Vidov dom
Oj, Kosovo, Kosovo polje! Petstotrideset let in eno preteklo je, ko dušmanina grozovito, kleto jeklo tisoče in tisoče Srbov je poseklo, v zemljo tvojo krvi potoke poteklo je!
F\ Kosovo, mrtvaško nisi polje!
Zemlja s krvjo prepojena,
z Vidovim dnem posvečena,
ohladiti ni mogla vroče junaške krvi:
razžari juncikov se kri in vulkan se rodi.
Vidov dan, osvete dan!
Že zasanjala v mladih dneh je duša Tvoja,
Peter, Ti naš krcilj, za rod svoj si se vnel,
z borbo, delom, za svobodo se zavzel.
Vroče srce, vroča kri ni balci truda se in boja.
Prišel osvete je dan,
vzbuknil je žarki vulkan,                             *
dvignil orjciško se na plan. ^,^.^^^
113
Kjalj Pcter, nam slovenski si Mcitjaž, otel, osrečil dom in narod naš! Vidov dan proslavljamo, Tebe, krcilj, pozdravljamo!
Kmet le prost bil je Tvoj ded, ponosno oral domačo je grudo, junaštva pa Ti, oj, delal si čudo: To je Tvoj viteški red: ,,Od pluga do krone".
Oj, Vidov dan budi, da k delu vse hiti! Srce vroče, vroča kri nam za dom žcirko gori.
Drobni smo otroci se,
malo moči je v roci še,
a Vidov dan kličc nas na plan,
da delci vadi naša se nam dlan.
Za poštenost, bran i bor se mi gojimo,
zci prosveto se z ljubeznijo učimo.
Ker ljuba nam je domovina,
ljubimo i Tebe, naš kralj!
Iskreno kliče Ti mladina:
Bog naj blagoslov Ti dal!
Tvoj napor
nam je vzor!
Tvoje vse dejanstvo
nam je Veličanstvo.
Bog živi Te, oj, krcilj Matjaž —
v hvaležnem srcu vedno naš!
Ivan Stukelj