informator
Številka 26	Leto XIX.	Titovo Velenje, 19. junija 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Priznanja Gorenju
V	kratkem Gorenju več
priznanj s področja standardizacije, tokrat priznanji Zveznega zavoda za standardizacijo na 6. jugoslovanskem posvetovanju o standardizaciji Gorenju in posebej še diplomiranemu inženirju elektrotehnike Emilu Jero-mlu.________________________
V	eni aprilskih številk Informatorja smo že poročali o priznanju ob 30-letnem jubileju delovanja Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja (JEK), ki sta ga v obliki ZA-HVALNICE prejela diplomirana inženirja elektrotehnike Janez Režabek in Emil Jero-mel.
Naše zadovoljstvo je toliko večje, ker smo v tako kratkem času prejeli na področju standardizacije še dve priznanji, tokrat Zveznega zavoda za standardizacijo na 6. jugoslovanskem posvetovanju o standardizaciji. Dobila sta ju Gorenje in posebej še Emil Jeromel. Priznanji sta v obliki ZAHVALNICE za delo in zasluge pri doseganju ciljev in nalog jugoslovanske standardizacije.
Ob tem pa moramo poudariti, da je kolektivno priznanje tudi priznanje vsem tistim, ki delajo v raznih komisijah in delovnih skupinah Zveznega zavoda za standardizacijo ali kakorkoli drugače vplivajo na razvoj jugoslovanske standardizacije.
Vsi ti strokovnjaki Gorenja delajo v skoraj petdesetih raznih organih standardizacije, predvsem na zveznem nivoju, kar je vsekakor velik prispevek jugoslovanski standardizaciji, še večji pa za Gorenje.
Osnovni cilji standardizacije so doseganje splošne ekonomičnosti preko raznih oblik poenostavljanja, ustvarjanja reda, zmanjševanja nepotrebnega števila variant izdelkov in postopkov ter podobnih aktivnosti, omogočanje sporazumevanja znotraj delovne organizacije oziroma sozda in z okoljem z uporabo dogovorjenih, standardiziranih načinov označevanja vseh predmetov poslovanja, doseganje ustrezne kakovosti izdelkov in storitev z uporabo standardov kot najboljših in poenotenih rešitev ter tako omogočanje prodaje na domačem in tujem trgu.
(dalje na 2. strani)
Mladi delavci sozda Gorenje so se v Vranju sestali na programski konferenci.
KO M P RESO RJI ZA KITAJSKO
Pred kratkim so v Črn omel ju, v tozdu Kompresorji Gorenja Gospodinjski aparati, izdelali prvih 5.000 kompresorjev, namenjenih za izvoz na Kitajsko. Sicer pa 158 zaposlenih v tem tozdu s prizadevanjem izpolnjuje postavljeni letni delovni načrt. Od skupno načrtovanih 541.000 kompresorjev v letu 1985 so jih do konca maja izdelali že nad 200 tisoč.
12. srečanje v Vranju
Okrog 150 delgatov osnovnih organizacij ZSIV1 se je udeležilo tradicionalnega 12,srečanja mladih delavcev Gorenja, ki je bilo od 7. do 9. junija v Vranju.
Delegati so se sestali na programski konferenci, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnega in samoupravnega življenja v sozdu Gorenje in poslovodne-
ga odbora sozda Gorenje ter predstavniki mesta gostitelja.
Srečanje je bilo dobro organizirano, za kar so se posebej potrudili v Gorenju MIV, Vranje, zato so se udeleženci z dolge poti vrnili s prijetnimi vtisi.
Namen srečanja je bil oceniti enoletno delo mladinskih organizacij v sozdu Gorenje, o čemer bomo poročali v naslednjem Informatorju.
Referendum
V	torek, 28. maja 1985, smo se v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja, odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi stanovanjskih sredstev ter sprejemu pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev.
V	Gorenju Gospodinjski aparati je v tozdu Štedilniki za sporazum glasovalo 60,6 % delavcev, za pravilnik 59,1 %, v tozdu Pralno-pomivalna tehnika za sporazum 66,9 %, za pravilnik 66,1 %, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika
66.1	% za sporazum in 65,6% za pravilnik, v tozdu Galvana 68,6 % za sporazum, 68,2 % za pravilnik, v tozdu Gostinska enota 79,8 % za sporazum in pravilnik, v tozdu Kompresorji Črnomelj 58,9 % za sporazum, 59,7 % za pravilnik, v tozdu Kondenzatorji Rogatec
67.2	% za sporazum in 67,8% za pravilnik, v tozdu MG A Nazarje pa je za sporazum glasovalo 59,4 %, za pravilnik pa 58,9 % delavcev, v delovni skupnosti skupnih služb je za sporazum glasovalo 66,1 %, za pravilnik pa 65,5 % delavcev.
uspel
V	Gorenju Procesna oprema je za sporazum glasovalo 69% delavcev, za pravilnik pa 68 % delavcev. V tozdu Tehnološka oprema je za sporazum in pravilnik glasovalo 64,9 % delavcev, v tozdu Poslovna oprema Ptuj je 69,4 % za sporazum, za pravilnik 66,4 % delavcev, v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav 82 % za sporazum in pravilnik, v DSSŠ pa 77 % za sporazum in 76 % za pravilnik.
Za sporazum je v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema glasovalo 60,9 %, za pravilnik pa 62,7 % delavcev.
67,3	% delavcev je za sporazum glasovalo v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja, za pravilnik pa 65,7 % delavcev.
V	Gorenju Raziskave in razvoj je za sporazum in pravilnik glasovalo 97,2 % delavcev.
V	delovni skupnosti Skupnih služb Gorenja sozd je za sporazum in pravilnik glasovalo 99 % delavcev, v delovni skupnosti Splošni posli Gorenja sozd je za sporazum glasovalo 67,3 %, za pravilnik 65,7 % delavcev, v delovni skupnosti Informatika in organizacija Gorenja sozd pa je za sporazum in pravilnik glasovalo 90,9 % delavcev.
gorenjegospodoinplko apairsRo
Samoupravljanje
Na svoji 11. redni seji se je 5. junija sestal delavski svet delovne organizacije Gorenje
PRIZNANJA GORENJU
(nadaljevanje s 1. strani)
Naloga naših strokovnjakov, ki delajo v omenjenih organih za standardizacijo pa je, da spremljajo vsa dogajanja na področju mednarodne in tuje nacionalne standardizacije, da sodelujejo pri oblikovanju jugoslovanskih standardov, zakonodaje in politike na tem področju.
Nenazadnje pa je to tudi priznanje vsem tistim poslovnim strukturam Gorenja, ki omogočajo, podpirajo in usmerjajo to dejavnost, ki predstavlja eno osnov nadaljnjega razvoja, kakovosti naših izdelkov ter racionalnega poslovanja.
Zvone Keržan
Gospodinjski aparati. Med drugim so delegati slišali poročilo komisije za izvedbo referenduma, ki je ugotovila, da sta bila samoupravni sporazum in pravilnik o združevanju in uporabi sredstev ter reševanju stanovanjskih vprašanj v tozdih in DSSS Gorenja Gospodinjski aparati sprejeta z večino glasov. V nadaljevanju seje so sprejeli tudi sklepa o kapitaliziranju podjetja Gorenje Generale Sidex in to iz dobička, ustvarjenega od 1981 do 1983 ter o povečanju delniškega kapitala tozdov Pralno-pomivalna tehnika, Zamrzovalna in hladilna tehnika ter Štedilniki, ki so lastninsko pravni upravičenci do delniškega kapitala v tem mešanem podjetju v tujini. Delegati so sprejeli tudi predlog uskladitve plana za leto 1985.
gorenjeproeearaa ©prema
V maju 99%
V	Gorenju Procesna oprema smo operativni mesečni plan proizvodnje v maju skoraj v celoti izpolnili, saj smo proizvedli 99 % načrtovanega!
V	tozdu Poslovna oprema Ptuj smo prejšnji mesec izdelali 3.197 črnobelih televizijskih sprejemnikov ali 97 % načrtovanega, kar obeta, da se bo proizvodnja aparatov z novo šasijo kmalu normalizirala in da bodo odpravljene začetne težave pri njihovem sestavljanju. V tozdu so se delavci odločili, da bodo delali
dnevno 9 ur in tako ob zadostni oskrbi z reprodukcijskim materialom dosegli operativni plan.
V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav pa so v maju izdelali 418 terminalov TP 103, od tega 87 za izvoz na Kitajsko. Svoj mesečni operativni smo tako celo za 1 % presegli, vrednost njihove proizvodnje pa je znašala 325.791 tisoč dinarjev. Vrednost proizvodnje v delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema je bila tako 525.823 tisoč dinarjev.
Stojan Pančur
Inventivna dejavnost
Po reorganizaciji Gorenja TGO in po ustanovitvi delovne organizacije Gorenje Procesna oprema so v Gorenju Gospodinjski aparati tej delovni organizaciji predali nerešene inovacijske predloge, katerih rešitve že uporabljajo v proizvodnji, nekaj izmed teh pa predstavlja glavno dejavnost tozda Proizvodnja računalniških in procesnih naprav. To so predvsem inovacije s področja profesionalne, pa tudi množične inventivne dejavnosti. Za nekatere izmed njih je delovna organizacija Gorenje Procesna oprema tudi lastnik patenta.
Na 8. in 9. redni seji delavskega sveta tozda Proizvodnja računalniških in procesnih naprav so bili sprejeti sklepi, s katerimi je delovna organiza-
cija poravnala del obveznosti do inovatorjev. Rešenih je bilo 35 inovacijskih predlogov, prijavljenih pred 1. januarjem 1985, in 2 predloga, prijavljena letos. En predlog je bil okarakteriziran kot izum, 13 predlogov kot tehnična izboljšava, 16 kot koristen predlog, 14 predlogov je bilo zavrnjenih, dva pa so predali v obravnavo delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja.
Na obeh sejah so obravnavali tudi šest inovacijskih predlogov, za katere pa morajo opraviti še izračun za izplačilo posebnega nadomestila. To so tehnične izboljšave Emulacija terminala CDC 752 z dopolnilno prijavo za ostale emula-cije, MSC—1, Testirna naprava za KLT z dodatno prijavo za TIN postopek. Vmesnik in-krementalnega dajalnika pozicije in Ojačevalnik za TDI komunikacijsko linijo ter izum Mikroprocesorski analizator elektrokardiogramov.
memorial franca leskoška luke 9. delovno srečanje kovinarjev Slovenije
to smo naredili mi slovenski kovinarji
republiška razstava inovacijskih dosežkov v kovinarski industriji Slovenije
od 21. 6. do 28. 6. 1985 v centru srednjih šol titovo velenje vse dni od 9.00 do 18.00
otvoritev 21. 6. 1985 ob 18. uri
pridite pogledat, kaj smo naredili mi, slovenski kovinarji
Pokrovitelj gorenje
gorenjebora
Utrinki iz Bihača
V Bihaču so se 13. in 14. junija mudili na obisku glavni in odgovorni uredniki časopisnih hiš, radia in televizije iz SR Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Obisk sta pripravila DSSS Gorenje SOZD in Gorenje Sira, bihačka industrija rashla-dnih aparata u osnivanju, Bihač, namenjen pa je bil seznanju jugoslovanske javnosti o poteku izgradnje tovarne hladilnikov Gorenja v Bihaču._________
Slovenski novinarji so se v četrtek zjutraj najprej ustavili v Črnomlju, si ogledali proizvodnjo kompresorjev v tozdu Kompresorji Gorenja Gospodinjski aparati, nato pa imeli še tiskovno konferenco. Popoldne so pripeljali pred novo tovarniško zgradbo Gorenje Bira, eno največjih tovrstnih tovarniških zgradb pri nas. Pridružila se jim je še skupina novinarjev iz BIH, s
katero so si ogledali potek del in montaže opreme in naprav v novi tovarni. Nekaj časa je ostalo tudi za ogled muzeja I. zasedanja Avnoja v Bihaču in muzeja v trdnjavi.
V petek dopoldne so bili novinarji sprejeti pri predsedniku SO Bihač, nato pa so se udeležili tiskovne konference v novih prostorih Gorenja Bira.
Predsednik sozda Gorenje Herman Rigelnik je s sodelavci novinarjem posredoval izčrpna poročila ne samoo izgradnji in pomenu tovarne hladilnikov v Bihaču, temveč tudi o razvojnih usmeritvah sozda Gorenje. Na konferenci so bili tudi predstavniki gospodarskih zbornic SR BiH in Slovenije ter seveda tudi Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Bira.
Novinarji, ki so dobili res izčrpno podatke in odgovore na vprašanja, so bili z obiskom nadvse zadovoljni.
$
Izleti________________
Preteklo soboto so delavci nekaterih tozdov Gorenja Gospodinjski aparati preživeli na sindikalnih izletih.______________
Z dvema avtobusoma, ob delovnih dnevih se z njima delavci Gorenja vozijo na delo, se je na izlet v Kumrovec in Podčetrtek odpeljalo 98 delavcev obrata Hladilniki. Organizacijo izleta je prevzel TTG Celje, vsi delavci pa so bili po končanem izletu zelo zadovoljni. Malico, pripravili
so jo v Gostinski enoti, so nesli kar s sabo, večerjali pa so v Podčetrtku, kjer so se po večerji na zabavi tudi malo poveselili.
Seveda pa bo mnogim udeležencem ostal v lepem spominu rojstni kraj maršala Tita. V Kumrovcu so si ogledali njegov spomenik in rojstno hišo ter Dom mladine in borcev.___________________
Na 3. strani smo ponatisnili letak, ki vabi na ogled razstave inovacij v okviru 9. srečanja kovinarjev Slovenije pod pokroviteljstvom Gorenja.
gorenje -iommere®
Lep uspeh
18. jugoslovansko prvenstvo voznikov viličarjev v Mariboru. Tekmovalci Gorenja prvič na tekrr o-vanju. Dobre uvrstitve.
V okviru sejma INTRA na mariborskem razstavišču in DSIT Maribor je bilo organizirano tekmovanje voznikov viličarjev, ki so se ga udeležili predstavniki Gorenja Commerce, iz sektorja transporta. Tekmovanje je potekalo v spretnostnih vožnjah z diesel viličarji nosilnosti 2,5 t in ele-ktroličarji s klasično izvedbo 2 t. Skupaj je svoje znanje in
spretnost preizkusilo 90 tekmovalcev in dvajset ekip. Naši udeleženci so dosegli lepe uspehe, še posebej, ker so bili na takšnem tekmovanju prvič, konkurenca pa je bila kar huda.
Avgust Kamenik je dosegel 5. mesto, Alojz Rehar, 9., Rudi Drol 15., Janko Brodej 17., Jože Kozjak 32. mesto. Vse ekipe, ki so imele v finalu po dva tekmovalca, so lahko tekmovale še v super finalu ekip. Naša ekipa Kamenik — Rehar je dosegla dobro uvrstitev, saj je bila peta.
Alojz Rehar
MARTIN TASIČ
Vedno je težko, kose poslavljaš od prijatelja, delovnega tovariša. Se težje je, če je to zadnje slovo od mladega, prizadevnega človeka, še polnega delovnega elana.
Čeprav ga je pred d ve mi leti prizadela težka, neozdevljiva bolezen, je še vedno upal, z njim pa tudi domači, prijatelji in sodelavci, da mu bo to bolezen kljub vsemu uspelo premagati. Toda usoda je hotela drugače. Namenila mu je le petintrideset let življenja. Za sabo je pustil nenadomestljivo praznino. Najteže ga bosta pogrešala njegova dva sinova, žena, starši ter sestre, pogrešali ga bomo tudi sodelavci.
Preden je pred trinajstimi leti prišel v Gorenje, je dve leti delal na Viatorju v Slovenj Gradcu, kjer se je tudi izučil za avtomehanika. Bil je marljiv in vesten delavec, vedno priprav-
ljen opraviti vsako delo in pomagati drugim. Aktivno je sodeloval tudi v samoupravnih organih v delovni organizaciji. V tozdu Avtopark je bil predsednik delegacije za zbor združenega dela, bil je član delavskega sveta, pa tudi delavske kontrole v Gorenju.
Za njegovo delo smo mu dolžni zahvalo.
Sodelavci
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet -4 predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974.