zadnjem letu dni je Jože Gerenčer povedal: »Po vrnitvi iz Kanade smo bili dodobra izmučeni, saj je turneja zahtevala ogromno dela in ^organizacijskih zadev. Na sami turneji smo imeli v 16 dneh kar 12 koncertov. Ko sem pevcem po turneji predlagal, da bi letos šli na Našo pesem, je večina menila, da bo bolje, da leto dni bolj pojejo {*tala nad Prekmurjem ^^dovine, opi- ^dovi^.avtor’ tem‘ 8( A ^klost : J’ saJ Je bila .Sio^^^teknji- Zas‘r‘a. lotil s sPe§n0 111 Moranj reči, ^P^igij k % Jjurci ^^Za^'V Oslovem % Sim teS° nas imeli še naiv^"1 zailu' Sv^tve ^6 falske ^tef^teje^1^ vojne „\ polani l Brezovice ni nikoikOt pišej° endarJe h™b- Janez Mata j nad Prekmurjem 1 8 9 4 - 1 9 4 5 drobno pa se dotika tudi druge svetovne vojne. Tako na primer zvemo, daje bilo nad Prekmurjem odvrženih kar 28 zavezniških bomb, čeprav kakega kraja niso načrtno bombandirali, da so bili kar štirje Prekmurci zaradi njih ubiti... In še in še. Letala nad Prekmurjem se seveda ne berejo kot suhoparna zgodovina, kajti avtorje poleg pričevanj, ki znajo biti zelo pre-nisanie predv- skim gradivom; prav to gradivo pa nas, seveda poleg besedila, živo vrne v preteklost, o kateri so krožile le zgodbe. In prav zaradi tega je ta knjiga - čeprav je po svoje specifična - dobrodošla tako zgodovinarjem kot »navadnim« bralcem, ki Bodo v njej našli koščke preteklosti, ki sicer niso obračali sveta, so pa zaznamovali našo pokrajino, ki se s to knjigo predstavlja malce drugače. Zares. Kulturnica Ljutomer 1249-1999 za lastno zadovoljstvo, za lastno dušo. Vendar pa so si po nekaj mesecih, ko smo si nabrali malo energije, premislili. Začeli smo vaditi tudi nekaj skladb posebej za Našo pesem, takih, pri katerih moraš tudi malo več pokazati. Organizatoijem smo poslali zvočni posnetek in literaturo ter bili sprejeti.« Na Naši pesmi se je tudi letos zbralo trideset zelo kakovostnih zborov, lahko bi rekli kar vrh slovenskega zborovskega petja, kjer pri ocenjevanju 5-članske žirije odloča le kakovost. »Značilno je, da se za to tekmovanje zbori ojačajo s kakim zares dobrim pevcem. Mi smo se odločili, da gremo v tej postavitvi, ki jo imamo, in da vidimo, koliko smo dejansko sposobni. Že samo sodelovanje je za vsak pevski zbor na tem tekmovanju velik uspeh, kakšna nagrada pa še toliko večji.« Ker je bil zbor ustanovljen pred petimi leti, se pripravljajo na jubilejni koncert, ki bo novembra v Veliki Polani, obiskali pa bodo tudi druge kraje. Dogovarjajo pa se tudi za tekmovanje na mednarodnem festivalu na Madžarskem ali Češkem. Sedaj se lotevajo skladbe slovenskega renesančnega skladatelja Gallusa, načrtujejo pa tudi izvedbo'prekmurske ljudske pesmi Po lougi lejče, katere priredbo pripravlja slovenski skladatelj Igor Štuhec, s katerim zelo dobro sodelujejo. JOŽE GABOR ■ V sem, ki boste v teh pasjih dnevih zavili v Ljutomer, ki te dni praznuje 750. obletnico prve omembe kraja, svetujem, da se ustavijo tudi v galeriji Anteja Trstenjaka. Tam je namreč na ogled zanimiva razstava s pomenljivim naslovom Ljutomer 1249-1999, na kateri je razstavljeno bogato arhivsko gradivo mesta Ljutomer. Tako boste lahko sledili zgodovini prleške prestolnice od listine, s katero so podelili mestu meščanske pravice (1386), do dokumentov iz časov prvega slovenskega tabora, nemške okupacije in povojnih časov. Pa še mnogo več: v Pokrajinskem arhivu Maribor, iz katerega je namreč večina dokumentov, hranijo več kot 120 tekočih metrov arhivskega gradiva, kar samo priča, da Ljutomer ni igral obrobne zgodovinske vloge. Iz gradiva lahko razberemo, da je tudi v Ljutomeru kosila kuga, da je med leti 1663-1665 pobral kar 547 duš, zanimivo pa je tudi to, da je bilo tudi v radgonsko-Ijutomerskem kotu obsojenih kar 36 čarovnic. A ti podatki so le za posladek. Naj samo še dodam, daje bil prav Ljutomer, kar boste zlahka razbrali iz razstavljenega gradiva, pravi izvir slovenstva; 1863. leta so organizirali prvo narodno besedo na prostem, čez pet let šo se že zbirali na L slovenskem taboru, 1905. pa je Karel Grossmanu posnel prav pred ljutomersko cerkvijo in na vrtu prve metre filma. Naj za konec samo še dodam, da so se mnogi Prekmurci maja 1919. priključili k prostovoljcem, ki so želeli pod poveljstvom generala Maistra zasesti takratno »nikogaršnjo« Prekmurje. Naj bo dovolj. Vsak, ki si bo razstavo ogledal, bo odšel zadovoljen. Pa ne le zaradi mnogih, nevsiljivo podanih podatkov, temveč zaradi prepričanja, da živijo tudi »male pikice« na svetovnem zemljevidu svoje veliko in polno življenje. Trg Ljutomer, 1681 Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski I ijižkoza^ — X 88 Portreti l ittrtro^ Po pesniški zbirki Symphonia poetica (1966) je Evald Flisar svoje ustvarjalne moči preusmeril v pripovedništvo in dramatiko. V sodobnem slovenskem pripovedništvu je izhodil dve stezici, ki ju je sredi 80. let združil v pre- EVALD FLISAR poznavno in svojstveno pripovedno pot. Le-to je na začetku 90. let poleg ožje literarne opazila in priznala tudi širša slovenska kulturna javnost. Začelje s pripovedno prozo v ožjem pomenu besede, predvsem z romanopisjem. Tako je leta I967 v samozaložbi izdal kratek roman Kristusov samomor. Kompozicijsko-fabulativno izhodišče romana je biblična zgodba o Kristusovem religioznem angažmaju, smrti in vstajenju, samo besedilo pa je predvsem romaneskna alegorija, v kateri glavna oseba Andrej Klement spozna, da sta »Kristus« in »Satan« le dva pola sleherne človeške osebnosti. Prvi je želja po »popolnosti in božanstvu«, drugi je »tisti del, ki je večen, človeški del« Vstajenje je prav spoznanje, da negativum ni zunaj njega, ampak je (tudi) del njega. V mladostnem in začetniškem besedilu, ki na skladenjski ravni uspešno posnema in variira svetopisemski slog, so danes med zanimivejšimi družbenokritični pasusi, še posebej tisti, v katerih avtor razkriva mahanizme vojne ali pa nekatere vzorce vedenja slovenskih inteluktualcev, kulturnikov ipd. Podobno idejo kot Kristusov samomor oblikuje leta 1969 izšli roman Umiranje v ogledalu, le da se temna plat človekove osebnosti zdiferencira in postaja večplastna. Drugačen je roman Mrgolenje prahu (1968). Dogajanje je postavljeno v cigansko okolje, ob »primeru« Janeka Hudorovca (sado-mazohistično spolno razmerje z materjo, iz tega izhajajoča nezmožnost normalnega odnosa do ženske, posilstvo, požig, nagovor k umoru) pa so izpostavljena vprašanja subjektove akcije in odgovornosti zanjo ter krivde, trk subjektove težnje po avtentičnem bivanju z družbenimi predsodki, ignorantstvo družbe (bodisi kot take bodisi inštitucij) ter njena nesposobnost in nepripravljenost prisluhniti posamezniku. Predvsem pa po zunanji zgradbi tridelni roman - posamezne dele »uvaja« enako besedilo, le da zapisano v različnih slovničnih časih (prihodnjem, sedanjem in preteklem) - odlikujejo poglobljeni opisi in orisi duševnih mehanizmov. Tem delom je Flisar pozneje pridružil še knjigo Lov na lovca in druge zgodbe (1984) ter Noro življenje (1985). Ta del njegovega literarnega opusa je slovenska literarna kritika sprejemala z določenim zadržkom in avtorju očitala fabulativno-fantazijski primanjkljaj ter na ta račun presežek refleksivnosti in esejističnosti. Konec 70. in na začetku 80. let seje Flisar spoprijel s potopisom, torej z žanrom, ki ga v slovenskem literarnem premisleku od Izidorja Cankarja naprej v primerjavi s ali vsaj manj literarnega. Toda prav potopis s poti po Aziji Tisoč in ena pot (1979) in s poti po Afriki Južno od severa (1981) sta mu začeli' zaznavneje utirati pot v slovensko literaturo. Tudi literarna kritika je začela govoriti o literarni strukturi njegovih potopisov, o literarnem preseganju potopisnega žanra ipd. Sredi 80. let pa je Flisar oba pripovedna postopka, romanesknega in potopisnega, združil ter z deli Čarovnikov vajenec (1986, 1988,1995), Popotnik v kraljestvu senc (1992) ter Potovanje predaleč (1998, 1999) izoblikoval pripovedno zvrst - morda bi lahko zapisali kar flisarijanko - ki ji je literarna kritika nedvomno priznala literarni status. Da je šlo za še kako uspešno združitev, pričajo kar 3 izdaje Čarovnikovega vajenca, ki je postal kultna knjiga druge polovice 80. let, in pa nagrada Prešernovega sklada, ki jo je avtor leta 1993 prejel tudi za (poleg dram Kaj pa Leonardo? in Jutri bo lepše) Popotnika v kraljestvu senc. Uspeh Čarovnikovega vajenca seveda ni samo v aktualnem (in pri katerem drugem avtorju tudi modnem) srečevanju človeka zahodne civilizacije z vzhodnjaško miselno in bivanjsko izkušnjo, ampak predvsem v avtor-jevem/pripovedovalčevem osebn(ostn)em iskanju in najdevanju. To besedilo, ki združuje in prepleta elemente potopisa, pustolovske zgodbe, erotične pripovedi, avtobiografskega romana, miselne proze in še kakšnega žanra, je namreč predvsem pripoved o osebnem iskanju ter mental-no-emocionalnem preporodu s pomočjo indijskega modreca Joganande. Rezultat tega preporoda je med drugim tudi tole spoznanje in končna odločitev; »'Svoboda je iluzija. Ne znamo je nedoseči. Ne znamo doumeti, da ni načina. Odgovor je v srcu, a v našem svetu je srce mišica, ki jo presajamo, ali pesniška prispodoba. Samo predmet ali beseda, nikoli dejanje. Blazno pametni smo, vse znamo napraviti, vse imamo. Pogrešamo le ljubezen, svobodo in smisel. Ljubezen se zgodi, smisel se razodene, svoboda je. Izgubili smo sposobnost predaje. Naš moto je: napadi in zmagaj. /.../ Egon si sproti ubija življenje, ki bi ga rad živel. Egon me je privedel v lamase-rijo in Egon je naredil napako, zaradi katere so me izgna- ‘Še verjamem v možnost osvobojenja. Vse, kar si mi sinoči povedal, mi je vero celo okrepilo. Tukaj se lahko slepim, da sem drugačen. Tukaj SEM drugačen. Na obisku sem. Samo v svetu, kije moj in ga ne morem zavrniti, lahko storim odločilni korak. Samo tam ima vprašanje duhovne svobode pomen. /.../ Zdaj končno vem, kaj moram storiti. Vse, kar sem se v teh gorah naučil; vse, kar mi je Egon prevedel v sebi razumljiv jezik, moram prevesti nazaj v izvirnik. Naučiti se moram novega načina dojemanja. Jezika duše.’« LJUTOMERSKA OBČINA PRAZNUJE 12. avgust 1999, V Turistično društvo Ljutomer Slavnostna seja občinskega sveta Priprave na »Sejen po čelen Lotmerki« Nagrade in priznanja zaslužnim Odprli razstavo - Otvoritev odseka asfaltirane ceste Mota-Razkrižje Zanimive novosti N a ponedeljkovi tiskovni konferenci je predstavnik Turističnega društva Ljutomer predstavil program petnajstega prleškega sejma. Prve priprave nanj se začnejo že v mesecu maju, priredijo pa ga vedno drugo avgustovsko soboto. Kot že vsa leta do zdaj bo tudi tokrat program, ki se bo pričel dopoldan, ko bo zaigrala domača pihalna godba, povezoval Jože Lebar, simbolično pa bodo spustili tudi golobe. Program se bo nadaljeval s »povorko« skozi središče mesta, kjer sodelujejo nekatera okoliška turistična društva ter mojstri domače in umetne obrti. Novost letošnjega sejma je predstavitev domačih in sosednjih turističnih društev, v večernih urah pa bo prva prleška dražba starih predmetov, veliko med njimi jih bo iz prleške zapuščine. Visoko vrednost bo vsekakor dosegla arhivska buteljka iz ljutomerske kleti iz leta 1967 (tega leta so odprli vinsko klet), slika Ljutomera iz leta 1918, tiskarska plošča naslovnice prleškega časopisa in še kaj se bo našlo. Novinarji smo tudi zvedeli, da so si letos prizadevali, da bi »kramarji« prodajali na obrobju sejma, v centru pa bi bilo več predstavitve domače obrti, vendar pa slednji niso pokazali prevelikega zanimanja. Za tekoči meter sejemskega prostora bo potrebno odšteti 2000 tolarjev, poskrbljeno bo za najrazličnejše vrste dobrot, pa tudi zabavo bodo letos razširili na celotni Glavni trg. Organizatorji upajo le, da ne bo prekinjena tradicija lepega vremena. DARJA TIBAOTI bčina Ljutomer je v okviru praznovanja občinskega praznika organizirala kar nekaj prireditev, njihov vrhunec pa je bila sobotna slavnostna seja občinskega sveta, ki je potekala v Domu kulture Ljutomer. Najprej je ljutomerski župan odprl razstavo arhivskega gradiva o Ljutomeru v Galeriji Anteja Trstenjaka, ki sta ga pripravila Pokrajinski arhiv Maribor in Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer. Z arhivskim gradivom so predstavili Ljutomer med leti 1249 (prva omemba kraja) in 1999. Na slavnostni seji so se predstavili učenci osnovne šole iz Male Nedelje s kulturnim pro- O gramom ter ljudski pevci iz Male I li so tudi denarne nagrade (Ivan Nedelje s svojimi napevi. Podeli- I Vrhar in Stanko Škalič) in priz- Posluh za zgodovino Izredna seja občinskega sveta v Ljutomeru LTO Prlekija Ljutomer General Maister pri Zemljičevih Odkup prostih prostorov objekta MTT -Program dela stanovanjskega sklada -Za škodo dva milijona tolarjev iz rezerv ....I arsikdo je že od daleč uzrl znamenito rumeno vilo, ki stoji na I vzpetinici nad Ljutomerom. Naj takoj dodam, da v njej stanuje I dvoje družin, z zakoncema Zemljič, Ljerko in Miranom, pa sem se srečal zaradi njunega zgodovinskega dokumenta, ki je sicer zasebna last, ki priča o prelomnem letu 1919, ko je prleške in prekmurske kraje obiskovala francoska razmejitvena komisija. Izsledki te komisije so v mnogočem pripomogli, da smo dandanes priključeni k matici Sloveniji. azlog za sklic izredne seje je bila ustanovitev lokalne turistične organizacije, saj so časovno so že zelo v stiski. V prvem branju je bil odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem sprejet, javna razprava pa bo trajala do sedmega septembra. Svetniki so odločali med dvema imenoma, in sicer »Zavod za turizem Prlekija Ljutomer« (ZZT Prlekija Ljutomer) ter »Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer« (LTO Prlekija Ljutomer); odločili so se za slednjo. Do odloka v drugem branju bo treba dodelati še dejavnosti zavoda. Občina ima tudi namen odkupiti proste prostore objekta MTT v Ljutomeru in v ta namen so poslali ponudbo stečajni upraviteljici Majdi Jaki. Za neprodane površine v ocenjeni velikosti 1330 m2 ponujajo 100 DEM za 1 m2 v tolarski protivrednosti. Za izvedbo projekta po ponudbi so svetniki pooblastili tajnika uprave občine in odbor za finance. Program dela stanovanjskega sklada za leto 1999 med drugim zajema tudi dokončanje izgradnje t. i. peterčka na Razlagovi ulici v Ljutomeru, s čimer bodo pridobili 1-7 novih neprofitnih oz. službenih stanovanj. Svetniki so tudi soglašali, da iz občinskega rezervnega sklada namenijo dva milijona tolarjev za povračilo škode v kmetijstvu, ki jo je štirinajstega julija povzročila toča, kar je glede na število prošenj (okrog sto) pravzaprav zelo nizek znesek. DARJA TIBAOTI R »Ko sva bila na slovesni akademiji ob priključitvi Prekmutja k matici slovenski v Murski Soboti, sem se spomnila, da še danes hranim dragocen dokument iz tistih prelomnih časov,« je začela gospa Ljerka Zemljič. »Gre pravzaprav mer in tudi Soboto. Ta vila je zelo znamenita. V njej so se zbirali organizatorji prvega slovenskega tabora, v njej sta bili čitalnica in beseda, njen prvi lastnik pa je bil župnik Kovačič. Vilo je kasneje kupil Fričev (očetov) stric Mathias Zemljič, kije bil velik narodnjak, njegova slika pa celo visi-v ljubljanski univerzitetni knjiži jej.,,, , Aha, pa še to: s-tric Mathias je hišo poklonil nečaku Fricu, zato je zdaj naša.« Gasilci Mote s čolni po Muri eumorni predsednik PGD Mota Dušan Roškar je srečen, kajti nedeljski spust po Muri od petanjskega mostu do nekdanjega mlina na Moti je tudi letos uspel. Organizatorje bil sicer podpoveljnik Jože Gmjak. Po Muri se je 76 gasilcev zapeljalo s šestimi velikimi čolni, ki sojih dobili od »zaščite«, in malim čolnom PGD Ljutomer, katerega trije člani (varnostniki) so tudi skr- Govedič iz Lahonec in klarinetist Jože Grnjak iz Rinčetove Grabe. Tudi nekaj pijače so popili in med spustom so se okrepčali s sendviči. Na cilju pa so se nekateri tudi malo namočili v Muri. Poznje je bil družabni del pri ribniku. Sicer pa je bil namen plovbe v dolžini kakih 28 kilometrov, da se ljudje privadijo na vodo in podoživijo njene lepote, čeprav je res, da so pluli tudi mimo točke, kjer se nanja (O8”0'* šola Mala Ned* Društvo vinočta nikov in pdiate vina LjuWroet’ lektiv družbe M les Ljutomer). Praznovanj®, je udeležil* pan pobratenj škega mesta 11 . priložnosti P spominsko & r>ne c"a DARJA TIBA^ Portret gospe Irme Zemljič »V taščino knjigo so se najbrž podpisali vsi, ki so bili tistega 14. aprila 1919 v tej vili. Naj Podpisi članov francoske komisije ter zelo jasen poklon generala Maistra: Bog živi gostoljubno jugoslo- •. »v vansko hišo Zemljičevo. za dve strani iz taščinega dnevnika, bolje rečeno iz nekakšne knjige vtisov, na kateri so podpisi članov francoske komisije, generala Maistra ter nekaterih ljutomerskih veljakov.« »Člani te komisije so se zbrali prav v tej vili, ki je bila v lasti mojega očeta Frica in matere Irme,« mi je potrdil mož Miran. »Starejši Ljutomerčani se ga še spominjajo, prav tako tudi njegove hiše v današnji Prešernovi ulici. Moj oče je bil namreč velik narodnjak, bil pa je tudi trgovec z vino*m in cenjen vinogradnik. Morda so se prav zato zbrali v fa! miazvzvizI triU M d tnzl nT5»V 7rj|/nnra 7omliir n rod znamonifn viln nd kndor ra^nnetrim nrekra- povem, daje bila merskih veljakov ta |j;i sl-ijo, zato so pričati francosk jih priključijo.« Poleg podP‘sO £filX zov, kiseju da sta pa poleg po^P..^ »V prisrčni simP^^ ter »Živio la klon treba omeniti P Maistra, kije zaP,oVansk% gostoljubno jug^pM Zemljičevo.« dpis kap. Mulac Sabottyja. , noVed^t/ »Kotsemze tukaj zbrali vsi-ru kaj veljah,^ spa Ljerka. Stanjko m nJfgfillTiar«d / prvislovensD^^ Grosman m Sr* J da, trgovec ✓ kan Ozmec 111 ter kasnejši^® c (f nar Viktor Kuk ),^/ stnik MlekoP j/ laček (sestra f;giflekj'y znane posestnik J Fran ” n .A, Anton Križ^ J« dal gospod reč vse. k> n - spoznali, m1jasli0- Xi« vedli, naj Tolik-» X/ , Zemljič-popisani'^ da 4 dragocen- r arsikjX Priča tud'* vse, kd ban3 rfi^ ■ < sta tudi J dandanes- vuapo^jnP0 !”IW, 12. avgust -1999_LJUTOMERSKA OBČINA PRAZNUJE 13 OBČINA LJUTOMER ZUPAN Na Podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 29/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97,10/98 in 74/98) in 29. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. list RS, št. 62/99) ter 15. člena Odloka o proračunu občine Ljutomer (kije bil sprejet 05.07.1999) izdajam naslednji SKLEP o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Ljutomer v letu 1999 člen 2? *0VN0 IZ0B««EVANJE ZA POTREBE KMETIJSTVA POGOJI- z 'i0 Se sredslva v višini 3.373.834,00 SIT. *ti LiutallteVke Vlasa or9aniza,or' ki ima območje delovanja na območju občine Ljutomer in sedež v upravni "tora °IM,J1,e®l®i mora program dela, program izobraževanja, račun in seznam udeležencev. V vlogo se n,..,,/65’'ZIR0 RA^UN vlagatelja. ROK za vložitev zahtevka je 30.08.1999 oziroma do izkoriščenosti odsek za obče, splošne in gospodarske zadeve pri Občini Ljutomer. 4-člen “8VEI>OREja fleier i,Snii°Se sreds,va v višin' 1,700.000, 00 SIT. ^OJI-p' 6'000’00 siT Ptemije zažival. tanje [lriilada lastnikom krav - prvesnic A kontrole, ki so ocenjene s strani strokovne službe ŽVZ za najmanj a SolJO,a' ^'va'mora ^i oštevilčena z življenjsko številko s strani kontrolne službe ŽVZ in da je H ia amaaaaa P° taiitvi- Živali se morajo prijaviti področnemu molznemu kontrolorju. tao j W ^ktavka je do 30.11.1999. Zahtevek vloži ŽVZ za Pomurje na osnovi seznama, ki ga le-ta pol-iS^^Ohčini Ljutomer. VIŠINA- Na!n,rillln ’ povečanjem števila somatskih celic In odpravljanje plodnostnih motenj ' J16*sredstva v višini 850.000,00 SIT. Sliojji de|ale S,,°Šk- 2aM^ pogojev izda Živinorejsko-veterinarski zavod. (1,si ip0-katerim so obiskovat ^ peljali. Društvo upokoj® lika Polana pa je organ srečanje vaščane pred pobe^10^/ je bil letos dan najve^ na zbliževanju m sodel"kJ bivalcev z obeh brege> / ter na sožitje med TOMO 1. turist icno-kmecke igre v občini Cankova Cankova pred Korovci in Skakaj M ; a«" Tudi v novoustanovljeni Občini Cankova, kamor je vključenih osem krajev - Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči, Skakovci in Topolovci - posvečajo družabnemu življenju veliko pozornost, saj se zavedajo, da se bodo občani samo na ta način še bolje spoznali ter se po drugi strani tudi razvedrili. Kot so zapisali v informativnem biltenu, ki so ga izdali ob tej prireditvi, ki jo bodo poslej vsako leto pripravljali v drugem kraju v občini, pa turistično-kmečke igre niso bile namenjene samo takmo-vanju, temveč tudi negovanju ljudskega izročila in ohranjanju običajev naših prednikov. V skupnem seštevku osmih iger (luščenje koruze, žaganje hloda, vožnja kozarca vode s kolesom, skakanje v vrečah, sestavljanje kmečkega voza, ples z jabolkom, igra zavezanih oči ter nošenje pivskih sodov), so se na koncu najbolj veselili gostitelji, ki so za točko ugnali Koro-vce, na tretje mesto pa so se uvrsti- Turnišče V cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču je bilo srečanje cerkvenih pevskih zborov lendavske dekanije. Nastopili so pevci iz župnij: Beltinci, Bogojina, Črenšovci, Kobilje in Turnišče, zapeli pa sta tudi mladinski skupini Talita iz Bogojine in Laetitita iz Beltinec. Vseh pevcev je bilo kar 160, to pomeni, da tudi v dolnjem koncu Prekmurja negujejo cerkvene, ljudske in zborovske pesmi. Da to drži, bo verjetno potrdilo tudi posebno srečanje mladinskih zborov in skupin, ki bo v soboto, 14. av- .. ska^Z li tekmovale 1Z ki p' sebni igri vleče J jg1^/ la v konkurenc krepki fantje । kot premagalican .] ja P0 . tjc^ Žrebjed^ dnjeleto.Sf^ . kmečkih iger majinci- ., da i0^ Kljubte*uLfl^ dicije, je P , „a dn1® j i? S. zaciji Turist ^eiii (v katero so vK>oPW krajev v ni kakortud več koti^sf6dnJ^ n^PCUAV vskemir® e co j.nju valcev- USNIK 12. avgust 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Človek in njegova usoda Prekmurje - njihov novi dom Vesti naslikala tisoč portretov skih tehnikah. Najbolj me privlačijo portreti in doslej sem jih Ijenjsko vodilo je: Ljubezen med ljudmi ne glede na nacionalno v Brezovcih številka 35 na prvi pogled ni nič poseb-ost toda niena notranj’ « r.'Va življenjske usode in fe Osto^>ki J° Je v°jna (y anesla s Hrvaškega najprej n enJe, potem pa v Prekmurje, hieiiDUVZ^Ubi,i in ga s P°nosom "*> svoj novi dom. ta fužine je slikarka Mi-dal. SeJe rodila v Bihaču in na-vim a a ^^vUenjsko pot pod aImatinskim soncem v Sjo 7 S’je ustvar>la dru-»DUj m°žem Milanom in sirio-Ptede asom >n Dariom so se <°2ota™ vojne 1991. leta teitlPavRVVelen-ie’tri leta po' •Po rezovce- Jam je^ndu v Prekmurje se brih ljudi 2?° nov svetdo’ • • Smo stanovanje lovcih'TV prij'etni vasici v Mačeti Je bilo začeti smo se dela in ''ceUi r3''’ ^'š° smo znotraj razen vo-Sl110 sam*11 ^^ne instalacije, Vrsto1-P°St0r*li' Pr’de ^o.daj56 Zunanjost. Veseli ^jelj^1138 sosedje zelo hitro ?enakeinnimamo ,Iemov- Zelo dobro s'n I-brio, ki bo t{josnn.e Okovati tretji raz-Sski - Š°le v Puconcih; \Se^ez.lk obvlada zelo do-%njv n,Čemerne razlikuje ov>«je povedala Mira ■ ————™ izseljenci že naslikala več kot tisoč. Naj- pripadnost, vero ali raso. Cilji, ki Mira Ostojič (druga z leve) je v svojem slikarskem kraljestvu gostoljubno sprejela mlade novinarke: Andrejo, Danijelo in Petro. in nadaljevala: »Starejši sin Sašo se ukvarja z glasbo. Njegova velika želja je lasten studio. Pri tem mu pomaga mož oziroma oče Milan. V duetu velikokrat nastopata na dnevih dalmatinske kuhinje v Pomurju. Sicer pa ima Milan tudi pesniško in pisateljsko žilico in veliko piše za otroke. Izdal je že nekaj knjig. Sama pa rada ustvarjam v različnih slikar- lažje delam, ko sem sama. Delam tudi po naročilu, vendar to ni tisto pravo, ker me ustvarjalno utesnjuje. Doslej sem imela tri samostojne razstave. Zadnja je bila spomladi v puconski občinski stavbi.« Tako Mira Ostojič, ki se sicer še spoprijema z določenimi problemi. Rada bi dosegla dvoje: status svobodne umetnice in slovensko državljanstvo. Njeno živ- r° več kot pol stoletja nazaj v domači kraj {^razveže mošnjiček ^rice k U°brega P°1 stoletja, ko je Boltižar Kelenc z Dolnje j renil v svet. Moral je iti, kajti navodil se je v siroma-'n^^jšo ^'sUI je v Chicagu v Ameriki. Tam je spoznal 1,3 se ienjsko sopotnico Rose, katere starši so bili z Bistri-v Ameriki. 'Z SVeta ob Mu’ bi) tu pJ®zaneslo v šir-dober kladah ?nje bil v različ-nista tega nista '^Prihranke ki stasi ga zgradila na Dolnji Bistrici, da bi bila na jesen življenja med domačimi ljudmi in uživala. Nekaj let sta res; pred tremi leti pa je Rose umrla in Boltižar, kije zdaj star 85 let, je ostal sam, vendar ne povsem, saj zanj lepo skrbi ženina nečakinja Terezija. Boltižar je zelo radodaren, saj na Bistrici ni akcije, za katero ne bi prispeval kaj denarja. Velik del prihrankov je zlasti namenil za obnovo mrliške vežice; dal je postaviti zvonik s 50-kilogram-skim zvonom in križ, ki stoji sredi dolnjebistriškega pokopališča. Pravi, da bo še prispeval. Rad pa tudi zahaja v družbo in se zanima za nadaljnji razvoj svojega rojstnega kraja, v katerem je zdaj seveda povsem drugače, kot je bilo pred 55 leti, ko je odšel čez veliko morje v Ameriko. Je pa tudi res, da sej mislimi rad vra- - Platjo _____________________ in Barbare Smolkovič (roj. Horvatič), al Potnnr.; -I. so sicer opredeljeni v Ustanovni listini OZN. Splača se obiskati Ostojičeve! Obiskovalce sprejemajo z veseljem in odprtim srcem. O tem smo se prepričali že mnogi, tudi članice novinarskega krožka OŠ Puconci: Andreja Jankovič, Petra Gyergyek in Daniela Gom-boc ter njihov mentor, ki sem vodil ta pogovor: JANEZ KONKOLIČ ■ — Boltižar Kelenc se je po 55 letih izseljenstva vrnil v rojstno Dolnjo Bistrico in s svojimi denarnimi prispevki rad pomaga pri razvoju kraja. ča tudi tja, saj je tam preživel večino svojega življenja. J. ŽERDIN« Pot ob Murici So bili Smolkovičevi plemiškega rodu? “H lani Turističnega društva Razkrižje so si skupaj z občinskim vod-I stvom - župan Stanko Ivanušič je tudi predsednik društva - zadali I tudi nalogo, da bodo uredili turistično pot ob strugi Murice (Ščavnice) od Razkrižja do Gibine, kjer se Murica izliva v reko Muro. Del naloge so že opravili, in sicer so lani (za proščenje) odprli pot od razkriške cerkve mimo Ivanovega izvira vode (pravijo, daje zdravilna), medtem pa tečejo priprave za ureditev preostale trase. Obenem naj bi obnovili tudi stari potočni mlin Matije Smolkoviča, kije nekoč deloval na potoku Murica v neposredni bližini njegovega izliva v Muro. Govori se, da so bili Smolkovičevi plemiškega rodu, kar pričajo tudi nekateri najdeni predmeti na njihovi domačiji - družinski grb, konjska vprega, kovaško orodje idr. Znano pa je, daje bila tamkaj med 2. svetovno vojno partizanska kurirska postaja (javka) za sprejem in prevoz borcev čez Muro. 1. oktobra 1944 je pri Gibini prestopila Muro partizanska četa, ki jo je vodil Ivan Majnik - Dž-ems, 29. decembra istega leta pa borec in pisatelj Ferdo Godina s prenosno radijsko napravo. Ko bo urejena celotna turistična pot, se bo'vsekakor zanimivo podati po njej in nasploh po razkriški občini, ki vidi svojo priložnost v širitvi kmečkega, ribolovnega in lovskega turizma. L. H. - J. G. I Stogovci Javna dela v KS Stogovci so stekla. Zaposleni so marljivi in vestni pri opravljanju svojega dela, čeprav preveč hvale nikoli ni dobro. Urejanje cest in obcestnih zadev vzame največ časa, to parne pomeni, da ne prisluhnejo težavam krajanov. Košnja okoli avtobusnih postajališč (upamo, da po novem tudi okoli gasilskih domov) je koristna za lep videz. Tudi krajani sami bodo morali pogosteje prijeti za orodje in prispevati kaj več za lepšo podobo naselij. (B. Ma.) Zagajski Vrh V krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica se pripravljajo na »preplastitev« ceste na Zagajski Vrh ter Police in Lomanoše. Vrednost celotne nalože, ki jo nameravajo uresničiti postopoma, je kar 250.000 milijonov tolarjev. Polovico bo prispevala Občina Gornja Radgona, drugo pa naj bi zbrali krajani. (J. Ko.) Puconci V Puconcih se ta čas pripravljajo na gradnjo kanalizacije. Gre za velik projekt, ki bo stal veliko denarja, toda brez kanalizacije oziroma odvajanja in prečiščevanja vbda ne gre več. Vaški odbor je vzel delo zelo resno, sklenili so že pogodbe z uporabniki, z razpisom pa bodo izbrali najugodnejšega izvajalca del, s katerimi bodo začeli že v jeseni. (J. Ko.) Ljutomer Odkup mleka v Pomurju po nekaj letih spet narašča, saj sta mlekarni iz Ljutomera in Murske Sobote odkupili lani več kot 50 milijonov litrov surovega mleka, kar je za nekaj milijonov litrov več kot prej. Rekord pa je bil v 1961. letu, ko so odkupili verjetno nikoli več ponovljivih 60 milijonov 600 tisoč litrov mleka. (G. G.) Cankova Gasilske zveze Cankova, Gornja Radgona, Tišina in okrajna gasilska zveza avstrijske Radgone sprejemajo do 20. avgusta prijave za 7. tradicionalno mednarodno obmejno gasilsko tekmovanje, ki bo 5: septembra v kraju Wexelbaum, oddaljenem približno štiri kilometre od avstrijske Radgone proti Murecu. Gasilci bodo tekmovali z motorno brizgalno suhe izvedbe in v štafetnem teku na 450 metrov. Lani je bilo na podobnem tekmovanju, ki je bilo v Šratovci, nad 600 gasilcev iz Slovenije in Avstrije. (F. KI.) Nekateri v Veržeju so res spretni Prej varilec, zdaj pa... "....I asi, ko je odraščal Stanko Muhič iz Veržeja, so bili zelo težki. I Že kot otrok si je namreč moral služiti kruh z delom pri boga-I tih kmetih. Nato je dobil službo kot »navaden« delavec v tovarni v Mariboru. Ker se je izkazal, so mu omogočili, da se je izučil za varilca. Tako je lahko kasneje dobil tudi službo v ljutomerskem Teh-nostroju, pred osmimi leti pa je moral iz zdravstvenih razlogov v pokoj. Brez dela pa nikakor ne more biti. Ob našem obisku nam je Stanko pokazal svoje izdelke, ki so nastali v zimskih mesecih. Zdaj je namreč v glavnem zunaj. (Foto: J. G.) Spomladi in dokler je zunaj dovolj toplo, si pogosto najde kakšno opravilo na vrtu in v sadovnjaku, skoraj vsak dan gre peš na sprehod do Banovec ali Bunčan pa še kam drugam, večkrat se odpravi tudi na ribolov in še za kaj drugega si najde čas. Pozimi pa je najraje v svoji delavnici, ki jo je večinoma zgradil in uredil sam. V njej izdeluje okrasne izdelke in podstavke za rože iz železa, lesena korita, kuhalnice, ročaje, pasti za voluharje idr. Če se le da, vse opravi ročno. Izdelkov pa ne prodaja, ampak jih podarja. Svojo izvirno past za voluharja je seveda tudi sam preizkusil in ujel okrog 20 zajedalcev na domačem vrtu. Vešč je tudi raznih drugih del, tako da bi mu lahko rekli mojster za vse. J. GRAJ ■ 16 SONČNI MRK NA GORIČKEM 1 Budinci 4- Trdkova MRK VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL PO IZREDNO UGODNIH CENAH! NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE ' LE OSEBNO IZKAZNICO! Oh Dravi 3/a. Ptui. tet. 062 783-828 PAAM ALTO a vsak primer sem vzel s sabo steklenico blagoslovljene vode. Tako so mi namreč priporočali vsi, ki kaj dajo name. Tudi na blagoslovljeno olje nisem pozabil, čeprav nanj pravzaprav nisem računal. Kajti olje, pa naj bo še tako sveto, se lahko na ognju tudi vname. Sem pa dal naročiti na čepinski breg čoln - in ta me je že čakal kajti če bi se dvignile vode, bi me morda - mene, velikega grešnika - Bog vseeno uslišal. Kajti konec sveta je neizbežno blizu. Sončni mrk, v to sem čedalje bolj prepričan, ni mačji kašelj, in ni vrag, da se bodo vselej zalomile jasnovidčeve napovedi. V pričakovanju... Hvalabogu, sem si rekel, da bom dobil očala za opazovanje mrka v službi. Verjetno mi ne bodo podtaknili kakšnih ponaredkov. Prav tako sem se pripravil tudi duhovno. Dobesedno tako. Preučil sem namreč vse strašanske napovedi, še enkrat preletel vseevednega Nostradamusa in poklical za vsak slučaj tudi astrologa Dannyja, ki pa mi je začel razlagati, da je pač to le naravni pojav, da pač Luna zakrije Sonce in da se samo malce pomrači. In to on, ki ima vse coprnije v malem prstu. In to on, ki mi je začel dokazovati, da pradavni kitajski zmaj, ki da zakrije Sonce, spada v vrsto preživelih dinozavrov. Ker se ga pač ne da pregnati niti z velikanskim ropotom, ki so ga nekoč uganjali, je najbolje, da kar mirno počakamo, da mine, mi je dejal na koncu lažno pomirjen. Sem se pa zamislil: nekaj mesecev pred usodnim letom 2000 nas je vesolje, nad katerim menda kraljuje Vsevišnji, malce pokrcalo; in reklo: za nekaj trenutkov vam bom vzelo Sonce. In to sredi dneva. Tako, da bodo šle kure spat; da se bodo psi zvili kot ježi; da bo živina polegla; da Apocalypse now, apocalypse go se bodo cvetovi zaprli; da bodo potihnili ptiči; da nas bo prej zaneslo k ženski; da bomo končno spregledali. Kako tudi ne, saj sem si, še preden sem s fotografoma krenil v Budince in Čepince, nadel očala z jasnim napisom: Spreglejte, 11.8. 1999. In če ne bom danes, ne bom nikoli. Čez osemdeset let, ko bomo znova na meji apokalipse, si jih bom znova nadel. Taista. Na kraju dogodka... Vreme je dodobra zakujalo. Oblaki so se sicer začeli trgati, niso pa se kolone vozil, ki so potrpežljivo vijugale na skrajni rob Goričkega, ki je končno doživel svoj dan D. Vsa vesoljna Slovenija je drla v Budince, Tr-dkovo, Šalovce, Hodoš, Kuzmo in Čepince, ki so gostile slovenske novinarje, in naši vrli Goričanci so jih sprejeli odprtih rok: postlali so jim, ker je pač že zdavnaj zmanjkalo prostora, kar v senikih ali šupah, postavili šotore, pripravili žare, sode, kajti če se preživi ta apokalipsa, je treba temu pošteno nazdraviti. In tudi smo. Prej in zatem. Kajti ko se je začelo oltoli četrt na dvanajstih vidno mračiti, pa tudi ohladilo se je, sem vedel, da je vrag odnesel šalo: ptice so utihnile nad čepinskimi pejsaži, ljudem se je zadrgovala beseda, pa tudi nejevoljnejši smo postajali, ko se je začela Luna šopiriti nad Soncem. Nek strah se je zaselil v nas. In še dlje. V kri. ... z Ernestovo Tišino In ko jo docela obvladala Sonce, se je zaslišala tromba. Ne, trobenta. Trobentač Ernest Škerlak iz Lucove je pretresljivo zaigral posmrtno Tišino. Prepričan sem, da jo mnogi niso slišali, čeprav se mi je zdelo, da se je v tej mrtvi tišini pritihotapila celo v najbolj oddaljeno uho. Zdelo se je, da smo znova le drobcena igrača vesolja, ki se spet ni zmenilo za človekovo vraževerje, vseverje in jasnovidnost, ki nas je znova pustila na cedilu. Hvala bogu. ,12. avgust 1999 KRONIKA Pomurje: golgi prsti J>- avgusta okrog 16. ure so vsto-Mivtrgovino Big Bang v BTC-ju v Bavcih pri Murski Soboti štirje ^aaci. Dva sta se spraševanjem ^temhonem zmotila prodajalca, Wje izrabil nepazljivost oziroma “lenost prodajalcev in iz blagaj-eiJP*i sunil 136.000 tolarjev. ’"oči s 3. na 4. avgust je nekdo “e z dvorišča Dinosa na Markiša- v Murski Soboti 500 kilogra-Jkakra 'n firmo oškdoval za tolarjev. l . katinskega lokala v Lutvercih v J™1 dolini je v noči s 6. na 7. av-®9nlo nekaj gotovine, cigaret in ’Bko da znaša skupna škoda, ki vlomilec, dobrih 15 t očakov. o ie neznanec vlomil doma v Desnjaku W Ue^° količino kozarcev in '^Otola^ popoldanskem času 3nomili v nenaseljeno sta-ičJSR° ™ao na Spodnjem Kamen-^etali so vse predmete, 'skalinr6rje m°g°če sklepati, da so denar- Ker oškodo- "dose9ljiv brž po vlomu, ta m°remo Poročati, kolikšna I/ kednMCl' bodite pozorni na svoje Likoni °Se namakate’ sai ie v &deIani sezoni nekaj vlomov v telita nL.°marice ali Pa iz9ine kak teli19a tožite kje pri baze- Se nadaljujejo tudi v tem Sel,d e’ 7' av9usta. ie nekdo narnico in dokumente, ki 4i. odložil v savni hotela Ra- Prikolice v avtokampu v ^16 . Plicah je 9. avgusta W°in 1715 nekdo ukradel in 4.000 tolarjev. Oš-TJ*aWki turist. %Camed1-50 in 2.10 je ' v osed™ av*o obiskoval-- Mik ukradel avtora-\je daljinski upravljalec za Stal Polnilec za mobilni tele- ®r ,9a ie oškodoval za °larisv. Oba si bosta za-‘ jonsko noč. Š. S. ■ nogi vozniki, ki so pogosto na istih cestah, na primer v službo in domov, vozijo »na pamet«, saj med vožjo ne buljijo v prometne znake, ko pa pot - tako mislijo - poznajo, kar pa je lahko tvegano. Ni namreč rečeno, da ostaja prometni »režim« ves čas isti. Ni malo tudi tistih, ki so se leta in leta vozili brezbrižno po regiono-nalni cesti I. reda Ljutomer-Ormož, ki je bila v vsej svoji 37-kilometrski dolžini (do Ormoža) prednostna. Tako misli kdo morda še z.daj, čeprav se je stanje spremenilo: lani so zgradili (ormoško) obvoznico glavne ceste I. reda Slovenska Bistrica- Hajdina-Ptuj-Ormož-Sre-dišče ob Dravi-Čakovec, ki pred Ormožem prečka regionalko. Z vseh štirih smeri so pred križiščem postavili ustrezne prometne znake in ko bi jih vozniki upoštevali (zlasti --jv aiuvcanuaiju au iimiu ^^ili prireditve ob obletnici JO let gasilstva Ikavska Parada in povorka, na kateri so gostitelji Razvoj gasilske tehnike v domačem kraju »^9 Pr^77~~--------------------------------------- ^Sifi9ost n'ka Gasilske zveze Slovenije Ernesta Edryja in u^^^setoL0^--0 se slovesnosti ob številnih gasilcih iz več dru®tev> med njimi so bilitudi iz kraja Sve-^^tM^iejo i' ^or'cab> s katerimi bogojinski gasilci že vrsto Prir bdel0 -S° °hte^ Prožnosti z njimi podpisali tudi listino so c eZ'i'tud' številni krajani in drugi obiskovalci. ••• — |\|a p°kopališču v ZaSOin 9asi|skihvr-vec let de|a v gasilstvu so prejeli: Ignac Benkovič, Štefan Horvat st., Avgust Šemen, La dislav Štefko, Štefan Gašpar ter Ignac Gutman. Slednja dva sta bila tudi dobitnika državnega priznanja gasilec veteran. Sedem desetletij dolga pot bo-gojinskih gasilcev je bila zelo pestra, saj so jo od uradne ustanovitve 8. septembra 1929 pa do danes zaz Ki f mi hi: * tisti, ki vozijo po neprednostni cesti Ljutomer-Ormož), bi bilo v redu. Ker pa, kot zapisano, mnogi vozijo na pamet, se dogajajo nesreče. V ormoškem križišču se jih je zgodilo že 60, od tega je ena terjala življenje. Iz operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Maribor so nam sporočili, da se je v soboto, 7. avgusta, ob 14.30 zgodila izven naselja Ormož prometna nesreča zaradi odvzema prednosti vožnje. Do nesreče je prišlo, ko je Florijan D., star 45 let, iz Ciglenc v Slovenskih goricah vozil svoj osebni avtomobil iz smeri Ljutomera proti Ormožu. Ko je pripeljal v bližino križišča cest, ni upošteval prometnega znaka ustavi, temveč je zapeljal v križišče v trenutku, ko je z njegove desne (ptujske) strani pripeljalo po prednostni cesti tovorno vozilo, ki ga je vozil 48-letni Sandor G., državljan Madžarske. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avto- namovali številni pomembni dogodki: ob ustanovitvi so od velikega župana v Mariboru prejeli dve ročni brizgalni ter po 45 metrov tlačnih cevi, leto zatem so zgradili orodišče; po drugi svetovni vojni je delo v gasilstvu ponovno zaživelo, saj je bila kupljena dodatna oprema. Že v 60-ih letih so se lahko gasilci iz Bogojine pohvalili z motorno brizgalno, električno sireno ter novimi paradnimi oblekami. Ob 40. obletnici je društvo razvilo prapor, nekaj let zatem pa so ob pomoči krajanov in drugilfpokroviteljev kupili novo motrno brizgalno Zigler s pripadajočo opremo. Zaradi pomanjkanja društvenih prostorov so v začetku 70- mobil prevrnilo po nasipu, kasneje pa je obstal v jarku, obrnjen na streho (s kolesi navggor). V trčenju je zaradi hudih poskod umrla na kraju samem potnica v osebnem avtu 38-letna Sonja F. iz Ciglenc; hudo pa so se poškodovali sopotniki v osebnem avtu: 47-letna Zdenka M. in 51-letni Miroslav M., oba iz Šmarja pri Sežani; voznik osebnega avta pa se je poškodoval lažje. Voznik tovornjaka se ni poškodoval. Ko se boste peljali iz Ljutomera proti Ormožu (ali pa iz Ormoža proti Ljutomeru), bodite pozorni na prometno signalizacijo pred križiščem ormoške obvoznice, sicer se lahko zgodi nesreča. Ta zadnja je boleče odjeknila in je tudi opozorila na nujnost resničnega vedenje po prometnih znakih in ne igranje z življenjem. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ ih let ob gradnji kulturne dvorane zgradili tudi nove gasilske garaže, v katere so nekaj let zatem že postavili prvo orodno gasilsko vozilo, zgradili pa so tudi nekaj vodohranov. Nov mejnik v razvoju gasilstva v Bogojini je bilo leto 1986, ko so uspeli kupiti 5.000-litrsko avtocister-no, leta 1992 pa so opravili dela pri nadzidavi gasilskega doma oziroma ureditvi lastne sejne sobe. Ob tem, da so se ničkolikokrat izkazali kot odlični organizatorji številnih tekmovanj, ves čas niso pozabili tudi na strokovno izpopolnjevanje svojih članov ter na krepitev gasilskih vrst z mladimi člani. Danes je v društvo vključenih 71 članov oziroma članic in pionirjev ter devet veteranov, ki na tekmovalnih in drugih področjih nastopajo s štirimi desetinami: dvema moškima članskima, žensko ter pionirsko desetino. BESEDILO IN POSNETEK: GEZA GRABAR ■ Cerkvenjak: Vroča kri avnega reda in miru še zdaleč ne kršijo zgolj Prekmurci, ko pa tudi Štajercem rada zavre kri! V soboto, 7. avgusta Ob 0.30 je prišlo v gostišču in diskoteki Anton v Cerkvenjaku do prepira in nato do pretepa med 27-letnim Srečkom K. iz Lenarta in 18-letnim Bojanom Š., ki je prav tako doma v Lenartu. Med ravsanjem, ki naj bi ga začel Bojan Š., je Srečko K.s steklenim predmetom, po vsem verjetnosti s kozarcem, porezal Bojana Š. po levi strani vratu. Poškodovanemu so nudili zdravniško pomoč delavci reševalne službe in zdravnik lenarškega zdravstvenega doma, nato pa so ga odpeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. Zoper Srečka K. bo policija podala kazensko ovadbo, zoper Bojana Š. pa bodo napisali predlog za kaznovanje pri sodniku za prekrške. Pomurje Prometne nesreče 4. avgusta ob 15.40 se je zgodila prometna nesreča zunaj naselja Pince pri Lendavi. Voznik o-sebnega avta O. P. je pri prehitevanju pred seboj vozečega voznika zapeljal v levi obcestni jarek, po katerem je peljal 66 metrov, nato pa trčil v.drevo, kjer se je vozilo obrnilo za 180 stopinj in po petih metrioh obstalo na desnem boku. Voznik se je hudo poškodoval. 6. avgusta ob 2.10 se je ob mostu na Muri pri obratu Radenske Tri srca - Petanjci zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen madžarski tovornjak. Pri dvigovanju cisterne je ob 6. uri se je izlilo po cestni nabrežnini in bližnje zemljišče okrog 600 litrov nafte. Reševalci so izkopali kakih 80 kubičnih metrov zemlje, prepojene z nafto, in jo odpeljali na odlagališče nevarnih snovi na Ptuj. 9. avgusta ob 21.20 je na regionalni cesti zunaj Puconec voznik osebnega avta V. J. pri zavijanju v levo na lokalno cesto odvzel prednost avtomobilistu G. V., zato sta trčila. Slednji se je hudo poškodoval, škode pa je za 1.600.000 tolarjev. Goljufivi Franci Operativno komunikacijski center PU Maribor nas je obvestil, da policisti in kriminalisti zbirajo podatke o nečednem poslu 26-letnega Franca Harca s stalnim, bivališčem v Mariboru. Utemeljeno sumijo, da je več ljudi (o)goljufal. Na podlagi doslej pridobljenih podatkov so preiskovalci ugotovili, da je imenovani od aprila pa doslej oškodoval večje število oseb z območja celotne Slovenije, in sicer tako, da je objavljal v časopisih oglase, da uredi ugodne kredite na podlagi osebne izkaznice ali j pogodbe, overjene pri notarju. V I oglasih je objavljal tudi številko svojega mobilnega telefona. Od oseb, ki so se mu javile, je zahte-,val osebne podatke, češ da bo šele na podlagi njih poslal potrebno dokumentacijo. Vsi, ki so ujeli v mrežo, so dobili pisemske pošiljke, ki pa so jih lahko dvignili šele ko so plačali odkupnino od 7.000 do 14.000 tolarjev. In kaj so našli v kuverti? Reklami listek in/ali fotokopijo različnih oglasov iz Salomonovega in/ali drugih oglasnikov. Na kuvertah je bil naslov od-pošiljatelja (in prejemnika odkupnine); Posredništvo Franci, p. p. 1031, 2000 Maribor ali Eurovita, s. p., p. p. 1031, 2000 Maribor ali Alo, Alo, s. p., p. p., 2000 Maribor. SteTned ogoljufanimi? Če ste, se ja ne boste potuhnili, s čemer bi zakrili, da ste se dali naplankati! Pokličite policijo na številko 113 in povejte, koliko ste plačali za kuverto! Š.S.I Rdeči petelini V zasebni garaži v Puconcih se je vnel osebni avto Ford. Požar so pogasili domači, sosedje in pu-conski gasilci. V Spodnji Ščavnici je strela udarila v električni drog, ki je potem zagorel. Ogenj so pogasili spodnješčavniški gasilci, elektriko pa so popravili dežurni elektrikarji iz Gornje Radgone. Na Plitvičkem Vrhu je treščilo v drevo, ki je zagorelo. Tudi tam so gasili gasilci iz Spodnje Ščavnice. Zagorelo je v kotlovnici stanovanjske hiše v Lendavi. Ker so pridrveli lendavski gasilci in člani Na-frtine poklicne-gasilske enote, so Popravek in opravičilo V članku Temeljni kamen za čistilno napravo na Hotizi, objavljenem v prejšnji številki, je novinarski škrat »preimenoval« predsednika -gradbenega odbora. Pravilno: Stanko Gjerkeš. Za napako se opravičujemo. rdečega petelina hitro ukrotili. Zaradi domnevnega preskoka električne iskre je zagorel A-drog v Klavniški ulici v Murski Soboti. Pogasili so ga soboški gasilci, elek-. trično napeljavo pa so sanirali dežurni električarji. •V Berkovcih je strela udarila v gospodarsko poslopje v velikosti 50 krat 8 metrov. Ogenj so gasili gasilci iz Berkovec, Kokorič, Bo-lehnečic in Logarovec. Zgorelo je celotno ostrešje, škode pa je po nestrokovni oceni za 2,5 milijona tolarjev. Začetni požar so gasili v Nafti v Petišovcih. Zagorelo je v tako imenovanem sektorju med rezervoar-skim delom in procesom. Izteklo je 200 litrov mazuta, ki se je sam vžgal (samovžig). S peno so ga pogasili Naftini poklicni gasilci. Na njivi v bližini male železniške postaje Ljutomer so se igrali otroci z rolo balami slame in nekdo je zanetil ogenj. Tega so sicer skušali sami pogasiti, a neusopešno, zato so se razbežali. Od 400 bal, kolikor jih je bilo zloženih, jih je zgorelo okrog 120. Požar so pogasili ljutomerski gasilci. Škode je za 150.000 tolarjev. Pri Svetem Juriju na Goričkem je zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja 25 krat 6 metrov in del ostrešja stanovanjskega objekta. Požarje gasilo 72 gasilcev, ki so pridrveli iz gasilskih društev Sv. Jurij, Rogašovci, Pertoča, Ropo-ča, Sotina, Serdica in Večeslavci. Škoda znaša okrog pet milijonov tolarjev. Š.S.I Poroke: t NA OBMOČJU UPRAVNE | I ENOTE MURSKA SOBO- | , TA SO SE POROČILI: Zdenko Cener, delavec, in Zlatica Cener, gospodinja, oba iz Serdice; Mario Horvat, delavec, iz Zenkovec in Melita Baranja, poslovna tajnica, iz Vanče vasi; Janko Fujs, tekstilni kon-fekcionar, iz Poznanovec in Simona Hari, šivilja, iz Pe-čarovec; Anton Recek, natakar, iz Gornjih Slaveč in Helena Žalik, učiteljica, iz Ocinja; Bojan Šadl, mizar, iz Ran-kovec in Marija Sobočan, tekstilna konfekcionarka, iz Lipe; Tadej Kumin, inž. elektrotehnike, iz Kupšinec in Nada Benko, profesorica razrednega pouka, iz Murske Sobote; Štefan Časar, mizar, iz Gornjih Petrovec in- Mojca Primožič, kmetijska tehnica, iz Bukovec pri Ptuju; Andrej Maučec, avtomehanik, iz Gančan in Sandra . Gorčan, dipl, ekonomistka, iz Kupšinec; Tomaž Kuhar, avtomehanik, iz Bakovec in Martina Vrečič, ekonomska tehnica, iz Bakovec; Radivoje Čekič, železniško-prometni tehnik, iz Šempetra pri Gorici in Mateja Lukač, ekonomska tehnica, iz Murske Sobote; Andrej Novak, elektrikar -elektronik, iz Murske Sobote in Barbara Mitnjek, kuharska tehnica, iz Murske Sobote. VESTNIK VAM ČESTITA! \ ŠPORT 12. avgust 1999, mm Razmišljanje Kasaški derbi odločil žreb? Stopetindvajset let je visok jubilej, s katerim se lahko pohvalijo zelo redki športni kolektivi. To tembolj, ker je bilo potrebno na tej poti pre- magovati številne težave, ki so bile včasih tudi težko rešljive. Pa vendar se lahko s tako visokim jubilejem pohvali središče Prlekije Ljutomer, zibelka slovenskega kasaškega športa. Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši kasaški klub v Evropi, takoj za Dunajem, je ob svojem častitljivem jubilju, 125. obletnici, pripravil na hipodromu v Ljutomeru kasaške dirke z devetim slovenskim kasaškim derbijem, največjo vsakoletno preizkušnjo štiriletnih kasačev. Med najboljšimi 12 »derbisti« je bilo kar pet domačih tekmovalcev, ki so bili v središču zanimanja ljubiteljev kasaškega športa v pokrajini ob reki Muri. Ljutomerčani, ki se ponašajo tudi kot najuspešnejši kasaški klub v Sloveniji tako po organizaciji kasaških prireditev kot tudi po osvojenih zmagah, so bili doslej tudi najuspešnejši kasaški klub po osvojenih trofejah na kasaških derbijih. Naj spomnimo, da so v prejšnji Jugoslaviji osvojili kar 21 jugoslovanskih derbijev, v samostojni Sloveniji pa pet ali več kot polovico. Letošnji slovenski kasaški derbije na ljutomerski hipodrom pritegnil okrog tri tisoč gledalcev, ki so nestrpno čakali, kaj bodo storili njihovi varovanci v tekmi za najdragocenejšo trofejo. Dobri poznavalci kasaškega športa so med favoriti omenjali Dalija (Jože Sagaj), Suriyo (Vojo Maletič), Aprico-ta (Mirko Šonaja), Leifa B (Lojze Gorjanc) in Fricka (Viktor Marinšek). Vsem pa je bilo več ali manj jasno, da je kasaški šport v zadnjih letih zelo napredoval ter da bodo v močni in izenačeni konkurenci lahko odločale le malenkosti. Zato so tudi nestrpno čakali na žreb štartnih številk, ki so jih javno opravili pred gledalci. Pokazalo se je, da je prav žreb odločil zmagovalca derbija. Pri tem je bil najsrečnejši Leif B z Lojzetom Gorjancem iz Brda, ki je leta 1994 z Jaso že zmagal na slovenskem kasaškem derbiju v Ljutomeru. Dobil je številko ena, kar je pomenilo, da bo štartal prvi z notranje strani proge. Izkušeni voznik priložnosti ni izpustil iz rok, saj je vodil od začetka pa do konca dirke in tako dobil deveti slovenski kasaški derbi z najhitrejšim-kilometrskim časom 1:19,2. Pot do zmage pa mu je bila nekoliko lažja, ko se je moral zaradi galopa odpovedati ob borbe za zmago Dali z Jožetom Sagajem. Zadnjih 300 metrov sta se odločila za napad na Leifa B (Lojze Gorjanc) Suriya z Vojom Maletičem in Apricot z Mirkom Šo-najo, vendar pa jima ni uspelo drugega, kot da sta uvrstila za najhitrejšim. Zmagovalec kasaške trofeje Lojze Gorjanc je po zmagi zelo zadovoljen povedal: »Na začetku me je bilo nekoliko strah zaradi vodilne pozicije, vendar me je ta po tisočih metrih minil in verjel sem v svojo zmago. Imel sem tudi srečo pri žrebu, in to sem izkoristil«. S svojo drugo zmago na slovenskem kasaškem derbiju se je tako Lojze Gorjanc izenačil z Markom Slavičem mlajšim iz Ključarovec, ki je zmagal na derbiju leta 1995 z Albatrosom in leta 1998 z Demosom MS. Sicer pa sta bila Leif B in Lojze Gorjanc že doslej znana ljubiteljem kasaškega športa od lani, ko sta zmagovala na dirkališčih po Sloveniji med tri letniki. Ljutomerčani pa so se tako morali zadovoljiti s tretjim in četrtim mestom Apricota (Mirko Šonaja) in Dalija (Jože Sagaj). Organizatorji največje letošnje kasaške prireditve pa si vsekakor zaslužijo vse priznanje za odlično organizacijo ter izvrstno pripraljeno tekmovalno stezo, ki je tekmovalcem omogočala tudi rekordne kilometrske čase. Pokalni nogomet Mura, Črenšovci, Odranci in Veržej v osmini finala Odigrane so bile preostale tekme šestnajstine finala pokala Nogometne zveze Slovenije. Novi drugoligaš Črenšovci je z visokim rezultatom 5 : 0 premagal Palomo Šego s Sladkega Vrha. Strelci zadetkov so bili: Brunec 2, Krapec, Gruškovnjak in Kustec. Prvoligaš Gorica je na Kuzmi z viso-kimm izidom 9 : 0 premagal novega tretjeligaša Tromejnik. Strelci zadetkov so bili: Vulič 3, Halili 2, Ipavec 2, Metrakovič in Ribarič. Odranci so v Idriji premagali domače moštvo z 1 : 0. Strelec je bil Berendijaš. Tekma med Veržejem in Lescami pa se je končala s 3 : 0 brez igre, ker gostje niso prišli v Veržej. V osmino finala pokala Nogometne zveze Slovenije so se tako uvrstili: Mura, Črenšovci, Odranci in Veržej. (FM) S pokalne nogometne tekme med Tromejnikom in Gorico na Kuzmi. Na posnetku tudi novi športni objekt, ki bo kmalu nared in pomeni za tamkajšnje nogometaše veliko pridobitev. Fotografija: A. A. Pred startom v 2. SNL Nafta za sredino, Črenšovci za obstanek Prihodnjo nedeljo se začenja prvenstvo v drugi državni nogometni ligi, kjer ima Prekmurje dva predstavnika: Nafto iz Lendave in Črenšo-vce. Moštvi se že dalj časa vneto pripravljata na zahtevno tekmovanje, v obeh taborih pa so se tudi okrepili. O pripravljenosti in novostih ter željah v novi tekmovalni sezoni smo se pogovarjali s trenerjema Željkom Orehovcem (Nafta) in Stankom Pre-radovičem (Črenšovci). Željko Orehovec - trener Nafte: »Za novo tekmovalno sezono smo se dobro pripravljali in odigrali tudi deset prijateljskih tekem. Mislim, daje moštvo solidno pripravljeno in da tudi rezultati ne bi smeli izostati. Moštvo smo okrepili z nekaterimi novimi igralci: Gyu- Akrobatsko letenje AKRO ’99 * Podlunšek prvi, Zrinski drugi Motorni piloti soboškega aerokluba. Stojijo od leve: Peter Podlunšek, Marjan Gujt, Igor Zrinsk1 Šeruga. Fotografija: A. Abraham Aeroklub Murska Sobota je na športnem letališču v Rakičanu pripravil 5. mednarodno tekmovanje motornih pilotov v akrobatskem letenju AKRO ’99. Sodelovalo je 14 pilotov iz 7 klubov iz Avstrije in Slovenije. Med njimi so bili tudi štirje domačini. Igor Zrinski in Peter Po- dlunšek sta tekmovala v razredu advanced, Marjan Gujt in Emil Šeruga pa v razredu sportsman. Najuspešnejši med njimi je bil Peter Podlunšek, ki je v razredu advanced zasedel prvo mesto z 80,15, Igor Zrinski pa je bil drugi 77,86 %. V razredu sportsman je zmagal Tomo 7« 72°/^* Poljanec iz Lesc z 78 J jaJe! Gujt je bil 65,69 Šeruga pa z 48,44 deve . du intermediate je znia9a 0 Ličer iz Portoroža z 7 . movanje so sklenili z letai^ gom, kjer so med dmg|rn (fM) tudi piloti Slovenske vojs Atletika Štiri medalje za AK Pomurje rkač, Gomboc, Škerbič in Pucko. V priprave smo vključili tudi nekaj mladincev. Razpoloženje v moštvu je dobro in mislim, da se nam letos ne bo potrebno boriti za obstanek v ligi, temveč da se bomo potegovali za sredino lestvice.« Stanko Preradovič - trener Črenšovec: »Program priprav smo v glavnem uresničili in odigrali tudi več prijateljskih tekem. Moštvo smo okrepili s šestimi igralci: Brunec, Krapec, Kuzma, Gruško-vnjak, Tratnjek in'Pleteršnik, žal pa se je ponovno poškodoval Šobak, poškodovana pa sta tudi Kustec in Jerebic. Poleg tega na prvih dveh tekmah zaradi rdečega kartona ne bo mogel nastopiti Vori. Tako imamoma voljo le 17 igralcev, kar je nekoliko premalo. Nasprotnikov ne poznamo, kot novinec pa si želimo obstanek v ligi.« (FM). Štartajo tudi tretjeligaši V soboto, 14. avgusta, se začenja tudi prvenstvo v 3. SNL vzhod, kjer tekmujejo pomurska moštva. Tekmi med Bakovci in Renkovci ter Turniščem in Odranci bosta v soboto ob 17.30, preostale tekme Goričanka Big Fun : Kerna, Lesoplast: Hotiza, Kobilje : Veržej, Polana : Bratonci in Čarda : Tromejnik pa bodo v nedeljo ob 17.30. Nogomet - Mladi nogometaši Slovenije (do 17 let) so gostovali na Češkem in odigrali dve srečanji s sovrstniki. Obe so izgubili z 2 : 0. V slovenski reprezentanci so ifgali trije člani soboške Mure: Ivanič, Žilavec in Slavic. V vodstvu reprezenatnce pa je bil Franc Horvat iz Lendave. (FH). Nogomet - Odrigranih je bilo več prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Nafta • Rpnknvni O ■ 9 I akna • 7a- brovnik: Prosenjakovci 2 : 0, Bakovci : Goričanka Big Fun 8:1, Čakovec : Nafta 0 : 2 ih Dobrovnik : Szen-tgyorgyvblgy 9 : 0. (FB) Mali nogomet - Tekmovanje v prvi in drugi slovenski ligi malega nogometa se bo začelo 24. septembra. Meteorplast iz Ljutomera, ki tekmuje v prvi slovenski ligi, bo v prvem krogu gostil ekipo Tomaža Poetivie iz Ormoža. V drugi slovenski ligi pa bodo fpkmnuali- Č.prnolnvri Marnn Pnln in V Celju je bilo državno člansko prvenstvo v atletiki, na katerem so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in bili uspešni, saj so osvojili štiri medalje. Najuspešnejša je bila 23-letna Sonja Roma s Hodoša, saj je v teku na 800 in 1.500 metrov zasedla drugi mesti in dobila dve srebrni odličji. Na 800 m je tekla 2:06,25, na 1.500 m pa 4:27,18. Marija Števanec je v teku na 400 m zasedla tretje mesto (56,85) in dobila bronasto medaljo. Pri moških pa je bil najuspešnejši Davorin Čeleš v skoku v višino, saj je z 20š cm zasedel tretje mesto in osvojil bronasto medaljo. Uspešni pa so še bili mladinka Polonca Horvat, ki je z osebnim rekordom 4:52,48 v teku na 1.500 m zasedla četrto mesto, Marija Števanec, ki je bila četrta v teku na 800 m (2:13,06), Polonca Horvat pa je bila šesta (2:19,36). V teku na 100 m je bil Damjan Špur šesti (10,79). V teku na 200 m je Zlatko Vertič zasedel deveto, Damir Žinko v teku na 5.000 m dvanajsto in Miodrag Korčulanhin v teku na 800 m trinajsto mesto. (GG) Pet prvih mest Sobočanom V avstrijskem Wolfsbergu je bil mednarodni atletski miting. Med 300. tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se lepo odrezali, saj so osvojili pet prvih mest. Najboljši so bili Damjan Špur, ki je zmagal med člani v teku na 100 m (10,72), Davorin Čeleš, ki je bil prvi v skoku v višino (295 cm), in Marija Števanec, ki je bila najboljša med članicami v teku na 800 m (2:13,06). Med pionirji je zmagal Miha Žalig v skoku v višino (175 cm), med pionirkami pa Lucija Cvetko v teku na 800 m (2:26,22). Druga mesta so zasedli: Gregor Lenarčič med pionirji v suvanju krogle (13,94 m), Anja Cipot med pionirkami v skoku v višino (145 cm), Polonca Horvat med članicami v teku na 800 m f2-16’ bili: Anja Grnjak v s 5/ (135 cm), krogle (9,80 m) in AnJ3^/ ku v daljino (446 ski konkurenci. Ge J sedlu Tomaž Roudii^ lanin v teku na Maukovteku na jjli , nirski kategoriji. Pe 1 pionirji in Manica . 200 m med ženski bar) 1.SNL Tenis Mura: Gorica 2 : 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.500. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelec: 1 : 0 Mesarič (28), 2 : 0 Mesarič (52). Mura: Nemec, Baranja (Žilavec, Cifer, Gabor, Ošlaj, Lukič, Petrovič (Benko), Mesarič, Vogrinčič (Fajdiga), Ristič, Cipot. Olimpija : Potrošnik 5 : 0 Ljubljana - Mestni stadion za Bežigradom, gledalcev 1.000. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Ekmečič (15), 2 : 0 Moro (29), 3 : 0 Pejkovič (44 - 11 m), 4 : 0 Čeh (49), 5 : 0 Moro (89). Potrošnik: Kuzma, Ulen, Horvat, Tratnjek, Erniša, Bukovec, Novak, Kendič (Kokaš), Zver, Utroša (Ristič), Bedo (Stojiljkovič). Andreja Klepač tretja V mednarodnem .teniškem turnirju Pretiš princes v Franciji za dekleta do 13 let, ki velja za neuradno svetovno prvenstvo, je sodelovala tudi članica TK Radenci Andreja Klepač in se lepo odrezala. Med več kot sto udeleženkami je namreč zasedla tretje mesto. V tekmi za tretje mesto je premagala . Brehoyevo iz Romunije z 2 : š, 6 : 4,6:4. Skupaj s Klavdijo Zorec iz Maribora pa se je v dvojicah uvrstila v polfinale. Sejemski tek v Ljutomeru Agencija za pripravila 4. seje merskih ulicah- v 1? j tekačev, ki so te Jposa>. katerega pokrovitelj je bila ^Republike Slovenije, zastopal trejši čas derbijev 1:19,2. Doslej je bila najhitrejša Dorica MS z Markom Slavičem 1:20,2. To je bila druga zmaga-Lojzeta Gorjanca na slovenskem kasaškem derbiju, s čimer se je tako izenačil z Markom Slavičem mlajšim, ki je prav tako dobil dva slovenska kasaška derbija. Najboljši '"«?enci g —-------------------------------------------— s 0Venskega kasaškega derbija v Ljutomeru, (foto: A. Abraham) _ .~. Med V'ie in v Jedstav|jala ek'-lli?1 'hotornik^ ^nii dvo-^iir^o zasedla °lnlezadve ^?lni naviaa«009313 medalja. Prtedte,Ti ko J* Sta cel° zma' %NCa f^Mariboruin \i? ^6nja« ;Vodja avtošo-^J^mera U ln član AK nekaj časa ?\9pri AK,J°Že'e 0Pravil leta Vitlom < Z dlrk°m Le- Mavri111990601 med S izAK Ma- e ^hilr. 5^ °PraVf SJ^MaJ^inje 5>ihp?RS0del°valana ^rJ^Sič/Masivih t„ c °svoiii n n''omaz >č40S6de4^zni^ tret 'etos v LPtm°tornih "8,< . * 1995 in v kategoriji dvosedežnih motornih zmajev zasedla trinajsto mesto. Na svetovnem prvenstvu sta prvič nastopila leta 1994 na Poljskem. Tomaž je skupaj Alojzom Pršo zasedel deveto, Jože pa skupaj Blažem Bezjakom štirinajsto mesto. Letošnji drugi nastop na svetovnem prvenstvu pa je bil pravi podvig, zlasti še, če upoštevamo, da sta bila tri leta odsotna z evropskih svetovnih tekmovanj in se srečevala le z madžarskimi tekmovalci, s katerimi dobro sodelujeta. Poleg tega sta se spopadla z močno konkurenco in z boljše opremljenimi posadkami, medtem ko sta Tomaž in Jože letela s serijskim zmajem domače proizvodnje Pipistrel. Kljub nesrečnemu Srečanje oldtimerjev v Moravskih Toplicah [ Na srečanju tudi 80-letni Mika Šnjarič V Moravskih Toplicah bo v soboto, 14. avgusta 1999, 2. mednarodno srečanje oldtimerjev, ki bodo ob 10.15 štartali pred okrepčevalnico Agro-market Cipot v Tešanovcih. Na srečanju, ki bo potekalo na 44 km dolgi progi po občini Moravske Toplice, pričkajujejo blizu 70 motoristov in vtomobilistov, med njimi tudi 80-letnega Mika Šnjariča iz Crikvenice, ki je pred leti tekmoval na mednaronih cestnih dirkah v razredu 50 ccm v Murski Soboti in zase- . .---*™ri e Tnmnsnm 175 nnm (FM) (Zvonko Osterc) 1:19,1 v drugi dirki. Druga mesta pa so zasedli: Don MS (Marko Slavič) 1 : 19,7 v prvi dirki dvoletnikov, Rosa (Mitja Kos) 1:19,2 v drugi dirki, Filder (Rene Hanžekovič) 1:191, v tretji dirki, Div MS (Marko Slavič) 1:18,7 v četrti dirki, Labamba (Alojz Špindler) 1:17,5 v peti dirki ter Fedele Poker (Zvonko Osterc) v šesti dirki. Tretja mesta so zasedli: Arabela (Vladi Žnidarič) 1:19,1 v tretji dirki, Astor Law (Marjam Tramšek) 1:17,6 v peti dirki, Ahaja (Janko Sagaj) 1:17,5 v šesti dirki ter Meri Lobell (Mirko Babič) 1:18,8 v osmi dirki.' FERI MAUČEC četrtemu mestu sta z doseženim rezultatom zelo zadovoljna, hkrati pa tudi hvaležna za pomoč sponzorjem Zavarovalnici Triglav iz Murske Sobote, Drogi Portorož, Contromu Maribor in Občini Lendava, sicer se tekmovanja ne bi mogla udeležiti. Hvaležna sta tudi za vsestransko pomoč Mirko Lebarju, ki je bil vodja ekipe. Letos ju čaka še državno pr venstvo v dvosedežnih motornih zmajih, ki bo v Podčetrtku, kjer računata na medaljo. Sicer pa si zelo želita, da bi tudi v prihodnje dobila potrebne sponzorje za udeležbo na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Franciji, za kar bi potrebovala 5.000 DEM. FERI MAUČEC Odbojka na mivki Fujs tretji, Bačvič peti V Kamniku je bil peti in hkrati zadnji turnir v odbojki na mivki za državno prvenstvo. Sodelovala sta tudi Sobočana Dejan Fujs in Samo Bačvič. Na koncu je Fujs z 890 točkami zasedel tretje mesto, Bačvič, ki na četrtem turnirju v Murski Soboti ni nastopil, pa je s s 740 točkami pristal na petem mestu. (FM) Košarka Evropski turnir v Murski Soboti Košarkarski klub Radenska -Creativ v sodelovanju s Ten-Ten Domžalami organizira v soboto, 14., in v nedeljo, 15. avgusta, v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti močan mednarodni košarkarski turnir. Na njem bodo sodelovali: Iraklis (Grčija), Budučnost (Podgorica), Fenerbache (Turčija) in Union Olimpija (Ljubljana). Vse ekipe so članice evropske košarkarske lige in so na pripravah v Sloveniji. V soboto in nedeljo bosta tekmi ob 18. in 20. uri. V predtekmi ob 16. uri pa bo Radenska - Creativ, član 1. B-lige, igrala prijateljski tekmi z drugoligašema Rogaško in ŽKK Mariborom. To bo za ljubitelje košarke vsekakor dogodek, ki ga ne bi smeli zamuditi. (FM) j Anketa na soboškem kopališču Na šestih tečajih 285 udeležencev Športna zveza Murska Sobota že nekaj let zapored organizira na soboškem kopališču plavalne tečaje in s tem uspešno odpravlja plavalno nepismenost. V tem poletnem času je bilo na soboškem kopališču organiziranih že šest tečajev, ki jih je obiskovalo 285 udeležencev. Plavalne tečaje, ki jih nameravajo organizirati v primeru dovolj interesentov in lepega vremena do konca avgusta, vodi Andrej Perhavec skupaj z 12 športnimi pedagogi, ki se za to posebej izobražujejo. Imajo začetne in nadaljevalne tečaje. Več o plavalnih tečajih smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci. Andrej Perhavec - vodja tečajev: »Z udeležbo na letošnjih plavalnih tečajih sem zelo zadovoljen pa tudi s strukturo, saj jih je večina starih od 6 do 7 let in ne starejših, Svetovne vojaške igre V Zagrebu tudi osem Sobočanov V Zagrebu so se začele v soboto, 7. avgusta, druge svetovne vojaške igre, ki bodo trajale do torka, 17. avgusta. Na igrah sodelujejo športniki iz 46 držav, med 52 slovenskimi športniki pa je tudi osem udeležencev vojakov iz Murske Sobote. To so: Dušan Ziško (strelstvo), Goran Hašaj in Robert Šadl (judo), Miran Vereš (kajak-kanu in triatlon), Radijo Vrdjuka (peteroboj), Stanislav Kustec in Vlado Rogulja (orientacija) ter Marjan Jauk (kolesarstvo). Večina se je pred odhodom na svetovne igre predstavila na novinarski konferenci v soboški vojašnici. O njihovih rezultatih in uvrstitvah bomo poročali v naslednji številki. (FM) Kolesarska sekcija ŠD Radenci je v Banovcih pripravila 4. kolesarski maraton Terme Banovci '99. V lepem vremenu se je maratona udeležilo 313 kolesarjev, ki so vozili mali maraton 42 km in veliki maraton 57 km. Najštevilčnejša je bila skupina kolesarjev soboške Mure z 22 kolesarji, med družinami pa 4-članska družina Ploj iz Cerkvenjaka. Najmlajša udeleženca sta bila 9-letni Tadej Kuhar iz Murske Sobote in 11-letna Tjaša Kumer iz Vuhreda, najstarejša pa 52-letna Nada Šarotar iz Murske Sobote in 76-letni Rudolf Perkič iz Veščice. (FM, fotografija: AA) Namizni tenis Skupne priprave MT Sobote in Radgone Pomurska namiznoteniška prvoligaša Moravske Toplice Sobota in Radgona se že nekaj časa pripravljata za novo tekmovalno sezono. Te dni je bilo 15 igralcev Moravskih Toplic Sobote in 3 igralci Radgone na kondicijskih pripravah na Pohorju, ki sta jih vodila trenerja Miran Močan (MT Sobota) in Ivan Pšajd (Radgona). Z dosedanjim potekom priprav so zelo zadovoljni. Tehnični kar je zelo pohvalno. Na plavalnem tečaju se udeleženci, ki so razdeljeni po skupinah, učijo tri vrste plavanja: prsno (žabica), kravl in hrbtno. Z veseljem lahko ugotovim, da smo z organizacijo tečajev v zadnjih letih uspeli zelo zmanjšati plavalno nepismenost in da sodi mesto Murska Sobota med tiste v Sloveniji, ki so na tem področju veliko storili.« Alijaš Brunec - tečajnik, star 9 let, iz Murske Sobote: »Za pla valni tečaj sem odločil, ker mi je bil v počitnicah dolgčas. Zdaj, ko sem že petič na plavalnem tečaju, lahko ugotovim, da sem se veliko naučil. Z organizacijo plavalnih tečajev sem zelo zadovoljen, saj imajo učitelji plavanja z nami veliko potrpljenja pa tudi udeleženci se dobro razumemo. Najbolje sem se naučil plavati žabico, najrajši pa plavam kravl.« del priprav pa bodo pod vodstvom obeh trenerjev opravili v Murski Soboti. Med njimi bo tudi okrepitev Radgone Kitajec. Na koncu meseca se bodo pripravam priključili tudi igralci prvoligaša Ete iz Preserja, za katero igra državni reprezentant Ignjatovič. S pripravami za novo sezono bo te dni začel tudi drugoli-gaš Kerna iz Puconec. M. U. Mitko Nasevski'- namestnik vodje tečajev: »Letos nam je vreme zelo naklonjeno, tako da smo že organizirali šest plavalnih tečajev, v slabem vremenu pa poteka tečaj v hotelu Diana. Zelo pozitivno je, da so letošnji tečajniki mlajši kot prejšnja leta. Razmere za delo imamo zelo dobre, tako da lahko potekajo tečaji brez posebnih problemov. Zadovoljni smo tudi, da imamo ves čas ogrevano vodo, kar tudi ugodno vpliva na razpoloženje tečajnikov.« Damir Celec - tečajnik, star 11 let, iz Ižakovec: »Za plavalni tečaj sem se odločil sam z namenom, da se čimprej naučim plava ti. Prvič sem bil na tečaju pred petimi leti in od takrat vsako leto, da se izpopolnjujem v plavalnih veščinah. Na plavalni tečaj rad hodim, saj se udeleženci med seboj dobro razumemo. Plavam že zelo dobro prsno in kravl, medtem ko se bom moral v hrbtnem plavanju še izpopolniti.« (FM) 20 MULARIJA 12. avgust 1999, lij!!! Varna povezava Slovenija v vrhu Poletni dan vropska raziskava o informacijski družbi v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter Sredozemlja je pokazala, da se Poljska ter Estonija, Litva in Latvija na področju razvitosti telekomunikacijske in informacijske i frastrukture uspešno primerjajo s Slovenijo, ki ima sici trikrat višji bruto domači proizvod. Za vodilnega izvajalca projekta, ki ga izvaja Urad za promocijo I formacijske družbe pri Evropski komisiji, je bila v Sloveniji na medn rodnem javnem razpisu izbrana Gospodarska zbornica Slovenije.' v okviru projekta spremlja razvoj informacijske družbe v Sloveniji, srednje- in vzhodnoevropskih državah je bilo leta 1998 povprečr 25,2 vseh telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Slovenija se z 48,1 vseh telefonskih priključkov na 100 prebivalcev uvrstila: Estonijo (51,7) ter pred Latvijo (39,4) in Litvo (38,9). V obdobju c 1996 do 1998 je bila letna rast v Sloveniji 20,2-odstotna, v Eston 23,9-odstotna in največja v Latviji, kjer je znašala 57,7 odstotka. Estonija je vodilna tudi na področju mobilnih telekomunikacij. Irr 17,2 mobilnih priključkov na 100 prebivalcev, s čimer dosega po prečje držav Evropske unije. Slovenija ima 9,8 priključka na 100 pr« bivalcev in je v skupini z Latvijo in Litvo, ki dosegata podobno raver Slovenija in Poljska sta vodilni državi po številu osebnih računa nikov na 100 prebivalcev. Po številu računalnikov, ki so priključeni n internet na 1000 prebivalcev, pa je spet vodilna Estonija s 15,7 n internet priključenimi računalniki na 1000 prebivalcev. Slovenija je n drugem mestu in ima 11,4 na internet priključene računalnike n 1000 prebivalcev. V letu 1998 je Slovenija z 18-odstotnim prirastor števila domen beležila najmanjšo rast števila domen. V Estoniji je bil prirast števila domen 43-odstotna, v Latviji in Litvi pa je celo dosegi 100 odstotkov. Internet se hitro razvija tudi na Madžarskem in Če škem, ki bosta ob sedanjem tempu kmalu dohiteli Slovenijo. http://opaldata.com/the_end/index.html Če prebirate tele vrstice, potem se po včerajšnjem sončnem mrku, konec sveta ni zgodil. Sme pa zato izbrskali konec interneta. Svetovni splet se konča na Novi Funlandiji, v mestu Svetega Johna. Ko prispete na konec medmrežja, uporabite gumb »Nazaj«. Bil je lep sončen dan. Z Lidijo Baša sva se dogovorili, da bova šli kolesarit. Ko je Lidija prispela, sva si nadeli čeladi in odvihrali po cesti. Med potjo sva se veliko pogovarjali in opazovali ljudi, ki so obdelovali svoja polja. Ker sva se hoteli izogniti daljši poti, sva se napotili po krajši, ki pa je bila zelo strma in nevarna. Prva sem se peljala jaz. Obe sva zelo kričali in prestrašeni zavijali na ostrih ovinkih. Vse se je srečno končalo, toda sklenili sva, da se po tej poti ne bova več vozili. Potem sva nadaljevali pot mimo travnikov, gozdov in potokov. Pri srcu mi je bilo zelo lepo, ker se je lepo odpraviti na potep, če se pri tem razvedriš. Postali sva lačni, zato sva se odpravili v trgovino po sendvič in pijačo. Siti sva spet nadaljevali pot. Tokrat proti domu. Ustavili sva se v vsaki trgovini. Tudi na Pertoči. Tam sva malo posedeli, ko se je pripeljala Andreja. Namenjena je bila vadit klavir. Ko se je odpeljala, sva sklenili, da ji malce ponagajava. Odpravili sva se k župnišču. Tam je Andreja kot vedno pridno vadila. Ker je Andreja resna punca, se dosti ni zmenila za naju in je vadila naprej. Midve pa sva iz nahrbtnika potegnile lak in ji hitro pobarvale nohte na rokah. Andreja pa se je samo nasmejala. Več pa ji nisva hoteli nagajati, saj bi bila jezna na naju. Najina zadnja postaja pa je bila šolsko igrišče. Tam sva se usedli na klop in malo poklepetali. Izdali sva si tudi svoje skrivnosti. Po uri klepetanja sva se odpravili domov, veseli, ker sva tako lepo preživeli dan. Še posebej je bilo lepo zato, ker sem preživela dan s prijateljico, ki ji veliko zaupam. BRIGITA RECEK OŠ SV. JURIJ PO6£_£4> /Z. m Postala sem filmska zvezda Vedno sem si želela, da bi postala filmska zvezda. Ta želja se mi je izpolnila v sanjah. Še preden pa sem postala slavna filmska zvezda, sem morala seveda na avdicijo. Prišle so tudi druge gospodične, ki so si želele posneti prvo reklamo. Vlogo pa sem seveda dobila jaz, saj sem bila ravno pravšnja za reklamo. Druga dekleta so mi zavidala. Čez nekaj mesecev so se začele vrstiti glavne vloge v različnih glasbenih spotih in nekaj filmih. Najbolj ponosna pa sem bila na romantično grozljivo komedijo. Zaradi nje sem postala zelo slavna. Največji uspeh pa sem doživela v glasbenem spotu tedaj še ne tako znane skupine, ki pa je http://www.literarycritic.com Foaturod BoaJd B»fo Wrj Rtati ths CUssfcs?. ari uncasny iSKtar cf ttaratvra. a ctfac of #«onr»h>ng range fhadthe ClassKS? rs ih» .-nosi comfrtliensrra § coEection of CaMno’8 !iteiary criji««« »reSsblo n English. j accec.tuig for e.iduring importance to our lav« of ctueia) g trtilers of ths We«sm canon Hsre-spanning more B»n |wo g miEennie, ftom antigurtj to postmodernistu- are thirty-si< g reieva«. e!egarnJy writt«n. actessible rwninntww g on ths wtiws. poels, and scientist3 *ho mtant most to CaMno g at aflerern stijst ef h« V«. Fo8»wmg th« Mf» MMf. h rrplores lourleen eeVs^is The ci*3«c.' Cahsno ofers »ireingj that ere at once g crtrcal app.-a.-sjs and personat apprecralions cf. among othsrs rfpmet. /tiogbc" i HaMrrertic -zrn’ L teraryCr.tfc.com amazonccm vih, založnikih in kritikih. Počitnice so primerne za prebiranje knjig. Najtežja je odločitev katero izbrati. Literarni kritik Tim McCormick je zbral naslove še neprebranih knjig na internetu. Knjige so razvrščene po avtorjih, nasip- http://www.worstoftheweb.com WORST OF THE UVES J II Naslova ni potrebno posebej r-azlagati. Če nimate predstave, kaj je v spletu najslabše, potem stran, ki jo obnavljajo vsak dan, obiščite. Slabše ne more biti. danes že na vrhu lestvic. Pri snemanju nove nadaljevanke sem srečala zelo znane igralce, kot so Brad Pitt, Mateja Šeruga ... Z njima sem posnela tudi zelo dober akcijski film, v katerem smo se dobro ujeli. Našega prijateljstva niso mogli razdreti niti najhujši sovražniki. Postati filmska zvezda ni tako težko, kot govorijo. Sprva pa nisem hotela postati filmska zvezda, ker izgubiš zasebnost, ljudje te ustavljajo na vsakem koraku, te zasledujejo, fotografirajo ... Zaradi govoric mnogokrat nastanejo škandali. Seveda sem se udeležila tudi podelitve Oskarjev. Tudi jaz sem bila nominirana, vendar Oskarja nisem dobila. Za las mi ga je prevzela moja prijateljica Mateja. Skupaj pa sva se vseeno veselili in pozno v noč plesali v posebnem disku, kjer je bilo vse pripravljeno samo.za nas. Nekaj dni smo nato popvafi; nato’ pa šli spet veselo na delo• zvezda postaneš čisto diW Tudi danes me čaka ma in upam, da bo uspe II IVI. v OŠ II M S’ Z železnimi škornji v beli* Nekega večera sem se dolgo- kazal mi je nenavadn 5^ lahko človeka z kom ponesla tja, , ^l A Skupaj sva si ta Južno Ameriko, ^aj^Ji je...KosvapnspelaJ|a< ni kraj, sva bila2\ 13^% žejna. Zato sva si .igjala P .j se z limonami- ^seP05,#-odhod. Kar do g sem Pjj/ od zamorčka K -X mov, sem si želela je bilo stokrat ep OŠ Nekega večera sem se dolgo- časil. Zato sem si obul železne škornje in se odpravil po svetu. Dolgo sem hodil, ko sem prispel v kraj, kjer je bilo polno peska in palm. Ker je bilo zelo vroče, seje bilo užitek skriti pod palmo. Kmalu sem srečal zamorčka z modro kapo, ki me je povabil v hišo. Ponudil mi je sok. Ker sem bil zelo žejen, sem ga hitro spil. Pokazal mi je nekaj stvari, ki jih nisem še nikoli videl. Potem pa sva šla v pesek in zgradila različne gradove. Šla sva tudi nabirat kokose, banane, pomaranče, kivije in drugo sadje. Po- Pri nas doma http:/ www.kmica-drustvo.si Če ste ljubitelj astronomije ali pa Sanje Nekoč sem sanjal, da sem letel sli sveta. Nekega dne sem pre- lin#« Cmi> ■ ni mrk se je zgodil zaradi njih. ste s to temo le bežno seznanje- ni, ste več kot do- brodošli na teh straneh. Astron- omsko društvo je najmlajše v Slove- niji, o podrobno- stih pa na njihovi strani. Tudi sonč- šel v sadovnjak, se nenado- V počitnicah se najraje sladkam S chdnlAdnm. dvignil sem in in odletel letel proti nebu Le- ko sem prispel v m 11 uivii v 11 m MATEJA RUDOLF, 1.RAZ. OŠ KRIŽEVCI PRILJUTOMERU Lepo je živeti ter odraščati v ljubeči in skrbni družini. V naši družini smo štirje. Ata je glava družine. O njem lahko povem le to, da je super. Mama je prava strokovnjakinja za hišna opravila - saj veste, tista, ki jih mi mladi ne maramo preveč. Če pa se le da, ji s sestro priskočiva na pomoč. Sestra je doma le ob koncu tedna, ker hodi v šolo v Ljubljani. Hvala bogu! Ups, ne smem razmišljati »na glas«! In ostanem še jaz, Mateja, dosedanja šestošolka, ki me jih veliko že pozna. V naši Letel sem dalje in.prišel v pu- Tam sem videl veliko živali sem so tudi odletel plule v proti morju Na velike neko državo, ladje. Prispel kjer so bile NA INTERNETU ,..c velike stolpnice. Bilo je veliko jpa. Mislil sem si: »Tu ne bi nikoli el.« Odletel sem naprej. Ko sem hotel vrniti domov, sem nenado-1 padel z neba. K sreči sem pa-I v vodo blizu domačega kraja, laval sem k bregu in se vrnil do- Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Ko sem se prebudil, sem ugo-'il, daje najlepši domači kraj. PETER DOMINKO nšnnRAKiri družini senike^ včasih že skratR381^^ sporazuma- jh ge * mo v težava ■ vjZijo usedemo P^a^ mo kakšno 0^ n ko- n*0 šem lepo, . sq v rgo^.. vizije. Odrašča' po-dova"^ ob petju- Sko mimo. OŠKR^'^' Murščaka^^a^ pravgoto^ %in^^ - J valaje w vit^s'^nb^ >1 Prir^^ drug’h P pto-P Ml?. avgust 1999 NA SCENI Kakšna učiteljica bo! O M e enkrat bi se vpisal v osnovno šolo, če bi imel takšno uči-Nfeljico, je povedal Robert, ko je zagledal svojo Ladislavo, ^koje prikorakala iz našega studia Vaaau. Nova, spredena, nekoliko drugačna, sicer pa, saj ne naredimo nič pobega, samo poudarimo,tisto, kar ima vsak najlepšega. Pri do nam pomagali v butiku Saša in potem še v studiu Venus. dem studiu Vaaau, ki združuje veliko lokacij in pogosto trde-Sadela,smo gostili že veliko deklet in nekaj fantov, tokrat pa Stn°Se srečali z Ladislavo Varga iz Lendave. ^dislava je stara 18 let in je Ca|a gimnazijo Franca Miklošiča u°meru. V prostem času rada ■kolesari in plava. Če je sama ž 3 dava, ko smo se spoznali-d’ Pa tudi kaj skuha in tako M svojo mamo, ko pride ut-6llajz službe. Trenutno pa uživa ^dočih počitnicah. En dan Za tako enostavno in štrlečo frizuro ni potrebno veliko dela in spretnosti, dovolj je, da se skuštraš in po potrebi naneseš še malo gela. ski Soboti. Na njihovih policah se najdejo prav čudovite stvari, za vsak dan in tudi za kakšne posebne priložnosti. Če potrebujete kaj elegance, je butik Saša res prava izbira. Ladislava se je odločila za dolgo rumeno obleko in rumen pulover. Piko na i pa dajo vsaki izbranki še v studiu Venus. Frizer Tomaž se je lotil njenih ! in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 Butique Lendavska 15, M. Sobota Tel.: 31 255 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2 .Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3 .Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4 .V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaau!, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: bos??'e^a 'n rumen Pulover iz bu-°brav °b rornatičnih večerih prišla ?8eie> ' * ' '?■ o * 4?. ® . Prav. Poskrbel bu-ulice v Mur- Kakšne učitejice rastejo v naših krajih! pa bo Ladislava šla študirat na pedagoško fakulteto. Ja, simpatične prihodnje učiteljice rastejo v naših koncih. FOTO IN BESEDILO: A. NANA RITUPER RODEŽ ■ S r o g o Olga! Ljubim te, kot nisem ljubil še nobene, potrebujem te kot potrebujem zrak, in srečen sem samo tedaj, ko si ti ob meni. Jože K. Telefon: Višina, teža: Ostalo:______ Dragi Albin! Kmalu boš praznoval svoj rojstni dan, in ker me takrat ne bo doma, ti želim iz vsega srca vse najboljše za tvoj rojstni dan in da bi se ti uresničila tista skrita želja, ki jo tako zaljubljeno gledaš. Prijateljica Jana Mitja Zakaj me mučiš, zakaj me zapeljuješ in mi obljubljaš nebesa, potem pa me pustiš. Vali las. »Naredil sem ji štrlečo in enostavno frizuro, ki si jo lahko oblikuje sama enostavno in brez krtače, uporabi lahko le nekaj gela. Letos poleti pa se sploh striže bolj na kratko, saj je taka frizura na morju in na kopališčih velik bolj praktična, ženska pa je vedno videti urejeno. Prideš iz vode, se samo malo skuštraš in že si urejen. Barvo smo osvežili in izbrali rdeče bakreni preliv.« Tomaž razložila, da je za podlago namazala kremo, ker ima Ladislava bolj mastno in nečisto kožo, nanjo je nanesla temnejši puder, nato pa je uporabila še korektor. Oči ji je zasenčila v sivi kombinaciji, z linerjem spodaj in zgoraj pa je potegnila črto, saj tako pridejo oči bolj do izraza. Ličnice so ji potemnili s temno rjavo.« Kozmetičarka je še svetovala, da sta v teh poletih in vročih dneh šminka in make-up premočna, pa tudi sicer priporoča bolj naraven make-up brez težkih barv, in če ni potrebno, ne uporabljajte pudra. Z Ladislavo je bil tudi njen fant Robert in kar na smeh mu je šlo, z a p n o Tina Pogrešam jo Pred nekaj meseci sva se s svojo punco, s katero sva bila zelo dolgo skupaj, razšla. To je bila moja prva ljubezen in v treh letih, kar sva bila skupaj, sem se zelo navezal nanjo. Čeprav vidim, da nama ni več šlo naprej in da sva postala zelo različna, jo sedaj, ko je ni, vendarle pogrešam. Zaradi tega bolj slabo spim pa tudi v družbo ne hodim rad, najraje sem sam. Počutim se, kot da mi nekaj manjka. Čeprav sva se veliko prepirala, si jo želim nazaj. Ampak to se mi ne bo nikoli uresničilo, saj ima ona že drugega fanta. Ne vem pa, kako jo naj prebolim in pozabim, kar sva imela? . Darko Nočem se poljubljati Že nekaj časa sem s svojim fantom, pred tem pa sem bila v njega dolgo zaljubljena. Potem se je tudi on zaljubil vame in začela sva se dobivati. Mene je bilo zelo strah, saj nisem vedela, kako naj se obnašam in kaj naj se z njim pogovarjam. Mislim, da sem precej sramežljiva. Potem me je začel držati za roko in si je želel, da se poljubiva, jaz pa si tega ne želim in mu ne pustim, da bi me poljubil, pa tudi nočem, da bi hodila po mestu in se držala za roke. Mislite, da je tako prav ali pa se morava držati za roke in poljubljati, če hodiva. On pravi, da bi se morala. Pomagajte mi, da ne bo prepozno. Help me! svojo barvo! ^^°?Osto ne 2 barvami in z njimi smo neprestano obdani; čeprav se jih "Do da ^^^o, lahko pomembno vplivajo na nas. Saj veste, kako si zjutraj adi ba 'Se oblekli v kakšno določeno barvo. Včasih nam kar »zrase potre- ^oiJldtje ' ^no9i tudi pravijo, da barve pošiljajo svoja sporočila, kar lahko vpliva 6be ka • r ban/e: SnS barve te obdajajo v prostoru in kako si se danes oblekel(a). Preveri, kaj ti g se p . 2a večji optimizem v življenju. So!?redstav|°CUtlte varnejšega, poleg tega pa spodbuja ljubezensko življenje. Sath6 n°sHi r? naravno zdravljenje in ravnotežje. a ^Odh,,2a’ b°ste privlačili nežne in ljubeče osebe. duhovno plat. 6rria, ko želite ostati hladnokrvni. Dragi Darko! Dolgo sta bila skupaj in v tem času sta prav gotovo doživela veliko lepega in res ni potrebno, da lepe trenutke kar tako pozabiš ali vržeš proč. Vidva sta žal šla narazen in bolečina ne more izginiti kar čez noč. Prve ljubezni so take, da se še posebno intenzivno navežemo na nekoga, in ko ostanemo brez njega, se nam zdi, da ne bomo mogli živeti brez njega. Čas bo naredil svoje, čeprav verjamem, da ti je sedaj zelo hudo, zato pa se nikar na zadržuj v svoji sobi, pojdi med prijatelje in se zabavaj, kar je najboljše zdravk i lo za osamljenost. Velja? ( I Kmalu se boš lahko z njal svoje prve ljubezni. i Draga Tina! Čeprav nisi napisala, koliko si stara, predvidevam, da si še zelo mlada, in domnevam lahko tudi to, da je to tvoj prvi fant. Težko je določiti, kaj bi morala fant in punca početi skupaj in česa vama ni potrebno, vse to je stvar dogovora. Glede na to, da sta še mlajša, ti predlagam, da svojemu fantu razložiš, da ti je neprijetno, če se po mestu držita za roko, in da si še ne želiš, da te poljublja. Morda si še premlada za zvezo in si veliko bolj kot fanta želiš dobrega prijatelja. Če bosta dolgo skupaj, se bosta bolje spoznala in ne bo vama več tako . nerodno drugemu pred drugim in ) ) potem si bosta morda oba zaželela, da bi se držala z roko in kasneje se bosta lahko tudi poljubila. Če te ima rad, te bo razumel. 22 DOBRO JE VEDETI 12. avgust 1999, OVEN Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost ne bo škodila. On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar se boš kaj hitro znašel. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti MURSKA SOBOTA Ribje mazilo BIK Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet in to te bo prizadelo tako čustveno kot tudi materialno. Toda premisli, ali nisi prav ti tista, ki je storila začetni korak v vajinem sedanjem prepiru. On: Spoznal boš, da niso vse predstavnice ženskega sveta iz istega testa, kajti srečal boš njo, ki te bo popolnoma očarala. Ne smeš se preveč prenagliti, saj se ti lahko sicer ugodna priložnost sprevrže v katastrofo. Pomenljivo zdravilo ima težo, prazno naj večji vzgon DVOJČKA Ona: Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezan nate, pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki se lahko kaj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko, da bo le še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakuješ še nekaj več. On: Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te je sedaj pustila na cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov pa raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupaj pošteno zavozil. RAK Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do tega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa je dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega izpita pa ne bo. On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezenskem področju, saj se ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo spominjal. LEV Ona: Trenutna situacija ti sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar boš kaj kmalu občutila negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo partner stal ob strani in ti, svetoval pravilno odločitev. Poslušaj ga! On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš preklinjal jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo prav kristalno jasno. Aloja (Aioe ferox Mili, ter Aloe vera L. Burm. f.). Prva rase divje v južni Afriki, zelo lahko se križa in goji. Druga je doma iz severne Afrike, v 16. stoletju so jo prenesli na Antile, sedaj pa se goji na Floridi. Uporabni del: listne sluzi, imenovane tudi alojin gel, ter zgoščen listni sok, imenovan tudi aloja. Sok sam izteke iz prerezanega lista, zberejo ga in s kuhanjem zgostijo. Sluzi pridobijo iz listne sredice po predhodni odstranitvi zunanjega listnega tkiva. Raba v prehrani in pravni po- ložaj: Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča alojin gel v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen; zgoščen listni sok pa v najzahtevnejšo skupino ZR, ki se lahko uporabi le za izdelavo zdravil z režimom izdajanja na recept. Zeliščna raba: Gel se po ljudskem izročilu’rabi v mazilih in kremah za celjenje ran, opeklin, ekce- mov in luskavice in je pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov, veže vodo v losionih in gelih za sončenje, brivskih kremah, balzamih za ustnice, negovalnih kremah in ličilih za obraz; zgoščen sok pa je spodbujevalno antrakinonsko odvajalo, ki ga trenutno ni na našem tržišču, je pa po načinu delovanja podobno krhliki in šeni. Aloja se ne uporablja za pripravo čajnega napitka. Novejša dognanja: Raziskave na poskusnih živalih le delno potrjujejo čislane celilne lastnosti aloji-nih sluzi, predpostavili so več mehanizmov delovanja, ker pa so kemično šibko dejavne, najverjetneje poškodovano površino zaščitijo le mehansko, velika količna vezane vode pa blaži vnetja, ker jih hladi. Celokupni listni izvleček (gel in sok) deluje protivnetno in protirevmatično najbrž zaradi antrakinonskih spojin v soku in-zniža krvni sladkor s še ne določenimi sestavinami. Sok, ne pa gel, vsebuje tudi sestavino aloe-emodin, ki zavre rakavost belih krvničk na poskusnih živalih, a obstajajo tudi laboratorijski izsledki, pri katerih je bila rakotvorna. To nas pouči, da moramo biti pozorni, na kaj se ugotovitev nanaša, da sama zase ne pove dovolj in lastnosti posamezne sestavine tudi sicer nimajo praktične vrednosti, dokler ne vemo, koliko prispevajo k naravi celotne droge in kakšno bi bilo DEVICA Ona: Trenutni razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, čeprav je nekdo drug veliko bolj mamljiv. Toda tudi veliko bolj nedosegljiv! On: Poslovna poteza, ki ti že nekaj časa dozoreva v glavi, se bo končno začela tudi uresničevati. Le zakaj si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo bolj samokritičen. TEHTNICA Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu vendarle morala podrediti. Še vedno pa boš nekje v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili potek ‘igre’. On: Previdneje izbiraj družbo, dane bodo nenadoma prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne obeta prav ničesar dobrega. Rezine z otroškimi piškoti ma s pomarančo Najuha iz stročjega fižola * Mesarska zarebrnica Krompir ž jajci Jajčevec v solati * Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana tako koristno kot škodljivo pri ljudeh. Denost Stranski učinki in ^l ter prepovedi in °PoZ° i^palA niso znani, antrakinoni iz s vzročijo drisko pri čezrTie ^jarkih in odvisnost pri cez ujile manju, zato so zdra standardizirani pripravk nje akutnega zaprtja. Zu .^11 alojin gel rabiti tudi no ^ii doječe matere, notranj®'.X sok z vsebujočimi antra jn se s-vedan med nosečnos!, ierljefe rabiti le izjemoma med m Lekarniško mnenj ■ se pridobi iz predvsem kemično ma°aJ| lisaharide in lipide. Ne L.irT1 ru^ menjati z zgoščenim g jz|islf- norjavim sokom, naC6J sp(B ki vsebuje antrakinon aN močnim odvajalnim u Ji* gel namreč nima niti e j tega učinka. Kotodvg nadomestili varnejši k dosegljivi tudi Pnnaa' k|jnz^ datki o zdravljenju opek n gelom si nasprotuje’, e / so gotovo njegove^ . s katerimi ščiti kozo xpp|^' JANEZ SP^.I MAČ- Dobrcje^ ŠKORPIJON Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekbga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj, dokler še lahko ... On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da si se vendarle uštel in se prehitro spustil v nekaj, za kar si bil še nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro. In nihče ti ne bo pomagal'... STRELEC Ona: Partner sr bo tvoje trenutno omahovanje razlagal popolnoma drugače, kot bi si želela ti sama. Nikar ga ne podcenjuj, kajti prav hitro se ti lahko zgodi, da boš ostala sama. Poskrbi za svoje zdravje. On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nekdo se ti bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno zvezdo. juha iz stročjega fižola 600 g stročjega fižola, 80 g čebule, 15 g moke, 5 g mlete rdeče paprike, 3 cl olja, 10 cl kisle smetane, sol, poper, zelen petršilj Sveži stročji fižol očistimo in narežemo za centimeter na dolgo. Pristavimo v slano vodo in kuhamo. Med kuhanjem si pripravimo svetlo prežganje, kateremu dodamo sesekljano čebulo in rdečo papriko. Zalijemo z malo hladne vode in gladko razmešamo, dodamo h kuhanemu fižolu, dobro prevremo in dodatno začinimo. Tik pred serviranjem dodamo kislo smetano in sesekljan petršilj. Mesarska zarebrnica Jajčevce olupimo. Narežemo na majhne kocke, solimo, popramo in zmešamo s sesekljano čebulo. Pustimo stati 30 minut, nakar jih odcedimo. Paradižnik narežemo na kocke In primešamo k jajčevcu. Prelijemo z oljem, kisom, po potrebi še solimo. Postrežemo. KOZOROG Ona: Skupen dogovor s partnerjem ti bo končno odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna, saj se ti bo to zdelo sedaj popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje ... On: Neka pohvala ti bo pomenila veliko več kot konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi si videti kar se da samozavesten in samostojen, tudi ti potrebuješ oporo in varnost osebe, ki te ljubi. VODNAR RIBI Ona: Nekdo te po poskusil izkoristiti, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo vse mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi! On: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoja partnerica nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosegla prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlično . razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen. On: Poslovni partner te bo sicer pošteno razočaral, vendar se boš kaj hitro uspel izkopati iz neprijetnega položaja. Pa še nekoga prav očarljivega boš spoznal in na koncu mu boš na neki način celo hvaležen. 800 g svinjskih zarebrnic (4 kose), 5 cl olja, 100 g čebule, 50 g prekajene slanine, 80 g navadnih klobas, 200 g paradižnika, 200 g zelene paprike, 5 cl kisle smetane, sol, poper, feferoni Svinjske zarebrnice rahlo potolčemo, solimo in popramo. Olje v kozici segrejemo in na njem opečemo zarebrnice na obeh strah. Nato vzamemo meso iz kozice in na preostanku maščobe prepražimo na kocke narezano čebulo in papriko. Zalijemo z vodo, dodamo na kocke narezan paradižnik, prekajeno slanino, navadne klobase in opečeno meso. Vse skupaj dušimo do mehkega. Ko je meso mehko, primešamo še kislo smetano in prevremo. Po želji lahko dodamo tudi sesekljane feferone. Krompir z jajci 1000 g krompirja, 2 jajci, 100 g masla ali margarine, sol Krompir olupimo in ga v slani vodi skuhamo. Kuhanega odcedimo in pretlačimo. Dodamo maslo ali margarino, naribano kuhano jajce, sol in dobro premešamo. Serviramo kot prilogo k mesu. jajčevec v solati 600 g jajčevec, 200 g paradižnika, 80 g čebule, 3 cl kisa, 5 cl olja, sol, poper Rezine z otroškimi piškoti 6 jajc, 180 g sladkorja, sok polovice limone, 100 g ostre moke, 30 g kakava Krema: 40 cl mleka, 1 vaniljev puding, 200 g masla, 150 g sladkorja v prahu, 150 g otroških piškotov, 20 cl kuhane turške kave Čokoladna glazura: 100 g čokolade, 50 g masla, 1 cl olja Rumenjake, limonin sok in sladkor penasto umešamo. V presledkih dodamo sneg iz beljakov, kakav in moko. Vse narahlo premešamo. Testo damo v dobro pomaščen in z moko potresen pekač. Pečemo v pečici 30 minut pri 170°C. Pečeni biskvit ohladimo. Ohlajenega po dolgem prerežemo. Spodnji del biskvita namažemo s polovico kreme. Na kremo naložimo otroške piškote, katere smo prepojili s kavo. Ponovno premažemo s preostalo kremo. Pokrijemo z zgornjim delom biskvita in vse skupaj prelijemo s čokoladno glazuro. Pustimo stati na hladnem 2 uri, da se strdi in prepoji. Nato razrežemo na poljubne rezine. Krema: Prašek vanilijevega pudinga razmešamo v 10 cl hladnega mleka. Preostanek mleka pristavimo na štedilnik, da zavfe. Dodamo razmešan puding in kuhamo do primerne gostote. Dobro ohladimo. Posebej penasto umešamo maslo in sladkor v prahu, dodamo ohlajen kuhan puding in vse skupaj dobro razmešamo. Čokoladna glazura: Čokolado zmehčamo nad soparo. Prilijemo olje in raztopimo maslo. Vse skupaj mešamo, da se glazura začne gostiti in maskira hrbtno stran žlice. IT1 ri ohranjanj I odnosov v dru LB znancev in iP^ ramo biti toieran naH>r®^/ strpni. Kaj h|troJse 10«®^ izgubimo. Da P en1o ^coir dilo, lahko pr'P°5dol^C nostjo in naceh, ' prvi in ne caka,t®’oVorune ^rfli5®1 zdravili vas. Vp 9 ajsvd^ besedo drugim- ^ dokonča, p0 d^9nehati g°v> ob pravem ■ e da |/ nikar ne pr^^ krogu prijateJ k0 samo vas. Ta vSiljujt® .jsn’ telje! Prav tako jtepf ja* mnenja in ne z penin’% od svojega nest"^ lahko tako neumneinfor kod ti take ne Res si z^Llas^f^ Ne zvišujte g1 ^ed P iC tikanju obojeouajjal' ševalski Spovedal ^pre^s®' vsak nebo P rjamo g°vOpOS|uš^^ k^°^ Eduarda za zdravje in dobro počutje M 12. avgust 1999 AKCIJE 23 M— kmetija Na kmetijah se obrne veliko ljudi J°casi se približuje konec akcije. Komisija se sestaja, ocenjuje ... Prav pa je, da omenimo še vse naše gosti-bilin 6|e’ letos res n* b‘'° mal°’ razprostranjeni pa so Wi t konc'h 'n krajih. Letos je bilo veliko prijav iz Prek-Durj' al<0 da sPloh nisem vedela, da je lahko naše malo Prek-ako veliko. Eno od svojih ekskurzij smo začeli na Dolinko J P°tern pa skozi Ravensko spet na obrobje Goričkega. In *e spet prepričani, da bomo hitro končali z delom, °bsta|i kar v Šalamencih. smo se ustavili v Melin- I M Horvatovih; njihova hiša leži !MobMuri na koncu vasi. Si-*smo našli, kako sta »šraufa-'na kombajnu, gospodinja pa je opravke po hiši. Sedeli smo I nečeni nad našim obiskom. »Naša kmetija sploh ni primerna zato, so takoj pomislili. To se nekdo »zafrkava«. Mi smo menili drugače. Z zanimanjem in radovednostjo smo si og •no senco, radovedno ' o kmetiji, gospodinja pa ^.^finetllaz domačim kru-hreščim narezkom. Še ^Srn°. pa smo že dobili de-'n prekršili pravilo P°'em jelo«. Čeprav w?0'l6da'i’da na' n'° ne za" W Pa Sm° bili 'am’ moramo smo veliko zve-^''^skekor omeniti. ,^'an' dobro pozna te kra- V°d''pr°ii Kerčmarjevim kjer so bili kar prese- pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ledali tudi izdelke iz ličja, ki jih ustvarja gospa Marija; ker pa so se ravno pripravljali na slavje, smo se posladkali še s še toplimi keksi in pecivom. Tudi pri Grajevih na Srednji Bistrici smo imeli kaj videti. Gospod Anton Graj se je lotil obnove stare hiše. Dela sicer še niso končana, čeprav je bilo vloženega že veliko truda in sredstev. Potrebno je še marsikaj postoriti znotraj, smo zvedeli od njegove mame, saj gospoda, ki je zaposlen v tujini, ni bilo ■BRAMAC- ^varovalnica triglav d.d enota Murska Sobota CENTER JAGOD,C . 40 ®4o ori sek 6d ( ob cesti Lenart-Maribor), v do Pefka od 8- ure d0 163°’ n h* V S°bo’° od 8. do 12. ure. ^ALEC vozil LADA V SLOVENIJI »DESETKA« - NOV, UDOBEN DRUŽINSKI AVTOMOBIL ŽE OD TbK-.TUr 1.398.000,00 SIT ** Km«ovalce in S. p., ŠIFRA 09 °SlENE V TUJINI doma. Kaj kmalu pa bo Srednjo Bistrico krasil lep primerek stare hiše, v kateri naj bi nekoč delovala občina. Naslednji so bili Sečijevi v Turnišču, naši stari znanci. Mnogi člani komisije dobro poznajo družino, ki ima veliko kmetijo. Doma so bili babica in vnuka, saj je bilo v tistem času veliko dela v goricah, poskrbeti pa je potrebno še za živino. Na kmetiji je tako ali tako vedno veliko opravil. Babica nam je povedala, da dela nikoli ne zmanjka in da ga je za vsakega dovolj. Zvedeli pa smo tudi,, da na kmetiji nikoli niso sami in da imajo vedno polno hišo obiskov. Ogledali smo si tudi ograjo pri Pevcovih v Martjancih, ki je dokaj zanimiva in pade vsakemu, ki se pelje skozi vas, takoj v oči. To pa je bila tudi ena izmed redkih družin, h kateri smo prišli na obisk, čeprav nimajo kmetije. Letos smo imeli namreč tudi kategorijo ograje ali plouti in pričakovali smo, da se prijavi na naš razpis še več podobnih. Tudi Kuzmičevi v Šalamencih so stari znanci komisije, med drugim so bili med prvimi nagrajenci v, naši prvi akciji za Naj... kmetijo. Tudi oni imajo veliko kmetijo in od takrat, ko so prvič sodelovali z nami, je ta še zrasla in se modernizirala. Njihov dedek pa nam je z veseljem pokazal muzejsko zbirko starin, kjer hrani telefone, radie, sam pa je izdelal tudi miniaturne žage, napravo za trenje lanu ... Marsikdo v okolici ga pozna. In pri ------------- njih se nam je čas ustavil; večkrat Sm0 Se Z® P°Sla’ —— 1 vljali, ostali pa smo do poznega večera in se potem v njihovem spremstvu odpravili še k naslednjim Kuzmičevim, kjer smo si ogledali še eno ograjo. Gospo Marto pa smo komaj prepričali, da nam tudi ona ni obložila mize, kar bi pomenilo, da bi se naše ogledovanje potegnilo tja čez polnoč. Na naših kmetijah je vedno živahno, to so hiše, kjer ljudje prihajajo in odhajajo; malokdaj so družine same, zato je tudi zaradi tega lepo, ker se vedno počutiš toplo sprejet in domače. Kot da bi te ljudji poznali že dolgo. Tako je bilo tudi na eni izmed kmetij na naših pohodih, kjer so se pošalili, da imajo še posebno po navadi takrat, ko nimamo pospravljeno. »Pa nič zato, radi smo, ko pridejo.« A. NANA RITUPER RODEŽ FOTO:ANRR ■ Hrana in zdravje Jesti zdravo in z veseljem S trokovnjaki ugotavljajo, da obstajajo štiri temeljna pravila zdrave prehrane. V prvi vrsti zdrava prehrana ne pozna omeji-___ tev, razen količine. Hrana mora biti vsestranska, saj telo potrebuje za zdravo preživetje petdeset različnih snovi, ki so vse v osnovni hrani. Prav tako svetujejo, da jemo takrat, ko smo lačni. Mnogi namreč segajo po hrani iz dolgočasja, jeze in strahu ali samo zato, ker so nesrečni. Ob takem načinu prehranjevanja telo »pozabi« svoj naravni ritem, mi pa preslišimo njegove signale, ki nam povedo, kdaj je telo lačno, koliko in kaj bi potrebovalo. Najvažnejše pa je pravilo: jejmo takrat, ko smo lačni, jejmo pestro hrano, vendar samo toliko, kot potrebujemo, in pazimo na kakovost. Sicer pa so znanstveniki ugotovili naslednje: če jemo večkrat na dan, je naša presnova boljša in poraba kalorij večja. Zato priporočajo več manjših obrokov in ne enkrat ali dvakrat na dan do roba poln krožnik. Najslabše pa je obrok izpustiti. Aktivnost telesa popusti in občutimo volčjo lakoto. Zdrava hrana je priporočljiva vedno, na kaj pa moramo paziti v posameznih mesecih? Maja je skrajni čas, da se začne telo pripravljati na obrambo pred sončnimi žarki, in sicer z vitamini A, C in E. Močna trojka je predvsem v špinači, paradižniku in korenju, ze-loniavn varinimn a kanliicn olivneoa olja ali smetane. Junija se začnemo pripravljati na dopust. Sveže jagode bodo zadostile vsakodnevni potrebi telesa po vitaminih in mineralih in krepko pospešile presnovo. Julija naj bo na naših mizah vsak dan sveža solata. Njeni zeleni listi so polni klorofila, snovi, ki pomaga telesu očistiti celice, jih popravi in na novo zgradi. Avgust je pas počitnic, čas, ko lahko odkrivamo nove, zdrave recepte. Na primer: opečena rezina polnozrnatega kruha z olivnim oljem, česnom in paradižnikom. Mini obrok, poln vitamina E, ki je pravi balzam za od sonca poškodovano kožo. Leto 1968 - Traktorjev še dolgo ne bo otografija iz arhiva starih Vestnikov je iz leta 1968, torej iz obdobja, ko se je v svetu začelo revolucionalno vrenje študentov, ki so verjeli, da je mogoče spremeniti svet na bolje in ko so tudi v nekdanji Jugoslaviji postajale počasi razmere nekoliko liberalnejše. Prekmurskega kmeta, ki je počasi stopal za plugom in tu in tam z bičem ošvrknil konja, dogodki v velikem svetu najbrž niso preveč zanimali in se mu niso zdeli usodnega pomena. Televizija še ni iz sveta naredila medijske vasi in prekmurskim gospodinjam še ni bila največja skrb, če bo Esmeralda spregledala in se poročila s svojim dragim. Fotografija in spremljajoči tekst iz avgusta leta 1968 pričata o razmerah v takratnem kmetijstvu in o razmišljanju oblastnikov, kako izboljšati razmere v tej gospodarski panogi. Ob fotografiji je zapisano, da je »malo njiv na Goričkem na tako položnem svetu, zato je obdelovanje težko, pridelek pičel. Zaradi tega konjev še dolgo ne bodo izpodrinili moderni stroji. Še ti, ki jih kmetje imajo, so največkrat kupljeni za v Avstriji prigarane Šilinge«. Takrat, ko je bil velik dogodek videti traktor na Goričkem. Fotografija je v okviru teksta z naslovom »Kmetje upravičeno kritizirajo slabosti«, v kateri avtor piše o seji Sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Murska Sobota. Na seji so se spraševali predvsem o tem, zakaj ni več kmetijskih zasebnih proizvajalcev vključenih v poslovno sodelovanje s KIK Pomurka. Ugotovili so, da je vzrok tudi v »slabi organizaciji in premajhni odgovornosti in doslednosti obeh partnerjev, ki v proizvodnem sodelovanju iščeta svoje ekonomske interese«. Torej se je začetni duh liberalizma v tem obdobju nekoliko dotaknil tudi od boga pozabljenega Prekmurja. Zavedajo se, da slabosti so in da jih je potrebno kritizirati in reševati, vendar pa so bile zadeve v socialističnem sistemu tako kompleksne in zakomplicirane, da jih je bilo težko reševati in nezaželjeno pokazati na krivca. Načelo torej: »Krivi smo vsi, torej ni kriv nihče.« In v dneh, ko marsikdo zemljo obdeluje le zato, ker ne more gledati neobdelane grude. Danes je traktorje mogoče kupiti tudi za v Sloveniji prigarane tolarje in ne le za v Avstriji prigarane šilinge, ter z njimi orati tudi po goričkih hribih. Le da se danes oranje po teh hribih vse manj splača in je iz leta v leto več površin zaraslih. Krav in konjev, ki so bili za kmete v šestdesetih letih tako pomembni, pa skorajda ni več. JOŽE GABOR ■ O NAS NAS Vsak dan ob 1 900‘. GNES - informativna oddaja 12. avgust 1999, Hsns J 1 AVTOR: j ŠTEFAN 1 HAJDINJAK AFRIŠKO JEZERO NJASA NEMŠKI PLES IZ 17.STOLETJA PREMICA SEČNICA KRAJ NA OTOKU PAŠMAN RISTO SAVIN FRANCOSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA BOG RIŽA V ŠINTOIZMU ODVETNIK ČUD, NARAVA PRIMORSKA BABICA IGRALKA MEŽAN - ■ 1 L * .. »s-s" ji J ITALIJANSK | FILMSKI | IGRALEC 1 (MARCELO) * i K' J JOSIP MURN i- X S ..»ro ■ ■ L 1 j HRVAŠKI NOGOMETAŠ (JOSIP; | IZ OKEL) TRAV. SVET V AFRIKI MARSOV SATELIT SVETNIK | (18.JUNU) IZOTOP TORU A SLOVENSKI ATLET (JURE) RADON VESLAČ TUL TEMNI DEL DNEVA KILOMETER SLOVENSKI NOGOMETAŠ (OSKAR) ▼ NEKDANJI POLJSKI KONJENIK ČAS OB SONČNEM VZHODU REKA V KAZAHSTANU ^1 ZDRAVILNA RASTLINA VESTNIK AVSTRIJSKI ŠILING TAJNIŠTVO LETALIŠČE V ŽENEVI ▼ POKRAJINA V J.ŠPANUI SIMFONIJA L BEETHOVNA HUDOBNO NAGAJANJE ZDRUŽENJE DRŽAV JV. AZUE NEM.HORNIST (PETER) DREVESNI PANJ MESTO NA Z.NIGERIJE INDIJSKA ŽV.DRŽAVA OBŽALOVANJE SEVERNI JELEN TERMIČNI \ VZGONSKI VETER JAPONSKI MOTO-CIKLIST 0 PLAČILO ZA PREVOZ S ČOLNOM IDILIČNOST TRIKOTNIK GLAVNO MESTO MAKEDONIJE MRČES. ŽUŽELKA EVGEN CAR POKRAJINA V BIH MESTO V BABILONUI ČUK FRANC REZERVNA SNOV V JETRIH VESTNIK ODŽAGAN KOS DEBLA NASPROTJE NEREDA GORA V JULUCIH RUS.MESTO V MORDVINUI DRAŽILNO NASLADILO KIT.KNJIŽEV-NIK (MOZUO) G REZERVNI IGRALEC OBLAČILO RIMLJANOV ŠVED.SMUČ. CENTER N EKD.NOVINAR (STANE) UMETNIŠKO BRANJE PESNIŠKEGA TEKSTA GR.BOGINJA ZMAGE DEL OPTIČNE NAPRAVE JAPONSKI AVTO KDOR ŽIVI NA OTOKU PRODUKT VRENJA GROZDNEGA SLADKORJA MESTO NA CIPRU GLINENA PIŠČAL J/ JUDOVSKA POŠAST NENARAVNA PRIKAZEN ZORAN ARNEŽ NEKDANJI MADŽARSKI POLITIK NAGY IT.UČENJAK (GALILEO) PROCENT ABELOV BRAT ORGANSKO VEČANJE NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA HESS OTRIN NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ RIBJA KOŠČICA ZEMELJSKI TEČAJ * TRDA SNOV V TELESU PISATELJICA PEROCI KRILOV IVAN KAMB.POLITIK (LON) PESNIŠKI POLNI STIK ŠPANSKO VINO (IZ: LESA*AVA) ASTAT VELIKA KAČA(EKSP.) GR.BOGINJA ZEMLJE TOMAŽ OCVIRK AVI. OZNAKA CELJA NEKDANJI ŠVEDSKI NORMANI i TRAK Z VPLETENIMI NITMI IZ GUMIJA SVETOVNO MORJE NAPAD NA j POLITIČNO 1 OSEBNOST | MEHIŠKI ATLET (ERNESTO) ANTON NANUT ŠIROK TRAK, DEL ODLIKOVANJA KITAJSKO MESTO (VINCHlM nc* mi. Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke (29.7.1999): Med reševalce bomo razdelili co 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 20. avgusta 1999. LU LU en cc ŠPANSKI Tfl mi >0 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Helena Požarnik, Puconci 82, 9201 Puconci 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Benjamin Pavel, Beznovci 28, 9265 Bodonci • 3. ■ 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Cvetka Vrbnjak, Bolehnečici 26, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici Dimitrij Benkovič, Tomšičeva 50, 9000 M. Sobota Jožef Danč, Dobrovnik 91, 9223 Dobrovnik Vlasta Duh, Krčevinska ul.'57, 2000 Maribor Stanko Gabor, Trnje 83, 9232 Črenšovci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Ime in priimek: Naslov: REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 29. 7.1999: STRATOSFERA, TRANSPORTER, AIDA, SUFIKS, LEE, ŽL, AE, ŠERBEDŽIJA, NE, RIŽ, ARHIVAR, AMPEZZO, OTMAR, OČI, GA, ELLINGTON, PREDILNICA, LESA, REM, BE, POLENO, ČARTER, SEKVOJA, EPI, ALT, LOCKE, ČUMNATA, NSK, EHOLOT, EVA, SATRAP, HK, ZAKOPANE, LEPET, IVE, EIGEN, NIZ, MM, ROMUNI, EL, IGALO, GRADIENT, BRAVURA, MOLINA, AREZZO, KLIN, VIT, EZEKIJEL, SEDMEREC, JOGI, RO, AMARO, AMA, DIMA, EZ-AV Q)ostabftat je čfot/ib v šumi, po ne uijdi drtejue. Vab nebab se neštertni naši prte-gnjejši na {oba^non nivoji obnašajo. Či nap/ravimo na prtiftbo eden sartsbe stege ga bicibfetc, šterti je sigdart več, te si nap/tavimo prtobfem, kak^o ta naj nap/tavift, ka bi se gnafo, ka je tou stega ga bicibftste, gaprta^, ka se naj do nje pftijde. ^a tabšo taMo to naplavimo paA vaAiant, edna drtabša od dnaj^ vefba edna je pftemafo, edna pfova edna gefena aft Ma, vse ^biipert F P° p0-baseb, pAavi moj pajdaš. uMišče več ne vej po ton pitanji, što P^e gef pa nišče več v našon p/iometnon rtegimi ne vej ge je pout ga pešce, ge 1 $ p^’ avtoje, koti avtoji partbirtajo pa se vogijo na pPočnifeaj, bicibfcti se vogtj0 , pC s® fto^bafti pa ešče bofie, pešci odijo po cesti, bab či bi tou bifa glavna pošto11 gdaj naj čfovib gnajde. Sto se je Wa pefo g avtojon med apote 0 Soboti, pa se je p/tejb po cesti, daQeč od pitehoda pešce, p^86^ bfontna dama, bab najbofe pomaft je mog{a. ^nanba* je šteta, naj dob/to linijo, pa bfontnc Sase, pa v Aedt noge, ftbi ^eta bert se je w°9° । hjenoga špancejrtanja, njoj je vo g avtoja dau tanač: »Vou je noj SP najbofe prtometna cesta.« Olna se pa stavi na cesti, pa p/tavi: ^Beta njoj je v dobro šfou, ba ga je eifou vibama. Sfejbo bi njemi povej « bijfa: »tKa si givčen ti starti bunj?« Vab je vijdite šboda pejneg ga ea Qa povejte či noj. ' Televizijski spored od 13. 8. do 19. 8. '99 TV SLOVENIJA 1 9 .00 Srebrnogrivi konjič 975 Ročne ustvarjalnosti 9.40 V telovadnici, nadaljevanka 10 .05 Otroška oddaja 11 .10 Gugalnica, švedska drama 12.00 Spoznavajmoameriška serija 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Po domače 15.30 Mednarodni mladinski pevski festival 16.00 Pisave 16.30 Mostovi 17 .00 Rdeči grafit 17.35 Otroška oddaja 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Raziskovalec, ameriška serija 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Caroline v velemestu, nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Polnočni klub 23.50 Komorni orkester RTV Slovenija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 11.15 Letvica, kanadski film 12.35 Gore in ljudje: Innsbruck, alpsko mesto 14.10 Poklon Elvisu Presleyu 14.50 Kdo je na vrsti, ameriška nanizanka 15.15 Zasledovalci, angleški film 17.00 Življenje s televizijo, ameriška serija 18.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Pustolovščina Okavango, fran. serija 21.00 Nenette in Boni, francoski film 22.45 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.30 Mož v senci, nemška nadaljevanka. 1/5 POP TV 6.30 Super POP - 8.30 Kuhajmo skupaj - 8.55 Izlet tedna - 9.30 Ljubezenske vezi, nad. - 10.30 Preciosa, nad. - 11.10 Moč ljubezni, nad. - 12.15 Prva izdaja, nan. - 13.00 Ograje našega mesta nan. - 14.30 Brez zapor - 15.30 S tefanie, angel v belem, nan. -16.30 Ljubezenske vezi, nad. - 17.20 Preciosa, nad. - 18.15 Moč ljubezni, nad. -19.15 24 ur - 19.55 1, 2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Policijska akademija 7, am. film - 21.40 Dosjeji X, nan. - 22.40 Halifax, nan. - 0.30 To je spolnosti, erotična serija - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nan. - 8.30 Bradyjevi, nan. - 9.00 Oče Dowling, nan. - 10.00 Kraljica src, nad. - 11.00 Misija: Nemogoče, nan. - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprati Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nan. - 15.00 Življenje v mestu, nan. - 16.00 Oprah Show: Suze Orman - 16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nad. - 18.00 Korak za korakom, nan. - 18.30 Ne mi težit’, nan. -19.00 Sam svoj mojster, nan. - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Osem je dovolj, am. film - 21.40 Kvantni skok, nan. - 22.40 Airwolf, nan. - 23.30 Petek, trinajstega, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. - 1.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno ■ razvedrilno -Intervju - Navigator - 16.00 Dinastija Colby, nad. - 17.00 Družina s trga nan. - 17.30 Punce s pomola, nan. - 18.00 Na nebu, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nan. - 20.00 Varuška, am. film - 22.00 Živa regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Ljutomerski občinski praznik - Biijraši '99 - 23.00 Newyorška policija, nan. - 23.50 Meje verjetnega, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja —10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.00-Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, -16.30 Zakoj pa nej,mladinska oddaja 17.30- Videostrani -18.30-Risanka, 18.35- Sosedje (124. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - TV dnevnik Slovenija 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 ■ Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica 21.25 - Zgodovina avtomobilizma (am. nad.), 21.50 - Videospoti, 22.05 ■ Sosedje (124. del avstralske nadafjevanke-ponovitev), 22.30 - Gnes -informativna oddaja 23.00 - Videotop- 23.45 - Erotika, 01.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nan. - 13.25 Prevare, nad. - 14.10 Poročila - 14.15 Veliki skladatelji: G. Puccini - 15.15 Živa resnica - 15.45 Risanke - 16.15 Ferris Bueller, otroška serija - 16.40 Alpe - Donava - Jadran -17.10 Poročila - 17.25 Bramvvell, nad. - 18.15 Otroška serija - 18,50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Mejaši, dramska serija - 21.40 Foxov filmski večer - 23.00 Opazovanja - 23.25 Kronika dubrovniškega festivala - 0.10 Roseanne Show - 0.55 JAG, nad. - 1.40 Sedmi element -2.10 Rdeča črta, am. film TV HRVAŠKA 2 15.10 Koledar - 15.25 Beli levi, am. film - 17.00 Čudežne pokrajine Amerike: Am. zahod -18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nan. - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 21.20 Festival (Prokurative), prenos iz Splita TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nan. - 9.35 Počitniška matineja -10.50 Prigrizek 1,20 - 11.30 Skrivnosti peska - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nad. -13.30 Zvezde na nebu in na zemlji: Shirley Temple -14.15 Znamenja -16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno -18.50 Suženjstvo, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dežela hrepenenj, nan. - 21.00 Vlomilec velemojster, francoski film - 22.45 Aktualno - 23.10 Dokler še živimo, nan. TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica - 11.00 Prijatelj otrok, izobraževalna oddaja - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 15.05 Plesna glasba - 15.30 Vino in oblast - 17.00 Filmski muzej: Chaplin - 18.50 Narodne vrednote - 19.05 Iz delavnice Naše stoletje - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000 - 21.00 Madžarska hiša, iz zamejskih programov - 21.30 Neznani Hitchcock: Šampanjec, angleški film (čb) - 22.55 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman -10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polha hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Film po želji: Crimson Tide ali Izven kontrole ali Smrtonosna hitrost - 21.55 McGuade - Volk, akcijski film - 23.35 Vroče mesto, srhljivka - 1.40 Smrtonosne spletke, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Zlato iz vročega železa, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Bitje srca -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček - 16.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Ogled - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Stockinger - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet ELROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Gorsko kolesarstvo - 10.00 Formula 3000 - 11.00 Nogomet: pokal UEFA -12.30 Nogomet: legende EP - 13.30 Smučarski skoki - 14.30 Tenis - 16.30 Avtomobilizem - 17.30 Nogomet -19.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Cincinnatija - 23.00 Sumo - 0.00 Igra življenja - 0.30 Ekstremni športi TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.25 Cofko Cof, risanka 8.50 Pod klobukom 9.40 Denver, poslednji dinozaver 10.05 Kar je vedela Maisie, francoski film 11.40 Caroline v velemestu, nanizanka 12.05 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Turistična oddaja 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Petka 15.30 Otrok drugih staršev, ameriški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Past za turiste, angleška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Igre brez meja (Maribor) 21.50 Obiskali smo.... francoska serija 22,30 Poročila, vreme, šport 23.00 Življenje z Rogeljem, ameriška nanizanka 23.25 Melissa, angleška nadaljevanka, 1/6 0.15 Ko se zmrači, srček moj, angleški film TV SLOVENIJA 2 8.45 Videoring 9.10 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.35 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.20 Igre brez meja (Rogatec) 11,40 Davov svet, ameriška nanizanka 12.05 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 19.30 Videoring 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.25 Ujeti tatu, ameriški film 22.15 Sobotna noč 0.15 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Butec in butec, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Maska, risanka - 9.00 Mali bogataš, risanka - 9.30 Batman - 10.00 X-men, risanka -10.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nan. -11.00 Morska deklica, nan. - 11.30 Parker Lewis, nan. - 12.00 Križarjenje, nan. -12.30 Tarzan, nan. - 13.00 Formula 1, trening -14.00 Mowgli, knjiga o džungli, nan. - 14.30 Pop'n'roll - 15.30 Hollywoodski portreti: Sean Connery -16.00 Rojeni v svobodi, nan. -16.50 Sinbadove pustolovščine, nan. -17.45 Clean & Clear, glasbena oddaja -18.15 Herkul, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Lov na Rdeči oktober, am. film - 22.30 Zadnji dnevi raja, am. film - 0.30 Razbojniki za vse čase, am. film - 2.30 Kuba, am. film KANALA 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 10.00 Družinske zadeve, nan. -10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. - 11.30 Brooklynski most, nan. - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Bravo, maestro - 13.00 Pot v raj, nan. - 14.00 Z robotom na potep, am. film - 16.00 Rimske počitnice, am. film - 18.00 Odklop - 19.00 Lovec, nan. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, dokumentarna serija - 21.00 Mreža, nan. - 22.00 Skušnjava zla, am. film - 23.30 Strela, nan. - 0.30 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Ljutomerski občinski praznik - Biijraši '99 - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nan. - 15.30 Power Rangers, nan. -16.00 Brez zlobe, am. film -18.00 Severna obzorja, nan. - 19.00 Pica, ti in jaz, nan. - 19.30 Radijska postaja, nan. - 20.00 Dobrodošla sprememba, am. film - 22.00 Slaba vest, am. film -0.00 Sreča pa taka, nan. TV AS " KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 - Sosedje (124. del avstralske nadaljevanke-ponovitev), 11.20 -Zgodovina avtomobilizma (ameriška nad.), 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nad.), 17.50 - Naj spot - glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 - Sosedje (124. del avstralske nadaljevanke-ponovitev). 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 -Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - Hermes,oddaja o mejnih vedah-Kristali 1 .del,-21.30 - Videotop, 22.20 - Videospoti - 22.30 Gnes-informativna oddaja, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Potovanja dr. Dolittleja - 9.25 Sezamova ulica -10.25 Disneyju z ljubeznijo - 11.25 Otroška oddaja -12.00 Dnevnik -12.36 Ekhaya, nad. - 13.20 Roseanne Show -14.05 Risanka -14.25 San Antonio, am. film -16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.10 Mejaši, dramska serija - 21.15 Mesec dni na jezeru, am. film - 23.00 Opazovanja - 23.25 Kronika filmskega festivala - 23.55 Polnočna premiera: Oddaljeni oblaki - 1.35 Homer in Eddie, am. film TV HRVAŠKA 2 13.00 Koledar -13.10 Kronika dubrovniškega festivala - 13.55 Črno belo v barvah - 15.25 JAG, nad. - 16.10 Sodobniki: Ivan Rabuzin - 17.10 Folklora -17.40 Nora misija 3, hongkon-ški film - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik- 20.10 Terra X: Odprava v neznano - 21.00 Festival (Prokurative), zaključni večer, prenos iz Splita - 23.05 Svet zabave - 23.35 Pearl, nan. TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za mladino in otroke - 9.55 Otroci kapitana Granta - 11.05 Vrnitev v Paradiž, nad. - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Evro-minute - 12.15 Odprti studio -12.35 Formula 1, trening - 14.10 Živali iščejo dom - 14.45 Ministrski predsednik, komedija - 15.55 Delta 2000 - 16.25 Iz delavnice Naše stoletje -16,45 Igre brez meja - 17.05 Neznani Hitchcock: Bogat in muhast, angleški film (čb) - 18.30 Kviz - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.25 Igre brez meja, najava - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Zbiralci umetnin in pustolovci imajo prednost, angleški film - 22.00 Skladatelj Otto Schock, in memoriam TV MADŽARSKA 2 9.00 Aktualno - 9.30 Okno v Evropo - 11.30 Familija, nan. - 11.55 Za otroke: Harry in še en falot, nan., Snežna kraljična, iz otroškega gledališča -14.05 Zgodovina književnosti -14.30 Šolska pravljica - 15.25 Odprti studio -15.35 Umetnostni spomeniki Madžarske: Glasbena akademija -16.05 Gaia - 16.35 Zgodovinska slikanica - 17.00 Operete - 17.30 Od blizu, studio Szombathely -18.00 Očigledno -18.30 Dogodivščine -19.00 Ferenc Liszt, nad. - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarski dramski pisci - 21.25 Vodni policisti, nan. - 22.10 Pravi smeh - 23.05 Svobodno tekmovanje TV AVSTRIJA 1 8.00 Konfeti šov - 9.20 Vroča sled - 11.00 Disneyev festival - 11.55 Šaljivec Carey -12.20 Meego - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - I4.25 Sabrina - 14.50 Davvsonov potok -15.40 Beverly Hills 90210 - 16.25 Srček - 17.15 Nogomet: Salzburg - Innsbruck, prenos -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Ena plavolaska preveč, filmska komedija - 22.10 Umri pokončno lil, akcijski film - 0.10 Nogomet TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Ljubezen, smrt in hudič, pustolovski film - 11.05 Oče ni poročen, filmska komedija -13.00 Poročila - 13.10 Človek ne sme spati brez poljuba, filmska komedija -14.30 Heintje - sonce bo spet sijalo, film -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Najboljše s Skednja muzikantov - 21.45 Poročila - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.15 Ples v maskah, Verdijeva opera -0.35 Čas v sliki - 0.40 Prvenstvo v skakanju čez plot, filmska komedija EUROSPORT 8.30 Gorsko kolesarstvo - 9.00 Triatlon - 10.00 Jadralno padalstvo -10.30 Smučarski skoki -11.30 Skakanje s pečine - 12.00 Ribarjenje -13.30 Najmočnejši mož - 14.30 Formula 3000, prenos s Hungaroringa - 16.30 Smučarski skoki, prenos iz Courchevela -17.30 Gorsko kolesarstvo, prenos iz Kapruna - 19.00 Tenis, prenos polfinala iz Cincinnatija - 22.00 Boks - 23.00 Sumo - 0.00 Smučarski skoki - 1.00 Pustolovščina: Filipini Četrtek, 19. 8. 1999 5.30 Super POP - 8.30 Zgodba o Treni/ - 0.30 Ljubezenske vez/, nad. - /0.20 Prec/osa, nad - n. 1 O Moč Ljubezni, nad. - 12.15 Mat/ock, nan. - 13.GO Ograje našega mesta, TV SLOVELA 1 '0.45 Otroška oddaja 1.00 Veselje pujskov, poljud.oddaja .55 Obiskali smo ... francoska serija 25 Najdaljši most, angleška oddaja 50 Poročila, vreme, šport 15 Intervju nan. -1430Hu/kove avanture, nan. - J5.30 Stefanie, angel v belem, nan. - 16.30 Ljubezenske vezi, nad. - 17.20 Preciosa, nad. - 18.15 Moč ljubezni, nad. - 19.1524 ur -19.55 1, 2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Zgodba o plovilu Challenger, am. mini serija - 22.30 Damon, nan. - 23.00 Južni Brooktyn, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur /5.20 Ko/edar - /5.35 Banda m/adega Jonssona, švedski film - / 7.00 Čudežne pokrajine Amerike - 18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nan. - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nad. - 21.15 Popolna tujca, nan. - 21.45 Obtožen, nad. - 22.15 Urgenca, nan. 5 5 O 5 a a TV Poper Nenadoma Susan, ameriška nanizanka Tedi, oddaja za mularijo Ročne ustvarjalnosti Obzornik, vreme, šport Spoznavajmo.... ameriška serija 5 Risanka 0 Dnevnik 5 Tednik 10 Leteči cirkus Montyja Pythona 10 Turistična oddaja DO Odmevi, vreme, šport 40 Podoba podobe .10 Brane Rončel izza odra .55 Spoznavajmo.... ameriška serija V SLOVENIJA 2 1.05 Videoring 1.30 Wildbach, nemška nanizanka I.20 I.45 2.10 1.10 5.45 5.15 1.05 1.00 3.30 ).00 B.Z5 1.00 2.00 3.40 Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Ne glejte navzdol Veter sprememb, veter ljubezni, ang. drama Svet poroča Tabaluga, risana nanizanka Ujeti tatu, ameriški film Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Poročila, kanadska nanizanka Videoring Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Mehanske filmske zvezde Šanson Jureta Ivanušiča in Gusarjev Napačni človek, ameriški film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Merk in Mindy, nan. - 8.30 Bradyjevi, nan- 9.00 Oče Dowling, nan. - 10.00 Kraljica src, nad. - 11.00 Misija: Nemogoče, nan. - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nan. - 15.00 Življenje v mestu, nan. - 16.00 Oprah Show: Fergie - 17.00 Kraljica src, nad. - 18.00 Korak za korakom, nan. - 18.30 Ne mi težit’, nan. - 19.00 Ned in Stacey, nan. - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.10 Dolgovi preteklosti, ameriški film - 23.50 Petek, trinajstega, nan. - 0.45 Misija: Nemogoče, nan. IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Filovski lončarski sejem -Občinski praznik Občine Beltinci - 16.00 Dinastija Colby, nad. - 17.00 Družina s trga, nan. - 17.30 Punce s pomola, nan. - 18.00 Na nebu, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nan. - 20.00 Bilo je nekoč, ameriški film - 22.00 . Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Stražar, nan. - 23.50 Meje verjetnega, nan. TV AS ’ KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00- Buum, pazi ka vdari,oddajaza najstnike,-10.30 - Iz produkcije Zdraženja lokalnih televizij Slovenije-, 11.00-Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz ZLTV-TV, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati. 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.30 -Bumm.pazi ka vdari, oddaja za najstnike,-19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija. 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.30 - Videotop, - 22.30 - Gnes -informativna oddaja. 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine - 11.05 RF sanka - 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nan. - 13.25 Prevare, nad. - 14.10 Poročila - 14.15 Prijateljice, dokumentarni film - 15.15 Turistični magazin - 16.05 Risanka - 16.15 Otroška serija - 17.10 Poročila - 17.25 Bramwell, nad. - 18.15 Meteorološka nevihta, dokumentarna oddaja - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Yves Saint Laurent, dokumentarni film - 21.05 Kviz - 21.40 Opazovanja - 22.10 Zgodba o FBI, ameriški film - 0.30 Za kulisami, ameriki film - 2.00 Poročila TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 0.00 Vino in oblast, nan. - 9.35 Počitniška matineja - 10.55 Thalassa, magazin morja -11.30 Skrivnosti peska, nan. - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nad. - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp, nan. - 15.15 Telešport -16.50 Charlotte Sophie, nan. - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Živi, Štefan, v ponos naroda! - 18.25 Igre brez meja -18.30 Za otroke - 18.45 Suženjstvo, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 20.30 Kviz - 21.00 Nemogoče? - 21.50 Telešport - 22.00 Aktualno - 22.35 Vrtnarjev pes, španski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno -9.30 Zakladnica - 11.00 Prijatelji otrok, izobraževalna oddaja - 11.40 Narodne vrednote: Egerska trdnjava - 12.00 Zvon - 12.05 Nezreli, nan. - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-- magister - 14.00 Počitniški program - 15.10 Skrite pokrajine: Lov na lisice se nadaljuje na Kurdskih otokih - 15.30 Druga možnost, nan. - 17.00 Za manjšine -17.55 Tropska vročina, nan. - 18.45 Telešport - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Leto 1968, dokumentarni film - 22.00 Taban-koncert ’99,2. del - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 Bitje srca - 22.00 Kottan poizveduje - 23.00 Dosjeji X - 23.45 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Dolgoprsti Harry, kriminalka - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čps v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Ekspedicija v neznano - 21.05 Belomodre zgodbe - 22.00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zlata dekleta EUROSPORT 8.30 Nogomet - 10.30 Motociklizem - 12.00 Avto-moto šport - 13.00 Gorsko kolesarstvo - 13.30 Smučanje na vodi - 14.00 Veslanje - 15.00 Tenis - 16.30 Atletika: miting v Kolnu - 18.00 Avto-moto šport - 19.00 Tenis, prenos iz Toronta - 20.30 Atletika: Pot na SP v Sevilli - 22.30 Boks - 23.30 Avto-moto šport - 0.30 Bowling RADIO MURSKI VAL UKV 946 MHZ . TOte«s skranošii. nanizanka -11.45 Beševalči, nanizanka - 8188 nav.. sama TV >AM>lAXtSKAA KANALA 7.38 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Motk in Mindy, nanizanka - 8.36 Btadyjevi, nanizanka- 9.00 Oče Dowling, nanizanka - 10.00 Ktalpca ste, nadaljevanka - 11.88 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Življenje v mestu, nanizanka - 16.00 Oprah Show. Kuhajmo s Paulom Newmanom - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Ned in Stacey, nanizanka -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Klošar - 21.00 Panika na nebu, ameriški film - 22.40 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka SSB MmmaiNri praham - %Mteo te Uolasl, narfarta, - * in Tnatassa, mazana Mija -min \iestea, nanizanka - Vt Tvna, dnevnik - Samitropez, nata\\evanka - l VIS Slovenski utrinki - tK.ZSkiali pamp, nanizanka - 1S.20 'Zakladnica - t62S Poročilo s seje vlade - \5.Sd SParlotte Sophie, nanizanka - 11.45 Regionalni dnevniki - 1550 Katoliška kronika - U2Č Srečanje z Jezusom -18.35 la otroke - 18.50 Suženjstvo, nanizanka - 18.38 Dnevnik šport - 20.00 Osupljivo območje - 20.45 Naslednji'. - 21.00 lelesreča - 21.30 Familij; nanizanka - 22.00 Aktualno - 23.10 Kk Royal, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Družina s trga, nanizanka -17.30 Punce s pomola, nanizanka - 18.00 Na nebu, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.16 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Barve, ameriški film -22.30 Živa, regionalni program - Aktualno - Soboški ekran: Župan Mestne občine M. Sobota v studiu - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nani-. zanka TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.15 13.40 16.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 0.00 Videoring Snežna reka, avstralska nadaljevanka Miklavževa delavnica, švedska oddaja Gola pištola, ameriški film Dekle, angleška nadaljevanka Otrok drugih staršev, ameriški film Saint Tropez, francoska nadaljevanka Lingo Videoring Lent '99: Chucho Valdes V narkozi, nemška oddaja Divji Bill, ameriški film Svet poroča Murphy Brown, ameriška nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK POTROŠNIK:NK PUBLIKUM CELJE-,11.35- Sosedje (125. del avstralske nadaljevankej-ponovitev, 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes-informativna oddaja. 16.30 - NK POTROŠNIK:NK PUBLIKUM CELJE, -18.10-Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 ■ Sosedje (125. del avstralske na-daljevanke-ponovitev), 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.25 - Teden ob Muri,informativna oddaja, 21.50 - Hermes-oddaja o mejnih vedah l.del. - 22.30 Gnes, informativna oddaja -23.00- Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine - 11.06 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila - 14.15 Hemingway, dokumentarni film -15.15 Glas domovine - 15.45 Risanke - 16.15 Življenje na kolesu, otroška serija -17.65 Poročila - 17.20 Bramwell, nadaljevanka - 18.15 Zgodba o Dolores - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 21.55 Globine, poljudnoznanstvena serija - 22.30 Opazovanja - 22.55 Tamarindino seme, ameriški film - 0.55 Poročila TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualni 9.30 Zakladnica - 11.00 Prijatelji otrok, izobraževalna oddaja -12.00 Zvon - 12 Nezreli, nanizanka - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški prograi 15.15 Dežela hrepenenj, nanizanka - 17.15 Za manjšine - 18.05 Tropska vročina, n zanka - 19.00 Za upokojence - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Bele leta 1968: Praška pomlad. 2. del - 21.25 Nemi očividec, nanizanka - 22.15 La! delam tisto, za kar sem rojena, Etelka Csavlek, portret - 23.15 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Pc hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata deklet 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Skok čez pli posledicami, srhljivka - 21.45 Umor na poziv iz maščevanja, resnična zgodba - 23 Mačeha, resnična zgodba - 0.45 Erotični dnevniki Davida Duchovnyja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Dekle župnišča, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Euroaustria - 12.35 Tedni! 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Otroci Kalaharija - 21.10 Reportaža - 22.00 Pore la - 22.30 Ogled - 23.00 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zlata dekleta EUROSPORT 8.30 Maraton du Sables, posnetek iz Maroka - 9.30 Smučarski skoki - 10.30 Motoci zem -12.00 Evrogoli - 13.00 Rally Miinchen ■ Bratislava - 13.30 Jadralno padalstv, 14.00 Veslanje - 15.00 Tenis, posnetek z Brača - 16.30 Atletika: miting v Lausanr 18.00 Evrogoli - 19.00 Tenis (ž.), prenos iz Toronta - 20.30 Skakanje s pečine - 21 Boks - 23.00 Nogomet: legende EP - 0.80 Jadranje - 0.38 Rally ©RED Sreda, 18.8. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.00 Srebrnogrivi konjič 9.36 V znamenju dvojčkov 9.50 Azil, norveška nadaljevanka 10.20 Frostovo stoletje, ameriška serija 11.10 Tv-konferenca 12.05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Ljudje in zemlja 15.30 Palete: Jean Dominigue Ingres 16 .00 Pomp 17 .00 Pod klobukom 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Veselje pujskov, poljudnoznanstvena oddaja 19 .05 Risanka 19.30 Dnevnik 20 .05 Ugrabitev, ameriški film 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .45 Polka jim pomeni vse, kanadska oddaja 23 .35 Veselje pujskov, poljudnoznanstvena oddaja TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 V narkozi, nemška oddaja 12.05 Lent'99: Chucho Valdes 16.25 Kissinger in Nixon, ameriški film 18.05 Wildbach, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 19.55 Kvalifikacije za EP v nogometu, Slovenija: Albanija 21.50 Buffalo Bill in Indijanci, ameriški film POP TV 6.30 Super POP - 8.30 Kuhajmo skupaj - 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka -11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.15 Matlock, nanizanka - 13.00 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.30 Bolnišnica upanja, nanizanka - 15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 19.55 1,2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Ubijalčev poljub, ameriški film - 21.40 Hulkove avanture, nanizanka - 22.30 Gola resnica, nanizanka - 23.00 Južni Brooklyn, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mlndy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Oče Dowling, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Življenje v mestu, nanizanka -16.00 Oprah Show: Tina Turner v Los Angelesu -17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit', nanizanka - 19.00 Ned in Stacey, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Navij do konca, ameriški film - 21.40 Sever in jug, nadaljevanka - 22.30 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Soboški ekran: Župan Mestne občine M. Sobota v studiu - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Družina s trga, nanizanka - 17.30 Punce s pomola, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka -20.00 Polnočna akcija, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno -Filovski lončarski sejem - Občinski praznik Občine Beltinci - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 ■ Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Hermes, oddaja o mejnih vedah l.del,-12.15 - Videostrani, 16.00 - Gnes -informativna oddaja, 16.30 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.15 - Hermes, oddaja o mejnih vedah l.del, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 • TV dnevnik Slovenija. 20.00 - Gnes - informativna oddaja,’ 20.30 - Buum.pazi ka vdari, oddaja za najstnike, -21.00 Iz produkcije ZLTV- 21.30- Kako biti zdrav in zmagovati,- 22.00 Naj spot, -22.30 - Gnes, 23.0Q - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.26 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Pete Mondrian, dokumentarni film - 15.15 Dokumentarna serija - 15.40 Risanke -16.20 Govorilnica -17.05 Poročila -17.20 Bramvvell. nadaljevanka -18.10 Vprašanja Iz Azije -18.45 Kolo sreče -19,30 Dnevnik - 20.10 Turistični magazin - 21.05 Vprašaj samo za Diamondsa, ameriški film - 22.30 Opazovanja - 22.5,5 Desetka, ameriški film - 0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Tamarindino seme, ameriški film - 17.00 Čudežne pokraj Amerike: Yosemite - 18.05 Hugo -18.35 Prijatelji, nanizanka -19.00 Hrvaška dane 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21.15 Veliki n; di: Aborigini - 22.10 Črno-belo v barvah TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Počitniška matin - 16.55 Madžarska leta 2000 - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, d vnik - 12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp, nizanka- 15.20 Zakladnica - 16.50 Charlotte Sophie, nanizanka - 17.45 Regiom dnevniki -18.00 Turistika -18.20 Panorama, ženski alkoholizem -18.40 Za otrok 18.55 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vedno imej rad sami sebe, tv-film - 21.30 Državljan - 22.10 Aktualno - 22.35 Telešport - 22.50 Skrivni Rusije: Udačnij, diamantno mesto TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualn 9.30 Zakladnica - 10.35 Karibujeva pot: Totemi v pragozdu - 11.00 Prijatelj otro izobraževalna oddaja - 12.00 Zvon, Nezreli, nanizanka -12.35 Dnevnik - 13.00 Pc niški program -14.20 Slovenski utrinki - 15.15 Vino in oblast - 16.35 Odprti studi 16.45 Telešport - 19.10 Iz delavnice Naše stoletje - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevi šport - 20.30 Tropska vročina, nanizanka - 21.25 Nemi očividec, nanizanka - 22 Leta (John Lukacs) - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12 Risanke -14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Pc hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Nogomet: S dska - Avstrija, prenos iz Malmbja - 21.05 Arnhemski most, vojni film - 23.40 M revolveraši II, vestern - 1.15 Pakt .s smrtjo, TV-film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - .9.30 Bogati in lepi - 10.15 Kolumbe - 11.45 Vreme - 12.10 Report - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwalc 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poroč 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sli 19.53 Vreme - 20.15 Gorski zdravnik - 21.05 Lepe zgodbe s Helmutom Fischerje: 22.00 Cas v sliki - 22.30 Žarišče: Padec satelitov - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Evrogoli - 9.30 CART - 10.30 Motociklizem - 12.00 Nogomet: legende EP - H Tenis: pregled ATP-lestvice -13.30 Jadranje -14.00 Veslanje -15.00 Tenis - II Atletika: miting v Nici -18.00 Avto-moto šport - 19.00 Tenis (i), prenos iz Toron 20.30 Aerobika - 21.30 Fitness - 22.30 Nogomet: Jugoslavija ■ Hrvaška, posnete 0.30 Avto-moto šport UlRK, 12. avgust 1999______________________________IZ NAŠIH KRAJEV 27 Obiskali smo Krajevno skupnost Dolina pri Lendavi Pred petnajstimi leti v vasi 137, danes le pet krav Murska Sobota nima imena po dolini 0lavni v Dolini pri Lendavi je že nekaj let Ištvan Horvat. Od leta 1991 do 1997 je bil predsednik sveta takratne Krajevne skupnosti Ore- . šje - Dolina in zdaj je več kot dve leti predsednik samostojne ^vne skupnosti Dolina, Dolina pri Lendavi. Marsikaj zanimivega nam !6P°vedal 0 življenju v vasi, kjer živi okoli 82 odstotkov prebivalstva farske narodnosti. °lina pri Lendavi premore sto 'katerih živi v 120 gospodinj-'nok°li385 prebivalcev. Prvi pi-K^"° Dolini so iz leta1333.Vas Kil|finie P° madzarski družini J' tar pomeni v slovenščini Do-R a Priimek je obstajal v kraju že ^17-stoletju. ^i^^vnega prebivalstva ..“'lendavskih podjetjih. Kar 18 pri lendavski Nafti. Kmetij-^tamira. o tem priča zgovoren . da so imeli v vasi pred 15 1137 krav, zdaj jih imajo le pet. ta ni do kmetovanja, starejšim Me m0či. 5aka družina ima vinograd na ^u. ki se razprostira nad lepo ta ^s'0, kar ne P°rabl'° sami’ zadrugi. Gorice so veči-J"®5"10 obdelane, kar 40 od-j^teh površin je v lasti Hrvatov, jh leta Hrvati svoje vinograde ta postopoma prodajajo, za-J^io vinograde z našimi držav-j/'" imajo vinograde na Hrvaš-P vinograde v Dolini celo opu-ktJ0V6''a Predvsem za starej-K® nezmožne. Mešano lastni-območju je bilo že v ča- T^grske monarhije. obiskuje v dveh raz-jz z3 otrok, To so učenke in n5ketie9a razreda. Ker je ot-iin?1^00 mani. nimajo prve-razreda in višjih raz-’ udi v tretjem razredu je le iv^^ih otrok. Preostale vo-L. ku iz Lendave. V nasle-^lHr°'Skem letu bodo iz Doline drv v 'ondavski šoli le Iv^lci. PoPolno osnovno 'M v vasi do leta 1958. ^vila rojstev je krivo ^’fdav Dolini mladi dolgo 1 Zennlje za gradnjo družin-^r 6 S° ^bivaliv sosednji "kkrai S°Se °dse'ili tja. Predse-i«e Vne skupnosti ugotavlja, 16 h im'6 V Zadniem času izbolj- adl Več gradijo v domači vasi. Je pa še drugačen problem, o katerem je gospod Ištvan Horvat dejal: »Mlade za poroke imamo, vendar se jimme da stopiti pred oltar ...« Otroški vrtec v Dolini obiskuje pet malčkov. Minimum je šest otrok. In problem je, ker je odprt le od 7. do 13. ure. Čas je neprimeren za mlade in zaposlene starše. Nekateri zaradi tega vozijo otroke v lendavski vrtec ali jih zaupajo v varstvo babicam. V Dolini delujejo: uspešno kulturno-umetniško društvo, gasilci, nogometni klub in strelsko društvo. Kulturno-umetniško društvo Petofi Sandpr deluje štiri leta. Najbolj so uspešne ljudske pevke, ki jim pomaga mentorica iz Madžarske. Pomaga ohranjati madžarsko narodno bogastvo. Vaje imajo vsak petek. Sodelujejo pevke v starosti od 76 do 13 let. Gostova- Ištvan Horvat, predsednik KS Dolina, Dolina pri Lendavi. Foto: F. Š. nmenovana je komisija za dodeljevanje sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz mestnega proračuna za pospeševanje malega gospodarstva. Sestavljajo jo: Cvetka Čahuk -Mandič, Josip Kelemen, Janez Obal, Franc Pucko in Jože Uršič. V komisiji za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe s hrano pa so Štefan Kuplen, Ivan Obal, Štefan Ošlaj, Žita Novak in Silvija Kouter. Skupni stroški Sobote-Centra, d. o. o., ki jo kot direktor vodi Drago Ružič,.so v minulem letu znašali 654 milijonov tolarjev. Pri tem se je nabralo za okrog 130 prihodkov, odhodkov pa za 125 milijonov SIT. Čisti dobiček ocenjujejo na 3,6 milijona tolarjev. Zaradi neurejenega parkiranja pred zgradbo poslovne enote Po-, murske banke in slaščičarno Winter ob ulici Štefana Kovača se pojavljajo resne težave v prometu, še posebno, ker so na tej zelo prometni ulici ogroženi tudi številni šolarji iz bližnjega srednješolskega centra. Vse to pa terja čimprejšnjo rešitev problema, ki mora postati pre- | dnostna naloga. M.J. ■ | Skavti iz Križevec pri Ljutomeru le so že v Romuniji, na Slovaškem, v Budimpešti in drugod po Madžarskem. Prihodnje leto bodo gradili kanalizacijsko omrežje, ki bo povezano tudi z drugimi območji lendavske občine. V ta namen bodo porabili 60 odstotkov denarja, zbranega s samoprispevkom krajanov. Letos bodo razširili in obnovili vaško razsvetljavo. Za to bodo uporabili denar iz petletnega referen- dumskega programa. Do dneva mrtvih bodo polepšali pokopališče. Ob mrliški veži in po poteh bodo položili tlakovce. Uredili bodo tudi razsvetljavo na pokopališču. Vsako večje deževje poškoduje vinske ceste. Z makadamskih cest odnaša gramoz, na posodobljenih spodjeda asfalt. V goricah imajo . neasfaitirana še dva kilometra in pol cest. F. ŠTEFANEC ■ Nova cesta v Okoslavcih maša g. Martina Maroše ______J . p-.se kot Preišn'a’ "‘yproačenie v Melincih je b''0.b0^Z|ianskl duhovn'^ V ro'ak’sicer Pa naistare'sl 5 ^ašo. V duhovnis ^harV'n ^oša, je daroval biserno £(|U) po vr- že 60 'et. Čez 40 let je bil misij " Sevnica, pa so bile njegove duhovniške F ta in lePa’ ^airZei' besnost v Melincih je bi a . iseromašnik° šest duhovnikov, med njimi tud Martin . kWaroša, ki je imel duhovni na^ . septembJ s?^o biserno mašo v Be^ prizade- 6Xnažn'škaslovenostševVeržeiu; ’. s^egaza''° . k'°štra oz'roma Sa ^Lino iz Me"neC' ^Promašnik Martin Marnša z m Vsak meter asfalta je dobrodošel, v UKosiavcm so preu MaiMm asfaltirali dobrih 200 metrov dolg osek ceste, ki pelje mimo Pelclo-vih, Veberičevih in Korošakovih. Tretjino denarja je prispevala občina, dve tretjini pa omenjene domačije in (manjše zneske) lastniki zemljiišč. - Foto: Š. S. »Izberi življenje« med Žužemberkom in Pleterjami Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ima okrog 2500 članov, deli pa se po regijah. Njihove aktivnosti obsegajo najrazličnejše dejavnosti, pri katerih gre predvsem za druženje, medsebojno izmenjavo izkušenj in ozaveščanje odgovornosti do drugih in sebe. Skavti prek narave odkrivajo boga, s tem pa se bogati tudi njihova duhovna rast. Potovalni tabor je potekal s sloganom »Izberi življenje« Križevski skavti, ki spadajo v gornjeradgonsko skavtsko skupino, v tem smislu upravičujejo svojo ustanovitev, v zadnjem času pa si še bolj prizadevajo za aktivno sodelovanje z mladimi v različnih aktivnostih. Mladim navdušencem je v ta namen križevski župnik odstopil prostor, ki so ga skupaj uredili in kjer se vsak teden srečujejo. Organizirali so tudi že mladinski disko, kjer okoliški mladini ponujajo zabavo brez alkohola in cigaret. Aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo, je kar nekaj. Lansko leto so priredili miklavževanje v domu onemoglih v Lukavcih in se udeležili adventne delavnice v Gornji Radgoni. Zelo znan projekt, kjer skavti sodelujejo s taborniki, je »lučka miru«. Za začetek skavtskega leta so imeli skupaj s skavti iz Gornje Radgone t. i. izhod, in sicer po gozdovih Veržeja, kjer so pripravili pot z raznimi postajami, na katerih so morali skavti pokazati veliko mero iznajdljivosti. V zimskem času so imeli izhod v Svetinjah, kjer so ustanovili svoj klan in napisali listino. Z ustanovitvijo so izbrali tudi ime klana in se odločili za pristno prleško besedo: »zovci«. Goreča želja vsakega skavta je, da bi bil lastnik rute, vendar pa je potrebno prej dati častne obljube, ki so za križevske skavte potekale na Brinjevi gori. Ob dnevu zemlje so aprila sodelovali tudi pri čiščenju okolja in ta dan so poimenovali »dan črnih vrečk«. S potovalnim taborom po Dolenjski so končali aktivnosti skavtskega leta. Pot so začeli pri Žužemberku, končali pa so jo v Pleterjah. Tukaj so skavti dobili vsak svoje ime, vsak član se s prejemom imena tudi zaveda, da ga mora vedno znova potrjevati, pri čemer ga spodbujajo tudi drugi skavti. D. TIBAOT ■ Društvo Johann ■ Janez Puch Ljutomer Srečanje ljubiteljev starih vozil in tehnike ončno sobotno jutro je privabilo številne Ijubi-______ telje starih vozil, veliko med njimi pa je bilo tudi ponosnih lastnikov najrazličnejših »oldtimerjev«. Organizator sedmega prleškega srečanja ljubiteljev starih vozil in tehnike je bilo društvo Johann - Janez Puch iz Ljutomera. Kakor je zatrdil predsednik društva Ludvik Bratuša, srečanje ni tekmovalnega značaja, v prvi vrsti gre le za druženje in prijateljevanje. Veselo in lahkotno vzdušje je bilo prisotno med vsemi udeleženci, tako med slovenskimi kot tudi tistimi iz tujine (Hrvaška, Avstrija, Češka). Skupinska vožnja omogoča spoznavanje no smer vožnje), začne in konča pa se pri ljutomerskih ribnikih (pred gostilno Vršič na Podgradju). Tokrat jih je vodila.pot od Ljutomera do Križevec, Bučečovec, Sv. Jurija, Ce- rkvenjaka, Vitomarec (tukaj so si privoščili prvi daljši postanek, kjer je Turistično društvo Vitomarci pripravilo sprejem in pogostitev), nato so nadaljevali z vožnjo proti Dornavi in letališču Moškanjci. Na letališču so imeli znamenito »južino iz rukzaka«, kjer vsakdo izprazni svoj nahrbtnik, ki pa ga je seveda predhodno doma skrbno naložil s hrano, značilno za njegov kraj. Zanimiv kulinarični dogodek so pozneje nadgradili še tamkajšnji domačini z »lukarsko južino«, kjer so udeleženci srečanja poskusili jedi iz ptujskega okoliša, seveda pa ni manjkalo svežega domačega kruha in česna. Aeroklub Moškanjci je poskrbel tudi za panoramske izlete z letali, kjer so spoznavali Prlekijo še iz druge perspektive. Po opravljeni poti proti Ljutomeru so podelili pokale za šest kategorij vozil, pri vsem tem pa je še bolj kot vozilo samo pomemben lastnik oz. njegova družabnost, pogum, domiselnost in še kaj, tako da so v večernem delu srečanja objavili tudi rezultate najbolj lepih, zapeljivih, najbolj lenih ... Prijetna presenečenja in obilica humorja sta tako kot vsako leto botrovala tudi letošnjemu srečanju, kar je seveda zadosten razlog za prihodnja srečanja. 28 12. avgust 1999 hsw Na kratko... I Velika Polana Župnijska Karitas, ki jo vodi Janja Magdič, je v okviru Polanskih ■dnevov pripravila srečanje starejših ljudi in bolnikov. Najprej je bila v cerkvi maša za zdravje, ki jo je daroval biseromašnik Jožef Gujtman iz Bogojine, nato pa še srečanje v domu krajanov, ki se ga je udeležilo kar 350 ljudi. Nagovorila sta jih direktor škofijske Karitas Stane Kerin, in župan . velikopolanske občine Štefan Prša; nato je bil krajši kulturni program, v katerem so člani KUD-a Črenšpvci prikazali nekdanje življenje na vasi, nazadnje pa je bila še pogostitev. Udeleženci so I 'hvaležni ža izkazano jim pozornost. (J. Ž.) Beznovci Gasilsko društvo Beznovi je pripravilo slovesnost ob prevzemu I motorne brizgalne Ziegler, ki so jo sicer kupili že lani (tudi s pomočjo Občine Puconci in donatorjev). Hkrati so nabavili tudi sesalni koš in cevi. Slovesnosti se je udeležilo 80 gasilcev iz 12 gasilskih društev ter * predstavnika verskih skupnosti. Brizgalno je slovesno predal bez- - novskim gasilcem župan Ludvik Novak. (J. Ž.) Sodišinci Na vaških igrah v Sodišincih so nastopile ekipe z območja občine Tišina. Pomerili so se: v skoku z mesta v daljavo, metu na koš, metu kamna, skoku v vreči, slalomu z žogo, valjanjem gume, prevozu s samokolnico in vlečenju vrvi ter kotaljanju 300-kilo-gramske slamnate bale. Uvrstitve: prvo mesto Sodišinci, drugi Tropovci, tretji Rankovci, sledijoKrajna, Borejci, Gederovci, Petanjci, Tišina, Murski Petrovci in Gradišče. PGD je podelilo ekipam lepe pokale. Takšnih iger si gledalci še želijo, zato jih bodo priredili tudi prihodnje leto, vendar tedaj v drugi vasi. (Andrej B.) Lipa NK Lipa je priredil tradicionalno prireditev Krompirjeva noč, na kateri so ponudili številnim obiskovalcem razne jedi, pripravljene iz krompirja, pa tudi pečen krompir z zaseko ter langoše. Pravilno so poimenovali svoje vaško slavje, saj so tam znani pridelovalci krompirja. Nekoč s prodajo ni bilo težav, med drugim tudi zato, ker so ga veliko prodali takratni JLA. Zdaj se sprašujejo, komu prodati vse tržne presežke, ki jih je veliko tudi zaradi pridelovanje boljši sort krompirja. Rešitev vidijo v predelovalnem obratu. No, nekaj krompirja (kakih 600 kilogramov) pa so pospravili v sobotni noči. (J. Ž.) Apače Cesta skozi središče Apaške doline je ena sama velika luknja. Ni je več vredno krpati, saj v njej ne ostane asfalt več kot nekaj dni. V avtomobilu na poti skozi Črnce, Apače in Segovce te pošteno pretrese. Vodstvo KS želi urediti cestno povezavo tako, kot je potrebno, a za vse občina nima denarja. Sedaj pa čakajo, da se kaj-obrne na bolje in bodo končno dobili asfaltno površino, kot se spodobi; razsvetljavo, pločnik za pešce in še kaj. Kdaj? Kdo bi to vedel! (B. Ma.) Moravske Toplice Na komunalnem področju je v občini Moravske Toplice kar nekaj obsežnih naložb. V prvi vrsti gre za gradnjo čistilne naprave na Marijanskem potoku za naselja Noršinci, Mlajtinci in Lukačevci ter za Zdravilišče Moravske Toplice; na Reckovem potoku pa gradijo čistilno napravo za Tešanovce. (G. G.) Gornja Radgona Strokovni delavci delniške družbe Radgonske gorice so obiskali francosko pokrajino Champagne in si ogledali sedem tamkajšnjih šampanjskih kleti. Obiskali so tudi inštitut Epernay, ki je tehnološki center za francosko šampanjsko tehnologijo. Zapažanja bodo skušali uporabiti pri svojih penečih se vinih, ki jih sicer negujejo po »receptih« Alojza Klajnošeka, ki je pričel prodajati peneče se vino 1852. leta. (F. KI.) Pomurje Zaposlovanje brezposelnih invalidnih oseb je še posebno pereče v Pomurju, kjer je že tako velika nezaposlenost. Trenutno je brez dela kar 1.128 za lažja dela sposobnih invalidov, kar je več kot desetina celotne populacije brezposelnih. Letos se je 69 invalidov vključilo v usposabljanje, dejansko pa se jih je uspelo zaposliti le 30. (G. G.) Veržej Na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni se bodo predstavile vse občine z območja UE Ljutomer. Župani so v predstavitev vključili pomladkarje TD ter turistična in kulturna društva. Za popestritev bodo članice aktiva kmečkih žena poskrbele tudi za poslastice, kot so krapci, kva^enice in druge domače dobrote. (J. Fe.) Dokježovje Nov športnorekreacijski center v Dokležovju bo v središču vasi pri vaškem domu, uporabljali pa ga bodo tudi varovanci bližnjega otroškega vrtca. Center bo imel tisoč kvadratnih metrov travnatih in tisoč dvesto kvadratnih metrov asfaltiranih površin (igrišča). Naložbo sofinancirajo: krajevna skupnost, Občina Beltinci in Ministrstvo za šolstvo in šport, z deli pa bodo končali do začetka šolskega leta. Dokležovski ŠRC bo ograjen z visoko ograjo. (J. Ž.) Sebeborci Gasilstvo v tem kraju ima bogato tradicijo. »Nikoli ne smemo pozabiti na naše najstarejše člane,« je bilo vodilo upravnega odbora PGD, zato tudi sklep, da bodo tiste, ki bodo stari 70 let, obiskali na domovih in se jim zahvalili za njihov prispevek pri razvoju, delovanju in ohranjanju gasilstva. (G. G.) motorna vozila JUGO 45, letnik 1988, registriran, lepo ohranjen, prodam. Alojz Gider, Trubarjeva 8, Krog. m407 CITROEN ZX VOLČANE, letnik 1992, registriran in RENAULT 4 GTL, letnik 1988, registriran, prodam, tel.: 40 134. m444 LADO 1300 S, letnik 1985, vozno, prevoženih 118.000 km, registrirano do septembra, z avtoradiem, prodam za 100.000 SIT. Tel.: 21 202. m461 živali TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Jože Farič, Vidonci 45, tel. 53 213. m410’ vci, tel: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel: 53 148, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel: 72 146. m471 AKCIJSKA prodaja mladih nesnic že od 350 SIT dalje, naročite lahko na vse telefonske številke oglasa PODJETJA FARMA PRI MOSTU, d. o. o. m471 posesti ENOSOBNO ali enoinpolsobno stanovanje v okolici M. Sobote vzamejo v najem. Tel.: 22 495, zvečer. m404 VINOGRAD v Lendavskih goricah, čez 300 trsov, z manjšim vikendom, za HITRO, PREPROSTO ' IN CENEJŠE TRGOVANJE BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. o. Kocljeva ul. 1a, Murska Sobota (zgradba SOBOTA - CENTER) TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 Pogodbene poslovalnice v turističnih agencijah Klas v: • Murski Soboti, tel.: (069) 22 649, fax: (069) 22 718 •Gornji Radgoni, tel./fax: (069) 61 098 •Lendavi, tel./fax: (069) 75 002 • Ljutomeru, tel./ fax: (069) 84 177 KRAVO, staro 7 let, brejo 8 mesecev, prodam. Franc Sinic, Puževci 47, tel.: 49 343. m419 TELETA od 2 do 6 tednov starosti, kupim. Tel.: 064 631 505. m421 PUJSKE prodam. Tel.: 46 826. m427 PRODAM DVA MLADA ujahana konja • prodam. Tel.: 70 647. m446 KRAVO, staro 5 let, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 55 311. m452 KRAVO s teletom ali telico, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 70 586. m454 BERNARDINCE; mladiče, stare 8 tednov, čistokrvne, prodam. Tel: 063 461 227. m463 KRAVE, kontrole A, prodam. Jože Kučan, Ivanjševci 15, 9207 Prosenjakovci, tel.: 44 245. m464 KRAVO, staro 5 let, brejo 7 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 57 730. m470 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farm'a pri Mostu, d.o.o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemča- 260.000 tolarjev prodam. TeL: 21 761. m422 TRISOBNO STANOVANJE v Rogašo-vcih prodam ali dam v najem. Tel.: 48 736. m413 SOBO, s souporabo kopalnice, dam v najem. GSM: 041 555 158. m423 DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel.: 041 537 304. m439 SOBO s kuhinjo in kopalnico dam v najem. Tel.: 21 904. m441 DVE OTROŠKI LEŽIŠČI Z JOGIJE- MA, dobri tudi za odrasle, knjižni regal in pisalno mizo prodam. Tel.: 26 80 60, po 20. uri. m443 GRADBENO PARCELO v Bodoncih, 30 arov, ob asfaltni cesti, prodam. Tel.: 24 522. m447 DVOSOBNO STANOVANJE (60 m2) v Murski Soboti prodam ali zamenjam za večje stanovanje ali manjšo hišo. Tel.: 28 692. m450 HIŠO na mirnem kraju v Prekmurju prodam ali dam v najem, tel.: 76 401. m457 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 2. nadstropje, z opremo ali brez, prodam. Petrovič, Lendavska 37 b ali 32 579. m466 KMETIJSKO-ŽIVILSK1 SEJEM 37. mednarodni kmetij sko-živilski sejem 21. - 29. avgust 1999 Gornja Radgona Sodeluje 1500 razstavljalcev iz 28 držav Delovni čas sejma od 9. - 19. ure Prijazno vabljeni! POMURSKI SEJEM VESTNIK NA INTERNETU; ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 SM. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141255 $S£M: 041 77 32 90,041 773 290 GRADBENO PARCELO, 7 arov, brunarico in sadovnjakom, v Dankovcih prodam. Tel.: 28 512. m465 kmetijska mehanizacija DROBILEC in luščilec za zrnje prodam. Tel.: 48 448. m417 BALIRKO za seno in slamo Panonija prodam. Adrijanci 83, tel.: 56 238. m426 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 22 kubičnih metrov, prodajo. Tel:. 40 155. m430 KOSO, malo rabljeno, 1 m, z grebenom za enoosni traktor Gorenje, prodam. Tel.: 69 372. m436 SLAMOREZNICO - PUHALNIK, zelo ugodno, prodam. Tešanovci 53, tel.: 48 246. m437 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 550 I, v Murščaku, prodam. Tel.: 062 213 623 od 19. do 21. ure vsak dan. m438 TRAKTOR TORPEDO 62-06 C prodam. TeL: 041 565 257. m440 kmetijski pridelki strirano tovorno vozilo VW transp s podaljšano kabino, vse rabljeno,P dajo in oddajo v najem.stanova J hišo velikosti okrog 120 m2A opremljeno, s centralno kurjav, fonom in večjim gopodarekmP lopjem na lepi veliki parceli v n P dni bližini Murske Sobote. DVA ORTOPEDSKA JOGUA’^X 190 cm, skoraj nova, ugodno P Trstenjakova 62 M. Sobota, 561.m420 Preklicujem veljavnost Naloga za mleko za junij 1999, st. H 2,odPanonkeM.Sobotanaime« gina Zver, Ižakovci 79. ZABOJ ZA POSTELJNINO pro* Tel.: 24 195. m433 STREŠNO OPEKO, bo^®'/ Ijeno, kupim. Tel.: 70 647. KLOPOTCE ZA VINOGRAD ij^ co za avto s pokrovom, ® ^59 izdelave, prodam. Tel : 4° BOROVE DESKE, 2,5, 5^* prodam. Tel.: 46 625. m POHIŠTVO ZA KUHINJO^®8'.4C mplet s štedilnikom, pr0® 219. m468 Na zalogi tudi novo po^gg ške sobe. Tel.: 22 790- delo NATAKARICO ali dekle z ves i0 dela v strežbi v gostih' zsp Tel.: 069 27 412. m405 NATAKARICO ali dekle/Z®8^ dela v strežbi iščemo v 716 Šalovcih. Tel.: 52 004al< 576. m456 VINO, Chardonay, Renski rizling, Sou-vignone, ugodno prodam. TeL: 48 278. m415 VINO šmarnico, večje količine, in grozdje z brajd (šmarnico) ugodno prodam. Tel.: 47 565. m424 - srečanja 55-LETNI PREKXS nosti, preprost in dela ti življenjsko sopotnico-81, 156 SIT/min. m4b’ storitve razno CENTRALNO GRETJA ^°76 3^ ... Ivan Šarkezi, s. P- LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m409 HLADILNO VITRINO TIP PVN 200, točilno mizo (šank) s hladilno napravo, »stelaže«, primerne za trgovino, regi- m208 „ol* ČISTILNI SERVIS’ svoje storitve. Prid g 546-"r dom. Tel.: 46 879 ali 28 / POCENI OBNAVLJAM^6. zinjenega pohistv m429 J KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KR’1 BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM, -.M PLAČILO TUDI NAVEC OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI veščicaJ^ TEL.: (069) 34« 060, FAX: (069) 25 v SPOMIN l«** • -i 1 leta, * . 6. avgusta so minila jragi za vedno zapustili a v naših srcin Janez Flisar iz Vinske grabe 6, v Moravskih °P Hvala vsem, ki se ga še spominja«- Vsi njegovi naznanjali s nam kruta je dragi bran Andrej^ iz Z«h° nrodP^0^111 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo v v ta ^jjli prijateljem, sorodnikom in znancem. in zna _ 0 številu pospremili k poslednjemu P° .2fecC bolečino- ^te^fn^' Hvala vsem za Jarovano cvetje, sveč ■ ^enah sožalje. Posebna zahvala velja Anto cejn 2" e(j, Žižku, za ganljive besede slovesa. aVljeP' gča^' žalostinke, gospodu kanoni u rebništvU • sodelavcem Zidarstva Smej m P ,;terse etdr^ Žalujoči: bratje Jože, Ivan in Trat' ^nanta Marija in Anica z 12. avgust 1999 29 Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, draga mama, nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 12. avgusta mineva leto od takrat, ko nas je zapustila draga mama, tašča in babica Takrat je šla z njim, neranljiva mladost, z njo je iskal ljubezen in boj, oblakov in zvezd in oči skrivnost videl, kot cilj čudovit pred seboj. Božo Vodušek Elizabeta Mekiš od Svetega Jurija 92 ^vala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji V SPOMIN V naša srca si se vpisal, čas te ne bo izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. N SPOMIN Benjaminu Markoju iz Črenšovec Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 14. avgust, ko mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, dedi, brat in tast Tomiju Labazanu Minilo je 10 let, odkar te je usoda iztrgala iz naše sredine. Spomin nate je del našega življenja, ki je živ dokaz, da je bilo življenje s teboj nekoč resničnost. Hvala vsem, ki se ga spomnite in obiskujete njegov prerani grob, posebej hvala profesorici Barbari. Žalostna mama, oče in sestra z družino Žalosten in boleč je spomin na 10. avgust 1996, ko si nas za vedno zapustil. Za tabo ostala je praznina, za nas pa huda bolečina. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečko. Žalujoči vsi, ki te imamo neizmerno radi. Franc Matuš lih . iz Dolenec 30 sP°mi 2a'ostno *n boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih srce H°V 'n dobrot, ki so nam jih dale tvoje pridne roke in plemenito Vala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji Dedi, zelo te pogrešam ■ tvoj vnuk Damjan Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval, pel in spoštoval, sovražnosti ter zlobe nisi poznal. Nekje v tebi Je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako. V SPOMIN Minili sta 2 leti bolečega spomina, ko nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in dedi Janez Kovač v , iz Trnja 20 e^rni 7v miren počitek želijo. Srce zdaj tvoje Spo,tliniatSP'’ 'las pa ze,° bo''' Prisrčna hvala vsem, ki se ga J te, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Tolažba naša več src ne najde, ko od nas si vzela ti slovo. K srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra Marjeta Jošar ZboleČ! roj. Huber iz Martjanec 22 v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam izrekli sožalje. Žalujoči vsi njeni Ko živela sem, ljubila sem V'as vse. Zdaj, ko mene ni, ljubite me v spominu Vi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete in botre Marije Spilak roj. Kokon h Se iskr„ iz Velike Polane • 0 Zah e|jeitt, Zn ValJujemo sorodnikom, dobrim sosedom, ncem, vsej botrini za darovano cvetje, sveče žai 6' dekan.. *n Za svete maše- /Glinke in Za P°8rebni obred, pevcem za odpete Serh in vs ^te^anu Žerdinu za besede slovesa. a emu posebej iskren: »Bog plačaj!« Boei vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga teta Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. Rozalija Fartek iz Gornjih Slaveč 107 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam izrekli sožalje ter darovali vence in sveče. Posebna zahvala g. seniorju Ernišu, kaplanki Simoni za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Vse do zadnjega si upal in se nisi vdal, da bolezen s trdno voljo boš prestal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA V 46. letuje dokončal svojo življenjsko pot dragi mož, oče, brat, zet in stric Milan Zver iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, sošolcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove v druge namene. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Duši za besede slovesa ter pogrebništvu Ferenčak. Posebna hvala vsem zdravnikom, sestram, osebju Onkološkega oddelka v Ljubljani za zdravniško pomoč in nego. Žalujoči: žena Ana, hčerka Sonja s Tomažem, sinova Milan in Matej ter tašča V tihem grobu mirno spita, a v naših srcih še živita, zato zdaj pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože vama krasijo in sveče vama v spomin gorijo. V SPOMIN 15. avgusta bo minilo 10 let od takrat, ko ni več med nami ljube mame, stare mame in prababice Alojzije Nemec in 2. marca je minilo 25 let, odkar ni več dragega ateka, starega ateka in pradedeka Viktorja Nemca iz Šalinec št. 5. Nikoli vaju ne bomo pozabili, vedno bosta z nami. Vajini otroci, vnuki in pravnuki Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan se zazrem s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da več te ni, le lučka ljubezni ti vedno gori. V SPOMIN Danes 12. avgusta mineva leto žalosti, odkar si nas moral za vedno zapustiti naš najdražji Jožko Kopinja iz Lendave Hvala vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem tihem domu in ga počastite z dobro mislijo, cvetjem in svečkami. Žalujoči njegovi najdražji Večerni zvonovi zvonijo ti miren počitek želijo. Srce tvoje zdaj mirno spi, nas pa zelo boli. ZAHVALA Tiho je v 89. letu zaspala draga žena, mama, tašča, babica in prababica Ana Bojnec iz Turnišča Prvomajska 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku Alojzu Ratniku, govornici Nežki Cigut, pevkam za odpete žalostinke, Domu starejših iz Lendave ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. v Turnišču, L 8. 1999 Žalujoči: mož Pavel, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 23. februarja je minilo 20 let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Štefan Prša iz Lendavskih Goric 637 Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov grob in prižgete svečko spomina. Tvoji najdražji Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja našo misel na 8. avgust 1998, ko je utihnilo plemenito srce naše drage mame, babice in prababice Ane Prša iz Lendavskih Goric 637 Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu in ji prinašate cvetje ter prižigate sveče. Vsi njeni najdražji 30 OGLASI 12. avgust 1999, BOMBEK S. p., Suhi vrh 20, tel.: 069 48 874 UREJANJE VRTOV gsm: 041 797 596 za novo veselje in življenje v vrtu, za kompetentno svetovanje, opravljanje vseh del na vrtu, polaganje umetnega in naravnega kamna »L*; 29 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 UGODNO • POLETNE CENE * SUPER UGODNO itroiii natikači 490,00 sil aatikači za Jdrasle 590.00 sil nakii natikači Mšji) 1990,00 sil 'agi ži za 999,00 sit Mnzitt (kratki rakav) 490,00 sit Straški tridelni kamplet 1.990,00 sit ženski kostimi že za 5.990.00 sit nogavice: otroške in za odrasla 190,00 plenice PAMPEHS 1.990,00 sil UGODNO*ŠE UGODNEJE• NAJCENEJE ŽALUZIJE 2.800.00 sit / m' LAMELNE ZAVESE 2.800,00 SIT / m' ROLETE 3.500,00 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ST!H L odprto: pon.-pet 8.-18. Mtea-ra. ned.:10.-13. n«CI, P9B0ČMIŠOPKHSE TRSTE AflAIŽlAJEV, RAZME &£XQ8A£UE.. ■I^nan Andreja1 s. p. Lendavska 33 9000 M. Sobota Tel..069/348-670 Vedno v akciji OTROCI, ZABAVA JBt BO! MARLIZZ 14. 8.99 OB 11. URI ČAROVNIK MARLIZZ, OPICA VILI, GOLOB JAKA, ZAJCA T0M&FREDI IN ŠE MNOGI DRUGI VAS PRIČAKUJEJO PRED NAŠO TRGOVINO ■ vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsakdan razen nedelje od 8.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 OO, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. NAS OBIŠČITE NA STALNEM RAZSTAVNEM PROSTORU NA KMETIJSKO-Ž1VILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI. Reklame za rumene strani lahko naročite po tel. 041 «67711 Okrepčevalnica VINO-TOČ SEVE” Moravske Toplice Tel.: 22 8 1 2,48 850 NOVO: NEDELJSKA]«^ 24 ur 041 630898 mamila Mohor, d 0. II ■ Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 8šo UGODNO! MINERALNA VODA JAMNICA z ali brez CO2 6x1.51 475.- 500.-CENEJE! MORTADELA 500 g Ponudba velja: 12.-16.8.'99 oz. do razprodaje zalog. šparslovenuad o.o., Ljubljana, šmaninskai52G Murska Sobota Koroška 58, 9000 M. Sobota tel.:(069) 21 630 Ugodna prodaja: - traktorjev Zetor - traktorskih prikolic - obračalnih plugov Eberhardt - novo vozilo LADA 10-ka. Oglasite se v A SERVISU. IZDELAM PLASTIČNE EMBALAŽE JANEZ ŠAFARIČ, s. p. Žitna Iža, 9231 Betfinci, iBi/fate (069) 421 235, gsm: 041 744 793 Vrečke za zamrzovalnike, smeti, industrijo ter okenske mreže preti komarjem HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 M CENTER PLESE 1, MURSKA SOBOTA i NOVO - RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON KAL-GB PARKETI VSEH VRST ramooMAjHUjnuNMjA LAKI ZA PARKET. PLUTA. LAMINATI... Delovni čas: pon. do pet od 9.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 . HERBICID, ki učinkovito zatira večletne in enoletne, širokolistne in ozkolistne plevele na strniščih, nekmetijskih površinah, sadovnjakih in vinogradih. ZASTOPNIK IN UVOZNIK: ZADRUŽNA KMETIJSKA DRUŽBA, d. o. o. 1OOO Ljubljana, Miklošičeva 4 2250 Ptuj, Trstenjakova 1 Telefon: (062) 779 077, 779 047 COLOR IN ČB FOTOKOPIJ^ ■ 363^ »ŽUTA KUČA«, Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota, te Dragi starši in šolarji! Več kot ugodno! , Zvezki A4-formata samo 110,00 * Zvezki A5-formata 65,00 t0,arJf g VELIKA IZBIRA ŠOLSKIH TOK $ IN DRUGIH POTREBŠČIN ZA pap^a Isiv Pričakujemo vas v »ŽUTI K^ NA STOJNICI V SLOVENSKI L V MURSKI SOBOTI IN NA ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RA www.citroen.si Najbolj prodajan model £xsara ; ‘ * KLIMA ŽE ZA \ ’ 99.999 sit Junijska zaloga že izpd' SAXO > ŽE ZA Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 _ Ml™, 12. avg ust 1999 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar Koncert etno glasbe yčetrtek, 12. avgusta, ob 21. uri bo na sobo-škem grajskem dvorišču koncert glasbe peščene-® italijanskega juga v izvedbi siciljanske skupine Tamorra. Predstavitev knjige četrtek, 12. avgusta, ob 20. uri bo v beltinskem ^adu predstavitev knjige Matija Slaviča Naše ^okmurje. Otvoritev razstave vsredo, 11. avgusta, ob 20. uri bo v prostorih beltinskega gradu otvoritev razstave Kako smo živeli nekoč, ki jo je pripravil dr. Nikolaj Szepessy. J^elski koncert ’pedeljo, 15. avgusta, ob 11.30 bo v evangeljski cerkvi v Selu blagoslovitev orgel; po °nčanem bogoslužju bo dvajsetminutni orgelski °ncert v izvedbi mladega ameriškega organista Jo-Brodbecka. Razstave MuRSKA SOBOTA Valeriji Murska Sobota do 10. vagusta ne bo razstav, od 10. do 24. avgusta pa bodo na ogled ®ia iz stalne zbirke Galerije M. Sobota. , s°boškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno ^stavo Pokrajinskega muzeja Poleg stalne po-avitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od °2llega srednjega veka do modernizma. odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, °b°to in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob ne-^ievstop prost ’ Saieriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so °9ied slike Gorana Horvata. J^ubliški 2avod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota pRosta delovna mesta s pogoji za zasedbo PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________Izobrazba____________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 20 ^INŠTALATERSKI t^JE, SESTAVLJANJE KOM-A PAKIRANJE; določen cas V:; Družinsko stanovanje; voz-kff kategorije: B; do 15.08.99; VCS-PAUŠNER &CO. NOR-ODRSINCI PRI LJUTOMERU ^OMER ^avtomehanik C^ornjakav mednaro-i^STNEM PROMETU; nedo-nemški jezik - govor- 'ta^ki izpit kategorije: C,E; do '69A, Križevci pri LJUTOMERU določen čas 6 mes.; jezik - govorno; do '^^ERIČ SABINA S. P. OK-VALNICAPIZZERIA KAMIN M. SLGA ULICA 61, MORA- POMOŽNA NATAKA-čas; do 24.08.99; ^oJ^STINA S. p. KAVA BAR P°d9°r'e 311 ^Mr^^PRAVNIK; nedoločen KOREN IVAN S. P. ^^^'CAPRI DOBRI KAP-^012, TURNIŠČE Pr1PRAVNICA; določen 17 08.99; VREČIC ta uP' ■OKREPČEVALNICA S»LOŠA KUZMIČA 13, ^.^A; št. del. mest; 2 - MIZAR; določen delovnih izkušenj; 'Msn-govorno in pisno; »PLlpICBOJANS.P.MF ^W^Pl£’ KLJUČAROVCI %.,pri Ljutomeru P PROIZVODOV IIV PRE- 6 4 1 DSTAVNIŠTVU MURSKA SOBOTA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 17.08.99; JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA JELOVICA, PREDSTAVNIŠTVO M. SOBOTA, MURSKA SOBOTA , M. SOBOTA EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA; določen čas 12 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij:; do 01.09.99; VABACO VAROVANJE D. O. O., LENDAVSKA 39, M. SOBOTA GIMNAZIJSKI MATURANT SKLADIŠČNIK-POSLOVANJE Z REZERVNIMI DELI ZA MOTORNA VOZILA V POSLOVNI ENOTI MURSKA SOBOTA, TIŠINSKA UL.29/C; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI AVTOMEHAN-TR-GOVEC PRIPRAVLJENOST ZA IZO-BRAŽ.V SKLADU Z ZAHTEVAMI DELODAJALCA IN UVOZNIKA; do 24.08.99; POSEDI D. O. O. LJUTOMER, ULICA B. PIHLAR 8, LJUTOMER UČITELJ RAZREDNEGA POUKA RAZREDNI UČITELJ ZA 4. RAZRED; čas zaposlitve : ni podatka; do 13. 08.99; OSNOVNA ŠOLA RAZKRIŽJE, ŠAFARSKO 24, LJUTOMER PREDMETNI UČITELJ ZA VZGOJNE PREDMETE *eme bolnišnice Murska Sobota s0 ^° eBežan_ naselja v M. Soboti namesto veneši neigr grob >J^a Marušič, žitna 13, M. Sobota namesto & ^iC|tGaiska - 5.000 SIT; Gizela Kolar, Kocljev i . _ 5 ooo SIT, namesto venca na grob pok. očeta Marjana> Burja Q SS•Cankarjeva 1, M. Sobota, namesto venca na g ob P b SIT; Borut Ošlaj, Mlinska 23, - 10.000 SIT, ^S^ovnjaka - 5.000 SIT; Hermina Tomič, Petana Gruško-" 5 0one9Orč'čera 16, M. Sobota, namesto cve j 9 t0 cvetja za P°_ J S|Ti Marika Vajda, Mlinska 17, Lendava, na^ namesto ^3 ^jaka - 5.000 SIT; Franc in Vera Kuzmi. darskih služb Te dS' 7 ,onn ?ana Gruškovnjaka - 5.000 SIT; de a Malačiča: Jože K^ici 41^''namest0 cvetja na grob pok. mame _ ? goo SIT, Jo a ^'^beh8'5 000 SIT' 3tetan pintarič' Mart’an Andrejci 20 - 5 °°° 3 ’ ti °rCi 115 " 3000 SIT, Roman Kukojca, A. 63 _ 3.000 Sl . 62 - 3.000 SIT, Drago Drvarič, Se _ 3 oOO SIT; so-54 " 5.000 SIT, Ludvik Lutar And Mjcl Oannk , ‘ / Račiča, Milena, Frančiška, Mira, Kad®k'°ačiča . io.OOO SIT. $®'a namesto cvetja na grob pok. Konra )ana Novaka iz ■ Podjetniški krožek OŠ G. Radgon sobota - 2-00 6 ™ i" pS*«1 < s adenc|. Tek srca, Radenci - 170.720 ' k od dobrodelne P ESs^PP^kl urad RimskokAtniiiv» ' - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Du-rdevca na Hrvaškem. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava arhivskih dokumentov Ljutomer 1249-1999. - V malem razstavnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava ob 125-letnici Kasaškega kluba Ljutomer. LENDAVA - Na ogled je razstava slik udeležencev 5. mednarodnega mladinskega likovnega simpozija ter razstava vezenin ... pod naslovom Ljudsko izročilo. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma razstavlja Franci Jaušovec Fric. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnin Fabijančiča. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja Jože Špilak svoja slikarska dela. Kino Park Murska Sobota V petek, soboto in nedeljo ob 21. uri bo na sporedu ameriška psihološka drama Skrivnost ulice Arlington. Pozor: film bodo vrteli na grajskem dvorišču! Kino Gornja Radgona V petek ob 21.00, v soboto ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 si lahko ogledate ameriško pustolovsko dramo Mogočni Joe Young. Kino Ljutomer V mesecu avgustu ne bo filmskih predstav! DEKLETA IN FANTJE! Še vedno si lahko pridobite zanimiv poklic kmetijski mehanik ali tehnik kmetijske mehanizacije in potem še poklicni voznik. Dekleta si lahko pridobite poklic kmetovalka - gospodinja in po dveletnem nadaljevalnem programu še poklic kmetijsko - gospodinjski tehnik (V. stopnja izobrazbe). Oba poklica sta dobra osnova za nosilce turistične dejavnosti na kmetiji. Vabimo mlade s kmetij, ki se iz 8 UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 13.08.99; OSNOVNA ŠOLA III MURSKA SOBOTA, TRSTENJAKOVA 73, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI PRAVNIK ZAHTEVNEJŠA SAMOSTOJNA STROKOVNA DELA PRI PRIPRAVI IN ANALITIČNEM PROUČEVANJU PROIZVODNJE,POSLOVNIH IN DRUGIH PROCESOV; določen čas 4 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 24.08.99; KOMUNALNO-STANO-VANJSKO PODJETJE LJUTOMER D. O. O., ORMOŠKA 3/II, LJUTOMER PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 13.08.99; OSNOVNA ŠOLA I MURSKA SOBOTA, ŠTEFANA KOVAČA 32, MURSKA SOBOTA PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE;'določen čas 12 mes.; do 13.08.99; OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS, STROČJA VAS 24, LJUTOMER UČITELJ (PROFESOR) MATEMATIKE; nedoločen čas; Družinsko stanovanje; do 13.08.99; OSNOVNA ŠOLA NEGOVA, Negova 20, SPODNJI IVANJO PROFESOR GLASBENE VZGOJE UČITELJ GLASBEME VZGOJE Z DOPOLNJEVANJEM UČNE OBVEZE V OŠ RAZKRIŽJE; nedoločen čas; do 13.08.99; OSNOVNA ŠOLA Stročja VAS, STROČJA VAS 24, LJUTOMER različnih razlogov doslej še niste vpisali, da se prijavite in si pridobite zanimiv in uporaben poklic. Tiste, ki (še) niste končale osmih razredov osemletke, si prav tako lahko v dveh letih in pol pridobite poklic pomočnica gospodinje - oskrbnice ter hkrati končate popolno osemletko. Nikar ne kolebajte - znanje je najboljša popotnica za naslednje tisočletje! Prijavite se do konca avgusta na Srednji šoli kmetijske mehanizacije v Mariboru, Vr-banska ul. 30, tel. 062 218 938. S seboj prinesite spričevalo zadnjega uspešno končanega razreda osnovne šole. Radi vas bomo še podrobneje informirali in vam svetovali! PROFESOR TELESNE VZGOJE .UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; nedoločen čas; do 13.08.99; OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS, STROČJA VAS 24, LJUTOMER DIPLOMIRANI PEDAGOG SVETOVALNI DELAVEC V ZAVODU; nedoločen čas; do 13.08.99; OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS, STROČJA VAS 24, LJUTOMER ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE,3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 04.09.99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, MURSKA SOBOTA; reditve - 153.000 SIT; delavci občine Puconci namesto venca za pok. Karla Dolgova - 19.000 SIT; Družini Toplak in Sedonja namesto venca za pok. Klaro Ficko -10.000 SIT; Stanko Farkaš, Ivana Regenta 10, M. Sobota, namesto cvetja na grob Terezije Luk - 10.000 SIT; Agromerkur - sodelavci namesto venca na grob pok. mame Milana Luka - 6.000 SIT; Vulkarisoni Apače, d. o. o., izkupiček od dobrodelne prireditve - 126.890,75 SIT; Občina Šalovci - 25.000 SIT; Alojz Šinko z družino, Sodišinci 2, namesto cvetja na grob pok. sestrični Jožici Šinko - 5.000 ŠIT; maturanti ESŠ M. Sobota - 13.600 SIT; družina Palancsai, M. Sobota, namesto venca na grob pok. Karla Dolgova - 5.000 SIT; maturanti gostinske šole ob 30-let-nici mature - 10.000 SIT; Alenka Bagari Karoli, Partizanska 24, Rakičan, prostovoljni prispevek - strokovna pomoč pri rojstvu hčerke Maje - 5.000 SIT, dr. Ivo Pereza, Radgonska 2, Radenci, prispevek - 20.000 SIT; Delavci Uprave in Lekarne M. Sobota namesto venca na grob pok. očeta Olgice Števanec - 14.000 SIT; AB Dimnikarstvo M. Sobota prispevek - 50.000 SIT; delavci skladišča Merkator Lendava namesto venca za pok. Barbaro Sobočan - 10.000 SIT; Anica Kreft, Kajuhova 3, G. Radgona, ob rojstvu Urbana - 20.000 SIT; sindikat podjetja Mlinopek namesto venca na grob pok. očeta Milana Petrijana, Puconci - 10.000 SIT. Vsem-darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, št. 51900-603-32361, s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO-PORO-DNEGA ODDELKA. KOLEKTIV GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA Delimo vstopnice za kino Zaradi premajhnega števila prispelih odgovorov še enkrat ponavljamo vprašanje iz prejšnjega tedna: Katera angleška glasbena skupina (katere pevec Sting ima izkušnje s filmskimi kamerami) je imela hit z naslovom Message in a Bottle? Odgovor:___________________________________ Odgovore pošljite do 17. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 32 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. MAMBO No. 5 - Lou Bega 2. TAKE ME TO YOUR HEAVEN - Charlotte 3. WILD WILD MEST - Will Smith 4. VOLARE - Al Bano 5. Ml CHICO LATINO - Geri Halliwell 6. MY STRONGEST SUIT - Špice Girls 7. MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič PREDLOGI: NO MATTER - Jack Radics CE TUTTO UN MONDO - Nek SHE’S ALLI EVER HAD - Ricky Martin LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. SIVE CESTE - Panda 2. PIJEM KAR TAKO - Faraoni 3. MARINERO - Sendi 4. KO SAMOTA BOLI - Tulio Furlanič 5. SAMA DOMA - Sausages 6. JAZ SEM IN - Botri 7. SUPERSTAR - Nude PREDLOGI: BALADA O TROBENTI IN KLARINETU - 7 Plus TVOJA DAMA - Majda Kosovel POLJUB - Veter LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. LE S TEBOJ - Ans. Mikola 2. BREZ POGUMA NE BO NIČ - Mlade frajie 3. POGLEJ ME V OČI - Duo Baron 4. MOJ FANT JE Z VURBERGA - Dvojčici Vesna in Vlasta 5. ZAKRIVLJENA PALICA - Vitezi polk in valčkov 6. NA ZDRAVJE, SOSED - Ans. Eks 7. ROŽA ROŽ - Ans. bratov Poljanšek PREDLOGI: POD STARO GORO - Primorski fantje STARI PREGOVOR - Rosa JOŽETOVA »JODL« POLKA - Ptujskih 5 Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 19. avgusta 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 32 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: ■ I 7 VELIČASTNIH:----------------------------------------- GLASBA NAŠEGA SRCA:------------------------------------------- Ime in priimek ter naslov:_____________________________ Cene (SIT) na tržnicah I Sadje in zelenjava Tržnica Tržnica . Prodajalna M. Sobota G. Radgona Ljutomer Jabolka...................200..................250 250 Hruške................... 400..................350 320 Pomaranče................ 220.................260 ............... 250 Limone................... 250..................250 280 Banane.................100-200 ................190 200 , Kivi.......................-...................550 590 Suhe slive.................-...................600 790 Orehi, jedrca..............-....................-.............. 1.200 Solata,'kristalka........ 250.................220 ................ 250 Breskve.................. 250..................230 250 Cvetača.................. 350..................280 290 Zeleno zelje............. 100.................120 ................ 100 Kumare ...:.............. 150.................120 ................ 120 Sveže slive.............. 300.................300 ................ 300 Korenček................. 250.................190................. 200 Paradižnik............... 200.................200 ................ 250 Paprika.................. 180.................190 ............... 180 Čebula................... 150.................130 ................ 130 Česen.................... 450.................350 ................ 400 Lubenice................. 100..................80 89 Stročji fižol........... 300..................300 ..........:...... 300 Krompir................... 70..................60 60 Peteršilj................ 500..................340 350 Nektarine................ 350..................320 350 Melone................... 200..................280 250 Belo grozdje ............ 550.................350 300 Sveže fige.................-...................450 .................- Marelice................. 300..................300 320 ... za gradnjo doma, šolanje otrok, za nakup vrednejših dobrin, dodatna pokojnina ... RENTNO VARČEVANJE Naša pozornost za vaše zaupanje - nezgodno zavarujemo vse rentne varčevalce... 0000£ (9d0) :.teT ,£t futevoH KbbJirhA JU .ATO8O2 A»2JIUM 31 i2.6>ln6d-BVO>j91>l. www _______________________ ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 10. 8. 1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 10. 8. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,2801 14,2705 14,4268 Francija 1 29,9560 29,9356 30,2636 Nemčija 1 100,4681 100,4000 101,5000 Italija 100 10,1483 10,1414 10,2525 Švica 1 122,8423 121,4934 124,0652 ZDA 1 183,8324 181,4314 184,3409 OBRESTNE MERE od 1. avgusta 1999 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za avgust znaša 0,5 % mesečno oz. 6,05 % letno. V mesecu maju smo vam pripravili naslednje možnosti varčevanja: Rentno varčevanje ____________________________Obrestna mera Skupna letna OM Rentno obročno varčevanje: • od 5.000 do 10.001 SIT Tom +5,25 % 11,62 % • nad 10.001 SIT Tom + 5,50 %11,88 % Rentni depozit______________Tom + 5,50 %__11,88 % Rentni depozit z valutno klavzulo Val, klavzula + 5,50 % Depozit s premijo__________________________________________ Rok vezave Osnovna letna OM Skupna letna obrestna mera Na 12 mesecev Tom + 3,33 %TOM + 3,45 % do 3,50 % Depozit z valutno klavzulo (Va = DFMrEUR) Rok vezave Osnovna letrTa OM Skupna letna obrestna mera Nad 12 mesecev Val, ki. + 3,33 % Val, ki. + 3,45% do 3,50% Depozit z rnknm vezave_____________________________________ Rok vezave Obrestna mera Skupna letna obrestna mera Nad 24 mesecev TOM + 4,33 % do TOM + 4,50 % 10,64 % do 10,82 % Nad 36 mesecev TOM + 4,85 do TOM + 5 %______11,19 % do 11,35 % Nad 60 mesecev TOM 5,25 % do TOM 5,5 % 11,62 % dO 11,88 % Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali. /O ) pomurska banka --Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 12. julij, četrtek,______________ KLARA 13. julij, petek, _____________ LILJANA 14. julij, sobota, ___________ DEMETRIJ 15. avgust, nedelja, Marijino vnebovz. 16. avgust, ponedeljek,___ ROK 17, avgust, torek,____ PAVEL 18. avgust, sreda, , HELENA Lunine mene: 16. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 2 minuti, zašlo pa ob 20. uri in 10 minut. Dan bo tako dolg le 14 ur in 8 minut, kar je za dobrih dvajset minut krajše kot prejšnji teden. Gomilica Gomilici veliko dajo na urejenost in zato lepo podobo naselja, o čemer se lahko prepričamo tudi, ko se peljemo po njihovih ulicah: rože niso le na oknih, balkonih in gredicah, ampak celo na zunanji (cestni) strani ograj. Glavnina cest je asfaltiranih, imajo pa nekaj poljskih poti, ki jih tudi ne bodo zanemarili, ampak še naprej utrjevali; v obnovljeni in povečani mrliški vežici bodo uredili ogrevanje; zanemariti pa ne nameravajo tudi starega šolskega poslopja, igrišča itd. (J. Ž.) NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) vaša spremljevalca skozi podobe življenja Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % nonusta ori sklenahiu novih Mvarnvani V dvoje je lepše Da po šestih letih vse prav pride, sta se nedavno lahko prepričala ekonomska tehnica Silva Križanič in pravnik Viktor Vukan, ko sta v Gornji Radgoni dahnila svoj usodni Da. Prvo srečanje obeh kozorogov je bilo v maju 1993. leta, že čez dober mesec pa sta se odpravila na prvi skupni dopust v Medulin. Vroča plaža je ob morski klimi botrovala tudi k začetku njune ljubezni. Silva je nekoč podarila svojemu izvoljencu za rojstni dan Gallusove nogavice. Vse skupaj morda ne bi bilo nič posebnega, če se Viki, kot ga kličejo prijatelji, že takrat ne bi odločil, da bodo imeli ti zokni posebno poslanstvo. Kar šest let je omenjeno darilo »počivalo« v omari in čakalo na svečani trenutek. Izplačalo se je! 29-letni Viki in 27-letna Silva stase poročila v Gornji Radgoni. Po obredih sta. se s svati veselila na Meleh pri Gornji Radgoni, kjer je bila Silva do nedavnega tudi doma. Ker tradicija, posebej pri taki življenjski odločitvi, kot je poroka, nekaj velja, se ji nista izneverila in kmalu sta odpeketala na medene tedne. V Medulin, seveda! Še enkrat potrdit ljubezen, ki je tam vzniknila pred šestimi leti. Zdaj, ko sta se že vrnila, pa si urejata svoje gnezdece pri Vikijevih starših. Njuna vrnitev je razveselila tudi novopečene lastnike jeklenih konjičkov, ki so na oddelku za registracijo vozil UE Gornja Radgona že pogrešali simpatično referentko. Prav gotovo so si oddahnili tudi prebivalci soboškega oddelka mariborskih zaporov, kjer je Viki vodja izmene. - B. C. Borečan iz Amerike ni ostal ravnodušen Prenovljena znamenita cerkev v Boreči Dekanijsko srečanje pevskih zborov sorodnik Anton Kozar iz Boreče 11 in župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. Ljudje, ki so se letos množično udeležili proščenja pri sv. Ani v Boreči, so bili navdušeni: znamenita romanska in tudi romarska cerkev, kamor so se nekoč zatekale posebej nosečnice in prosile za srečen porod, je čisto nekaj drugega kot lani - prava lepotica. Taka je tudi zato, ker so prebelili tudi roti koncu 13. stoletja so v Boreči zgradili cerkev sv. Ane. V 17. stoletju je bila krita še s slamo, zvonik pa je nadomeščal strešni stolpič. Požar, ki so ga zanetili Turki v-svojih vpadih v naše kraje, je cerkev močno poškodoval. 1 739 so jo v celoti baročno obokali in predelali. 1911. leta je dobila nov oltar s kipom sv. Ane in hčerke Marije. Zvona sta iz 1925. leta. Leta 1976 so ce- rkev prebelili. Vsako leto na Anino nedeljo je tam proščenje oziroma buča - verski in ljudski praznik, ki se ga radi udeležujejo ne le katoličani, ampak tudi drugi. Pred tremi leti je prišel na obisk v rojstno Borečo zdaj 79-letni Karel Kozar, upokojeni tovarniški delavec, iz New Yorka v Ameriki. Z njim je bila tudi žena Ivanka. Zakonca nimata otrok. Karel je opazil, da je cerkev sv. Ane potrebna temeljite obnove. Kmalu po vrnitvi v Ameriko je poslal okrog tri milijone tolarjev za obnovo. Zanjo sta se zavzela tudi darovalčev Ob pomoči dobrotnika iz Amerike, domačinov in občine so v Boreči lepo obnovili svojo romarsko cerkev. - Foto: Š. S. zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota notranjost, kmalu pa bodo polepšali še oltar. V obdobju obnovitvenih del so zgradili v bližini cerkve in pokopališča mrliško vežico, na pot, ki pelje do cerkve skozi gozd, so navozili kakovosten gramoz, postavili klopi in koše za odpadke, napeljali vodovod ... Tako sta postala bokraška cerkev in njena okolica prijetna in zanimiva točka, kjer lahko najde človek svoj notranji mir, zato kaže tja zaiti večkrat, ne le na dan proščenja. Tega se nekateri že dobro zavedajo; omenim naj le letošnje srečanje dvanajstih cerkvenih pevskih zborov iz osmih župnij soboške dekanija in gostujočega zbora Avgusta Pavla iz Gornjega Senika. Š. SOBOČAN ■ Baje so minuli Pola1"1 dnevi stali več kot 1 soč mark in so do 0 osušili občinsko blagajn, saj je bila ta njihov ga sponzor. Župan Prša zato že začel z varčeva mi ukrepi. Prvi ukrep J odpoved Vestnika, 8 mer bo občinski pro^ do konca leta Priva 6.153,80 tolarja. *** Na lončarskem sejmu vF lovcih je na plesnem valu zmagal svetnik han, drugo mesto)8। del.občinski kurir ^,|a naj plesalka Pa 1 Trajbaričeva. *** Šalovski župan Ab* ie pred sonc* izvedel koncert piskrom. Ob P°a zoVa-dobre glasbe m P a nju mladostnega so mladenke kar z *** • Kil leto8^ Pravijo, daje gjjj-kulturni P^g^igoča-raških dnevih res d g I kateri visoki drzvJ niki in Pollticnl- terS^' nadrsai**'^’ kolj, sindikalist SP^ ni^s,'a"s^^ Maucec niso konca. *** ■ Iz dobro nam°ce^ smo izvedeli, državm pods'6 0 povem minist eSto'/ na novo delov Vatikan.SvoP tskopotb0^ rentzaugotalaJojti|e ne dobe oce 0^l njeno všteval ninsko dobo- *** ii . । Tri9'aV, V Zavarova|rJ' ^no^ Murski Sob° pn le P0,,’b pred ne ca potoPa biiazg' sol)neg harko)®1’ naložba v da rešena- porrel.*"^ Jča-usodn^pa P'nC'h'. wkpneB japd1' t*>a" Igel1 s%i* cali v^0 zjutraj-