pevsko društVo „LjuU^nski Zvon« v Ljubljani. ZBORI Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec. ,1905 1925] Letnik 1925 Številka 9-10 Izdaja, zalaga in litografira pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Letna naročnina za Jugoslavijo 20 Din, za Italijo 10 Lir, za Ameriko 1 Dolar. Vsako pomnoževanje partitur in litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni materija! dotične številke za ves zbor. Delniška tiskarna v Ljubljani. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA (GRADSKA ŠTEDIONICA) V LJUBLJANI V LASTNI PALAČI, PREŠERNOVA ULICA 3 STANJE VLOŽENEGA DENARJA PREKO 130 MILIJONOV DINARJEV ALI 520 MILIJONOV KRON. SPREJEMA VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PROTI NAJUGODNEJŠEMU OBRESTOVANJU. ZLASTI PLAČUJE ZA VLOGE PROTI DOGOVORJENI ODPOVEDI V TEKOČEM RAČUNU NAJVIŠJE MOGOČE OBRESTI. JAMSTVO ZA VSE VLOGE IN OBRESTI, TUDI TEKOČEGA RAČUNA, JE VEČJE KAKOR KJERKOLI DRUGOD, KER JAMČI ZA NJE POLEG LASTNEGA HRANILNIČNEGA PREMOŽENJA ŠE MESTO LJUBLJANA Z VSEM PREMOŽENJEM IN DAVČNO MOČJO. RAVNO RADI TEGA NALAGAJO PRI NJEJ TUDI SODIŠČA DENAR MLADOLETNIH, ŽUPNI URADI CERKVENI IN OBČINE OBČINSKI DENAR. NAŠI ROJAKI V AMERIKI NALAGAJO SVOJE PRIHRANKE NAJVEČ V NAŠI HRANILNICI, KER JE DENAR POPOLNOMA VAREN. 19o5 1925 PEVSKO DRU 5 T YO "LJUEL JAITSKI ZVOÏÏ" V LJUBLJANI. Datum poštnega pečata. P.n. naročnikop l Pošiljamo Vam deveto in deseto .številko """borov" (september in oktober); enajsto in dvanajsto številko prejmete začetkom novembra s vabilom na naroebo za prihodnje leto. ''bore želimo razširiti in .jim dodati tudi literarno prilogo. Z ozirotr. na to bomo pa' morali, naročnino nekoliko zvišati, da zasiguramo listu obstoj. V proslavo društvene 2o letnice ste izšli v na T: i založbi muzi kal i j dve i zda ji;' 1.) Stanko Premrl: " ženski dvospevi (zbor) s spremi ,je van jem klavirja na besedila liarla "Široka"."Gena partitura "TT2 straniT~š~p o"a'fhfno' vred''25 dinarjev, cena posameznim glasovom (sopran in alt skupal, vse i pesmi na / straneh) 2 dinarja. 2. ) C sem lahkih moških zlorov n'a na ročna besedila. Zložil in "Ljubi jan- škemu~2vonurr ob n-jegovi 2o letnici poklonil Emil Adami". Cena izdaji (l,6 strani) s poštnino vred 2o dinarjev, dobé se p; tudi posamezne partiture (2 strani 1 din. 5o). Obe .izdaji je kritika laskavo sprejela in izšle skladbe, ki so lahko izvedljive tu?i za šibkejše zbore, torio priporočamo v nakup in izvajanje. Lahko jih naročite po dopisnici ali se pa poelužite priložene položnice založbe-muzi'rali j "Ljubljanskega Zvona",-ž njo nakažite denar ter napišite, katere skl.-dbe, koliko p rti tur oz. glasov naj Vam pošljemo. Naročniki v Italiji pa vedó, da imamo konto pri po ;.ruž; j -cah Ljubljanske kreditne banke v Trstu in Gorici. D n-šnji po šil jat vi smo priložili prospekt z" naročbo pr. roltove vzorne r,tPevske vadnice", (katero bi si jo moral omisliti pr v vsaki pevec}, ter vabilo na naš slavnostni koncert, ki se vrši v ponedeljek , dne 5. oktobra 19/.5 v veli', i dvorani Uni ona in sicer v prealr-vo 2o letnice ^ "P -¡uPl jar.skega "er, •• ', 25 letnice umetniškega delovanja skl • d-'telja krnila Xdârni"■ "a,"""ki je na koncertu zastopan z največ ski-' dbami in odkar ,]e prevzel mesto pevovodje pri "Ljubljanskem Zvonu" ^^pfTrelovec. V, to proslavo najlepše vabimo vsa kulturna, posebno -a bratska pevska društva, n j - se jo udeleže vsaj po zastopnikih. Po koncertu ^pr i jate lj ski sestanek. Vstopnice za koncert se lahko-rezerviraio na nas naslov, ali na latično knjigarno (Kongresni trg), p.n. gostje'],,, naj nam blagovolijo pravočasno javiti dan in uro-prihoda v Ljubljano ter morebitne želje glede prenočišča in prehrane. Kdor zaradi oddaljenosti ali zaposlenosti naše slavnostne prireditve ne more posetiti, nap se potom priložene položnice z zaznambo % spomni tiskovnega fonča zborov imena darovalcev in■podpornikov n j^ega gl a si 1 ~Fôm^ô¥ïâvTTj v prvi stevillri pri ?7ôolilëgâ""l^t"nikâ7-------------------- - - - Si V nadi, Pa se boste radi odzvali našemu vabilu - saj velja na-skromna trojna proslava le resnemu kulturnemu delu - Vam -noši! iamc Tflnp r.oval-o -rv A T/i -v. . , T t- I iskrene pevske pozdrave Z odličnim spoštovanjem ODPOR "LJUBLJANSKEGA ""O.'A", UETDUlSTVC Zli lTPRAv'Tlf "VC 'ZECRCV 1905 Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani 1925 LAHKIH 1 ZBOROV MOŠKIH NA NARODNA BESEDILA. ZLOŽIL IN „LJUBLJANSKEMU ZVONU" OB NJEGOVI DVAJSETLETNICI POKLONIL EMIL ADAMIČ. 1925. ZALOŽILO IN IZDALO PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON". LITOGRAFIRAL UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO ČEMAŽAR IN DRUG V LJUBLJANI. VSAKO POMNOŽEVANJE JE PREPOVEDANO. IZDAJA IN POSAMEZNE PARTITURE SO NAPRODAJ PRI ZALOŽNIKU. žbborl „^fublfaiutüeifa ^Svozut. ^etmk Á92Ó, sif 9ct. *y/'¿?orefjW^/s/// j9 ŽŽ?vD2?zi "xa JO. lehiieo. KRESOVALE TRI DEVOJKE. Pravico pfveycc ù^vajau^cc s drzči p t? rs Že o drzis/'vo „Stvori " v 7b6ovif, Äy ö^.rw^ />o~xi - ca, «f/íjiio prida 22ilccdz'í/Azvfo, 22ilrrdi t/Vcrz+Zeo iejj j/(2tc//c , PiSi ^¿/•j J- J- IS / ¿fc 'fz't?— so_ J_i m — i a pri— da £ cz' i da ttllct— C¿Z i'oj—. Áa^ ¿to, A l/¿/C. 9—4 w-~M-~m-—M1-■-~m--4---J-II f\< Htcu- pffpp'pp'r f ¿«-*1 ^ r r- M zz/fadi dlfcz7>Ao Zapj//zia&, j J. J. J. Jtf T E Í > f F » ; J ij f p t dobz*o i eft o j hfr - cZaJ 2 zazzz ¿ ' i 11 S C_ z¿a i ¿4 fr do&fo ¿afio j ^hH do¿>r*o i ¿ PHM v-7 "Tdectficcficuiio. yVosAi ¿£¿>0/'. fife m ?.ffir ^//zsli, zzzzsZi zrzZczcZi *-A/ar>£o m a^fe^^h-f i t m r ' > rzairz oZaZ jre RfJ i , ^ £ kM i ¡b Cresr. /J j i i * -ft £ «r r cj l? ¿UUl p p p p ore's. yZeciZaZ'ivn o~ $ cZ&vojAe' r"o —erz' d „7 £ j> ' I I1 I I1 { I I ,i ' l" h„. J ^ J) | | | jUg voj&e , ze/c, ix— ¿>or: szszessij vs? fir'z ¿c s-c/cZ. /J j ¿ft py J: i yy 1 jVesamzbor.^ v I ff m 1_iX— -* ^ P P P \ P'P p p p jt J. so vo/£e>j Aa/jre TzzzsZz/- znZezciZz JtfurAo^ zrztWizY ' 371 J. 1 J J -J_J- J-X pg Sr • r r T" r 30 aZe_ M- TI Tdec? Zar 77i vzzo. J_J_ .Âo. y- s Í m f3 J 227 ZZ VC Z&^T&CZ- : M t- F I TZ7TI f 2711 s Zzl 'Prîsrczzo. ■Z-lfc -y „ Zsfidi zzzpztq znZrzeZzJZœzyboy Zf¿?¿¿/¿>as o-r¿ zzaf- ZffJseZ ' JZazzzzz-j&zrzvz Zefzcz, S o ¿o 27. j J , 11'j» ^ J> J> fr*-L.J-_¿- J i ygLi 1 are : ^ L "f i i zZ/iz¿>¿ zzz&zz^r, zrz7etc¿ v w 1/9 Ï z J/zzzyko, t ---- mj ^fíihil izs fia ¿>os zzzy _ pscz. - 1 > OC6C&¿, isAz-ezzo. C • ' TO xcz^z^zi c¿e>7cz. zza, ZZez. e^Zc-cZa,. c?i eSZctT*Jčc>j z2z7a¿?¿ iZfczrzko JfzzázY^tf^ 2zo Zfz-z- 0¿Z ¿•z* _ ce ¿f'zih il s z'-ce je ¿¿c*/~ fejP^ e ■ h Jg i j) /j: t'Fff f f t K *p p p ? ? ? E f^ ¿/z?- ¿•í?' je ziaf- ¿e>f>¿Cj zziZadz Jt¿az*¿zo ¿/zz&z¿ zzo, ¿>¿¿ yj- , J) > i à--—¿ ■ifrjrrr hA è±4 ■s f, y ir#y S £ 1 Z/Z¿C¿C¿L -t— ààés^^ ./ätl Z21 Zztzžz i f f 'p p p p" rp V p ^r "r ÉÜÉ J i j- ¿ Jt/ccz'- ÁO i £ ¿f¿zói¿ noJ ¿¿zz— tí PE i y S ¿rol? o __ zz?¿a¿Z¿ lil ¿ree je zzaf- .... T T. ¿>l¿ ^ - ZZO J ¿fit _ iT Iv i krte 7 • -T . -7 m -r i/ ' ¿/zzèll szrce je ¿e/yse. fefe ó i a £ Si F zelo P > ST TT / PS ICC 2 narodne p fes/ne ,7os¿p <33rnob¿c q/>. /5. l.SUZNO OKO MOJE... ( c^črv. "r^riiuo/'Je. ) 2. VOZILA SE SAJKA. ^Styocteraïo J - /OO. f^Datïmaoïjcc.) 27Z 7excžz/z — vo — — vr° — ~ SS —Á oc /rita d-¿./z, & IB J J .»f cj r 'r r J J j f1 O» J1 *bon¿ b ¿fanskey & 'S? v ona. "^einùk 1225. Si. M s?- MARA V JEZERU. ( ^óelo/truji/sJtc/ j ¿c¿roc?t ¿a.) yVejp^e/iifao. ¿6&OF. e _ — ^ädi. ser /Vez- re Tzičre/se. „ . . . Vi ..ce/Vare, vite/Vare, rice//are zzjezez-as: iduüUU Soprcczz czZi Čerzoz* oZo. J^ocasi. WW jU) Ï J, i j^f g^g ZV ZS1 ojjelcif /2ti ZoLclfOj c¿o/je¿¿zf ut-í ¿ctd/o^ cZo/o&Zaj ?¿zh tTTY-TÍEEEEk *T mff 5 p » Zcl . cZ/'o'/ W- i y _ jue _ \ cčo ^ j^e _ ZčZfj cčoj&elctf &¿¿ UÜL hlX ■ j fl Ifj ^ if ¿œ Z'Zl? 7 —* y F Tizfao. f V¿ceyïarçv¿ceMu'% viceJfareiz /'ejcezya, CctcAonece^ cezcAo zieee^Za^bcfovoztifc. V¿ ^ce> /}?cC-Z*e Je — ^ I j P r, r, r ~r i y j I g -p- g g Ca_c/co ce Z&d/b <2oroxičti^"¿f Sobran c¿7¿ Če/ioz' *so¿o. siroJčo. ß, f p s.. c¿o&zní' ¿ad/oy cZo/Já*¿cy zz¿¿ ¿auZ/'o, c¿o/jt?/a/' z/¿¿ í i m xmt m - S i 5? ZSZ 1 7 do _ ¿je¿ay, ¿j>e ¿žo/zeča/ zzzz J J • ^ ¿ NiJ |f f^ W- s ¿cza? í / z*¿ S pz>v¿c. • / • 1 /• " /¿i&o. V¿ce/Var^ vi ce/faz't^ vícez^fare ¿xjre^ez'a: O^í 1 L ' ¿ce¿yare, vicezzaz'^ v&ce/var?¿zjrexez\ ? p P =p=F7 K r Y //ct/'Éct 7 teče mcyáari^če/ad/a c¿ovox¿r¿, V¿~ ce //a. ¿'e ¿z Je _ -2t<í»_ m J jtjij m HâêééM rnjY ' ■ r , r 1 r f. AfaJJzcù r ice- C&J So&z^ctzz aZï Tteziojr ¿rolo. £ À É í Nü r 7 y* i Il c¿z -i 77 ti — _ _ ¿z dz~cz.& i,. _ ZI -¿r uBL]ANSKI Zv ? ^ V LJUBLJANI f PEVSKO DRUŠTVO 1905 1925 SLAVNOSTNI KONCERT v proslavo DVAJSETLETNICE DRUŠTVA 15 letnice, odkar je društveni pevovodja ZORKO PRELOVEC, in v 25 letnice umetniškega delovanja skladatelja EMILA ADAMIČA v ponedeljek, dne 5. oktobra 1925. ob osmih zvečer V VELIKI DVORANI «UNIONA». PO KONCERTU KOMERZ. Na proslavo Vas najvljudneje vabi ODBOR. > J > » ■«o® f 42. društveni koncert. Slavnostni koncert povodom društvene 20 letnice dne 5. oktobra 1925. ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela «Union». ZORKO PRELOVEC Sodelujejo: gosp. Niko Štritof, kapelnik narodnega gledišča v Ljubljani , gosp. Heri Svetel ,-ženski, moški in mešani zbor «Ljubljanskega Zvona». Dirigent: društveni pevovodja Zorko Prelovec. VZPORED: 1. E. Adamič....... a> Modra devojka {belokranjsko narodno besedilo) E. Adamič....... b) Mara v jezeru {belokranjsko narodno besedilo) Sopran=solo: S. Ramšakova <«Zbori»> Moški zbori E. Adamič....... c) Kdo dobi dekle? {belokranjsko narodno besedilo) E. Adamič....... č) Lucipeter ban « Razen točk l.b) in 2. c) se izvajajo vse skladbe v Ljubljani prvič. Vstopnice in besedila skladb so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. «ee»- as» s Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» 1905—1925. Pred dvajsetimi leti se je iz «Delavskega pevskega društva Zvon», ki se je sestavilo iz vrst preprostih delavcev in obrtnikov, pomnoženo z novimi, za petje gorečimi člani, ustanovilo sedanje pevsko društvo «Ljubi ljanski Zvon». — Prvi pevovodje sta bila Rudolf in Ludovik Bajde, tajnikoval je prerano umrli pesnik in pisatelj Josip Premk, ki je spesnil po drugem pevovodji uglasbeno geslo: Zvonke, mile melodije vro naj iz srca globin, ob akordih lire vije, naš se spev naj do višin! Prvi odbor pod predsedstvom V. Magistra se je iz« premenil že v naslednjem letu ustanovitve in je prevzel društveno vodstvo predsednik Ivan Zirkelbach, pevovodstvo pa pokojni skladatelj in učitelj v prisilni delavnici Alojzij Sachs, ki je spretno vodil društvo po tedaj nejasnih smereh slovenskega petja. Izključno koncertno petje je gojil v onih časih pred« vsem pevski zbor «Glasbene Matice». Ostala društva so živela v dobi raznih nacijonalnih slavnosti in nastopala večinoma ob prigodnih prilikah, podrejena bolj javnim prireditvam ter stremeča za lepo ubranim omiznim petjem. A že tedaj je mala četa «Zvonašev» z mladim veseljem sodelovala povsod, kjer jo je klical v bodrilo rojakom narodno in politično razburkani čas. Leta 1908. si jc društvo s pomočjo raznih dobrot« nikov nabavilo lepo zastavo, za katero jc izdelal načrte slikar in skladatelj Saša Šantelinje zastavi kumo« vala ga. Marija Trnkoczyjeva, pesnik Anton Aškerc pa jc ob tej priliki zložil in društvu poklonil geslo: «Z zastavo v roki gremo v boj, navdušeni za narod svoj! Naprej, tovariši pojoč, saj pesem v žilah vžiga moč!» Po smrti Alojzija Sachsa je priskočil društvu na pomoč med svetovno vojno umrli učitelj Avgust W a s c h t e, ki je pomlajen zbor z energično roko vodil leta 1910. v Beograd. Bila je to doba najhujše avstrijske reakcije kipečemu nacijonalnemu pokretu Slovencev na« sproti. «Ljubljanski Zvon» se je ni bal, a tudi ni omahnil pod poznejšimi tujimi in domačimi napadi. Društvo je bilo gost kralja Petra in regenta Aleksandra, njegov izlet je pomenil važno srčno zbližanje dveh plemen, hrepe« nečih vzporediti svojo duševnost v skupni državi. Slo« venska pesem je bila posredovalka. Že v jeseni istega leta je bil službeno prestavljen zaslužni pevovodja Av« gust Waschte v Trst in je za njim prevzel vodstvo zbora tedanji zborovi namestnik Mateja Hubada v Glasbeni Matici, mlad in agilen organizator in sedanja duša «Ljubljanskega Zvona», Zorko Prelovcc. Z nje« govim nastopom je društvo jadrno prcokrenilo v čisto umetniško smer. Idealnemu pevskemu voditelju se je bilo spočetka boriti ne le proti zastarelim nazorom počitalniškc dobe, njemu je pripadla naloga, da je iz skromnih sredstev in kljub predsodkom v lastnem pevskem organizmu izklesal z brezprimerno požrtvoval« nostjo in polnim osebnim žrtvovanjem pevski zbor, ki stoji kot njegovo delo ob jubileju pred njim. Koncertno petje je pričel gojiti takoj ob svojem nastopu v 1. 1910. in ga po grenkih in razočaranja polnih poizkusih pri« vedel do sedanje višine. Sredi najlepšega razmaha je prekinila koncertno delovanje vojna furija. A že 1. 1917. je nikdar mirujoči pevovodja zopet pričel z delom. V slovenski operi je v tem letu priredil koncert, v na« slednjem pa ob prevratu zbral in uredil dohajajoče pevske moči. Z dalekovidnim pogledom je razbral čas in glasbcnokulturne zahteve nove dobe in z isto vnemo gojil narodno kot umetno jugoslovensko pesem, kateri je bilo društvo od svojega početka zvesti in ne« omadeževani glasnik. Razširjene meje ožje domovine pa so zahtevale širšega udejstvovanja. Pomanjkanje dobrih «se» ? f muzikalij, dostopnih širšim zahtevam javnosti, jc društvo deloma spoznalo že ob svojih početkih s tem, da je izdalo A. Sachsov II. venček narodnih pesmi za moški zbor. V isti meri, kot je od koncerta do koncerta vzpos redno rastel in se z zborom izpopolnjeval v umetni in narodni pesmi, jc Zorko Prelovec tudi razširil izdajanje društvenih muzikalij, katere je društvo izdalo v šestih zbirkah. Ponajveč — tako na koncertnem odru kot v izdanih edicijah — je dominiral naš najdelavnejši skla» datelj Emil Adamič, ki zaeno z 201etnico «Ljubljanskega Zvona» praznuje letos 251etnico svojega umetniškega delovanja. Društvo si je tekom svojega koncertnega in založniškega dela pridobilo mnogo prijateljev in pod» pomikov. Pod vodstvom zaslužnega častnega predsed* nika dr. Antona Šviglja in sedanjega delovnega predsednika L. Drenovca je društvo vdrugič v juniju minulega leta pohitelo v Beograd — topot seznanit srbs sko javnost z umetniškimi uspehi svojega dela. Sprejem, koncert in zadržanje zbora je zapustilo obojestransko okrepljene in utrjene najboljše sledi. Povodom tega koncertnega zleta je bil z redom sv. Save priznan duševni oče društva Zorko Prelovec, njega častni pred» sednik dr. Anton Švigelj ter društveni prapor. Stopajoč v vrsto muzikalnih založnikov, je izdalo društvo A. Lajovica «Pesmi samote», tri solospeve s spremljevanjem klavirja, tri lahke moške zbore (E. Ada» mič: «Ljubici», M. Rožanc: «Mak žari» in Z. Prelovec: «Jaz bi rad rdečih rož»), nadalje E. Adamičevih «Pet veselih pesmi» in «Pet ženskih dvospevov» s sprcmlje* vanjem klavirja, Stanko Premrla «Štiri ženske zbore» s spremljevanjem klavirja in končno Emil Adamičevih «Osem lahkih moških zborov» na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke, katere deloma izvaja «Ljubljanski Zvon» kot krasne vokalne draguljčke na jubilejnem koncertu. Kulminacijsko točko svoje založniške naloge je doseglo društvo z izdajo mesečne revije «Zbori», ki jo ureja Zorko Prelovec in mu neumorno pomaga upravnik in društveni arhivar Joško Jamnik. «Zbori» prinašajo moške in mešane zbore, dostopne vsem ljubiteljem petja, bodisi po zmernosti svojih cen in raznolikem gradivu. Revija je razširjena po vseh delih domovine in izven nje. Od ustanovitve do danes je priredilo društvo 41 koncertov; društvo ima 13 častnih, 158 ustanovnih, 302 podporna in 70 rednih članov ter enega pospeševatelja. Petnajst in več let so redni člani društva, odlikovani s častnim znakom, bratje: Lojze Pip, Jože Jamnik, Lojze Lombar, dr. Anton Švigelj, Zorko Prelovec, Slavoj Gärtner in Lujo Drenove c. «Ljubljanski Zvon» je spo= četka gojil lc petje v moškem zboru, leta 1912. si je ustanovil tudi mešani zbor. To je kratek pregled truda, boja in 201etnega dela društva in petnajstletnega prizadevanja pevovodje Zorka Prelovca, ki je v zadnjih letih v raznotere kraje ožje domovine, zlasti v delavske centre, ponesel svojega zbora kipeče navdušenje. Delo naj govori — in sodi naj ga javnost! S plahimi koraki je krenil «Ljubljanski Zvon» med vodilne faktorje naše vokalne glasbe, zaupajoč v mlado moč svojih članov in z živo vero v uspeh dela svojega dirigenta. Po navdušenih popevkah narodnih omizij pred dvajsetimi leti stoji danes že vrsto let na koncertnem odru, ki je njegov cilj in s tem tudi načrt za bodočnost. Umetnost ljubeči naši javnosti, kateri je namenjeno delo društva, ki ga leto za letom skuša pomnožiti in izpopolniti, naj bo ta jubilej resnega stremljenja za prospeh narodne kulture edino merilo moči in važnosti prizadevanja «Ljubljanskega Zvona». Z moralno pods poro javnosti bo društvo tiho in skromno, a z žarkim veseljem in veliko ljubeznijo do naše prelepe jugoslo« venske pesmi in glasbe gradilo naprej! Blagajniki: Ivan Dachs f od 1905. do 1906. Jakob Lumbar „ 1906. „ 1919. Karel Wohinc „ 1919. „ 1923. Alojzij Lombar „ 1923. dalje. Zastavonoše: Franc Kržič od 1908. do 1910. Alojzij Pip „ 1910. „ 1924. Ivan Vizjak „ 1924. dalje. Odborniki od leta 1905 do 1925. Predsedniki: Vinko Magister od 1905. do 1906. Ivan Zirkelbach „ 1906. „ 1910. Dr. Anton Švigelj „ 1910. „ 1923. Lujo Drenovec „ 1923. dalje. Pevovodje: R. in Lud. Bajde od 1905. do 1907. Alojzij Sachs t „ 1907. „ 1909. Avg. Waschte f .. 1910. „ 1910. Zorko Prelovec „ 1910. dalje. Tajniki: Josip Premk t od 1905. do 1906. Alojzij Pip „ 1906. „ 1907. Franc Kržič „ 1907. „ 1909. Janko Zorko „ 1909. „ 1919. Dore Matul „ 1919. „ 1920. Janko Krek „ 1920. „ 1921. Dore Matul „ 1921. dalje. Arhivar: Joško Jamnik od 1906. dalje. Častni člani «Ljubljanskega Zvona» : Gospa Pranja dr. Tavčarjeva, „ Marija Trnkoczyjeva, gospod Anton Foerstcr, „ Matej Hubad, „ dr. Gojmir Krek, gospod Anton Lajovic, „ Emil Adamič, „ Risto Odavič, „ Branislav Nušic, „ Kosta Manojlovič, Prvo beogradsko pevsko društvo, Pevska družina «Stankovič», Akademsko pevsko društvo «Obilic». Odbor «Ljubljanskega Zvona» ob 20letnici: Lujo Drenovec, predsednik. Zorko Prelovec, pevovodja. Dore Matul, tajnik. Odborniki: Minka Cizelj, Marica Ramšak, Slavoj Gärtner, Josip Grilc, Lado Hartman, Jože Jamnik, Lojze Lombar, Tone Meglič, Franc Starič, Artur Šulc, Ivan Vizjak, Ludovik Wohinc. 5 ö se»*---—--«o® Delnilka tiskarna, d. d. v Ljubljani. il. ,,Zborom" Pevska vadnica Teoretično-praktična vežbanka za pevske zbore. k del: JENOGLASJE" a) Ritmične vaje. b) Intonacijske vaje (diatonika). c) Diktat. Osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja. Priredil in »Zvezi slovenskih pevskih zborov« posvetil France Marolt. Izdal in založil „Pevski zbor Glasbene Matice" v Lj ubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani / 1925. PREDGOVOR. Način petja, ki so ga gojili naši pevski zbori pred dvajsetimi leti, je danes prav tisti, zato bi ga lahko imenovali tradicijo. To je neke vrste „petje po posluhu", ki bi se dalo primerjati z osnovno stopnjo pevskega pouka na ljudskih šolah, če bi te pevske vaje imele pomen in namen vzgojne priprave za petje. Žalibog to petje po posluhu ni razvojna šola, ampak le okorela stopnja pevskega pouka in izvajanja. s katere se nismo znali, a tudi nismo hoteli premakniti v teku desetletij. Je to način pevanja — če smemo to petje tako imenovati ki ne zahteva od pevca nikakršne pevske, kaj šele glasbene izobrazbe, temveč le toliko glasu, ušes, spomina in dobre volje, da mu je mogoče ubiti v glavo tisto, kar smatra pevovodja za dobro in potrebno. Da je mogoče tudi na ta način doseči neko stopnjo -pevskega izvajanja, pričajo dovolj vsakovrstni nastopi naših pevskih zborov. Večina zbora „zna" naučeno skladbo sicer na pamet, vendar ob izvajanju celo pevovodja sam, ki jih je skladbo navadil, ne more spraviti zbora iz šablone. V najboljšem slučaju „gre vse po sreči", a pri vsem tem imam jaz vtis, da poslušam malčka, ki so ga z velikim trudom naučili na pamet pesmico, da jo deklamira materi za god. Dasi zna zbor skladbo na pamet ali jo izvaja celo brez not, kar seveda ne prikrije zborovih slabosti, imam stalno vtis, da zbor ne ve, kaj poje in da se neprestano bori s tehnično stranjo povprečno lahkih skladb. Temu skrajno nemuzikalnemu podavanju se pridružuje ponavadi še ono neznosno interpretiranje, trganje melodične linije in besedila, iskanje in poudarjanje zunanjih efektov, zatezanje končnih zlogov itd., ki je postalo že značilna manira in prešlo celo v narod. Kako naj zbori, ki so v njih večinoma glasbeni analfabeti, izvajajo muzikalno in tehnično težke sodobne proizvode, n. pr. Adamičevo „Napitnico", „Igro na nebu", Lajovčeve „Ko-lednike", „Zlato v blatni vasi" ali Kogojev „Requiem" itd., mi je neumljivo. Ce se je pevovodji po dolgotrajnem, neprimernem trudu vendarle posrečilo, da spravi par sodobnih skladb na oder, je z izvajanjem vse skupaj nezadovoljno: Avtor je svojega dela žalosten, občinstva ta „presneta moderna" ni prepričala, dirigent in zbor komaj čakata, da je nevarnost pri kraju, človek pa, ki bi rad slišal, kako stvar zveni, mora šele vzeti v roke partituro. da vidi, kakšna je skladba vsaj na papirju. Povojna doba je dala slovenski glasbeni produkciji nove smernice, nove naloge in izraze; vse kaže, da bo nastala v teku desetletja nova, za nas značilna glasba. Naloga in dolžnost naših zborov je, da to stremljenje čimbolj podpirajo in z izvajanjem novih del pokažejo razvoj sodobnega glasbenega ustvarjanja. To koristi posebno mlajšim skladateljem in jih vzpodbuja k novemu delu, med poslušavci pa ustvarja interes in odziv za tačasno glasbo; tako pa ostane večina novih stvari na papirju ali pa roma po prvem izvajanju v arhiv. Neoporečno dejstvo je torej, da izvajanje in glasbene zmožnosti naših zborov niso v nikakem skladu s produkcijo iti zahtevami naše sedanje glasbene produkcije in da je tudi ne podpirajo. Kdor pogleda drugo plat tega pevskega ali pevsko vzgojnega načina, lahko po dolgoletnem opazovanju ugotovi sledeče. Naši zbori razpolagajo z dobrim, dostikrat celo izvrstnim glasovnim materi-jalom, iz katerega bi se dalo s par-letno vestno in sistematično vzgojo narediti vse kaj druzega, nego smo vajeni. Znano je, da so naši glasovi neprimerno bolj zvonki, jačji in izdatnejši kot n. pr. glasovi čeških zborov. Mirno pa tudi lahko rečemo, da je naša pevska vzgoja že pred vojno zamorila večino porabnih glasov; veliko so pripomogle vojne dobrote; naraščaja je malo, a še ta je zapisan isti usodi, ker se nihče ne meni zanj. O muzikalnosti večine naših pevcev se ne da niti govoriti, znano je pa, da je v zborih mnogo večletnih članov, ki še not ne poznajo, da večina ne razlikuje zavedoma dvodobnega ritma od trodobnega ali čiste kvarte od čiste kvinte. In vendar so te zahteve pevskotehničnega značaja in pomenijo le materijalno plat muzike. Izražanje čustva — to je smoter res umetniškega muzikalnega izvajanja ali vsaj hotenja — ki se ima neprestano boriti z vsakršnimi tehničnimi ovirami (z neznanjem, površnostjo), je le materijalni izrazek in nič več. Te nezdrave razmere so s časom rodile tih, a vendar močan in značilen odpor naših zborov proti vsem muzikalnim zahtevam. Pevovodja mora na vse načine pevce šele prepričevati, da se lotijo skladbe, ki po njihovem mnenju slabo zveni ali ni slovenska, to se pravi, ki ni zložena v duhu in slogu obskurnega „Liedertafelstila". Posebno značilen je ta odpor pri vseh pevcih starejšega kova, in ker slab zgled vleče, se tega kvarnega razpoloženja nalezejo prekmalu tudi mlajši pevci. Zato moram pribiti drugo še slabše dejstvo: Pevski način, ki ga goje naši zbori, je iz glasbeno pedagoških ozirov pogrešen in razvoju našega petja škodljiv. Upoštevaje vse te momente je sklenil „Zbor C.lasbene Matice" v Ljubljani, da otvori jeseni leta 1924. pevsko šolo po načrtu, ki ga je odobril artistični odsek „Glasbene Matice". Ker sem imel pripravljen izdelani program .za prvo leto, mi je zbor poveril nalogo, da prevzamem to pevsko šolo. Od samega početka se je pokazalo, da gre delo brez učnih pripomočkov prepočasi naprej. Zato sem se odločil izdati urejeno zbirko ritmičnih in intonacijskih vaj z navodili. „Pevska vadnica" je tedaj teoretično-praktična vežbanka, namenjena pevskim zborom, in je obenem že učni načrt I. letnika pevske šole. Snov 1. letnika obsega 28 tednov in zahteva tedensko tri po pol ure, ki smo jih v „Zboru C.lasbene Matice" združili v eno učno uro (vsak ponedeljek od V28. do 9. ure zvečer), da ne obremenimo preveč drugega dela. Zborom, ki nimajo tolikih nalog in tolikšnega sporeda, priporočam dve tedenski nčni uri. Pevska šola je obvezna za ves zbor, ki se vadi skupno iz telile razlogov: S skupnimi enakomernimi vajami se prihrani čas, vzgaja napeta pazljivost, utrdi enotnost in skupnost zbora. Učitelju petja je mogoče predavati v akademskem smislu n. pr. o dihalni tehniki, nastavku, fonetiki, glasbeni estetiki in zgodovini, kar je za vse pevce enake važnosti. Pouk ni deljen, temveč skupen, vendar sem zbor razdelil v tri glasovne skupine, ki se vadijo na tale način. a) (Prve pol ure.) Ritmične vaje izvaja ves zbor obenem, če čas dopušča pa vsaka skupina zase po načrtu. Vse ritmične vaje naj se vadijo na zveneče fonetične zloge, na slovenska imena tonov, na solmizacijo ali pa na številke, pevci bijcjo takt ali taktirajo z mahi (prvi način je boljši). Do 61. štev. se ritmične vaje vadijo le na ta način, zato so intervalni skoki poljubni, nato naj se vaje izvajajo tudi intonacijsko. Ritmične vaje so prav posebne važnosti in naj jim posveča učitelj veliko pažnjo, kajti ritmični čut je pri naših pevcih mnogo bolj zanemarjen nego melodični. b) (Druge pol ure.) Pri intonacijskih vajah poje vsaka skupina za se, i. s. po načrtu, ki sem ga razvil na strani 11. Razdelitev v skupine sem upeljal iz sledečih razlogov: Ker se glasovni obseg nizkih, srednjih in visokih glasov ne krije niti v e. i oktavi, so enoglasne skupne vaje nemogoče ali pa jih mora učitelj za vsako glasovno vrsto posebej transponirati, kar je za občutek tonovskega načina in absolutne intonacije kvarno. Ako pojo skupine deljeno, dela ves zbor hkrati, ena skupina nadzira drugo, kar poveča pazljivost. Pevci ene glasovne skupine pojo vaje v primernem glasovnem obsegu, enotnost in izrazitost glasovne vrste se poveča, hkrati je pa to priprava za dvoglasje in troglasje. Učitelju je mogoče vsako skupino posebej nadzirati in jo v napakah sproti popravljati, kar je dobra šola za skupine, ki poslušajo. Na ta način je mogoče specijalizirati posamezne glasovne vrste (dihanje, nastavek, fonetika). Intonacijske vaje so osnovane večinoma na harmonični podlagi (razdeljeni trizvoki, kvartsekstakordi in septakordi), da pevci hitreje in jasneje spoznajo bistvo diatonike in durovega načina. S številkami in solmizacijo je treba pričeti kolikor mogoče zgodaj, da si pevci dobro zapomnijo lestvične stopnje posebno pa temeljne durove akorde. V 1. letniku sem se načelno ogibal poznatih melodičnih primer, ker taki znani napevi pevce radi zavedejo k površnosti in breziniselnemu mehaničnemu ponavljanju. Menda ni potreba posebej omenjati, da prirejene vaje nimajo nikake kompozitorne vrednosti, ampak so le pevsko-vzgojnega pomena. c) (Tretje pol ure.) Diktat je lahko skupen ali pa deljen. Najvažnejše se mi zde akordične vaje na diktat, ki so izvrstna vežba spomina in najboljše sredstvo za čisto intonacijo in zadevanje. Kolikor mogoče naj se izvajajo vse intonacijske vaje in tudi diktat brez pomoči glasbenih instrumentov (vijo-lina, klavir, harmonij). Ker je mogoče doseči dobro fonetiko le s sistematično vajo in jasnim razvijanjem osnovnih načel, so vse vaje vezane na fonetične zloge; paziti je treba na vestno izvajanje, ki ga tolmačijo pripombe in sklepna pravila. Smoter I. letnika naj bo, da pevci zavedoma in točno izvajajo osnovne ritme, da se nauče čiste intonacije v obsegu diatonike, da si prilaste jasne i i trdne pojme o melodičnih in harmoničnih lastnostih durovega načina in da zavedoma obvladajo svoj glasovni organ. Od začetka sem nameraval objaviti le vaje, kasneje pa sem spoznal, da je teoretični del ravno zategadelj potreben, ker pevci lahko uporabljajo knjigo tudi za repetitorij doma. II. letnik, ki izide tekom prihodnjega leta, nadaljuje z diatoniko (molovo) in zaključi s kromatiko. Ritmične vaje obsegajo nesimetrične in neravne ritme, intonacijske vaje so dvoglasne in troglasne v obliki priprostih muzi-kalnih form (kanon, imitacija, sekvenca). Primeri iz domače in tuje vokalne literature ilustrirajo snov. Kot podlaga k sklepnemu odstavku „Osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja" so mi služila sledeča dela: Bernhard Kvvartin: „Kritik des modernen Gesangsunterrichtes", istega autorja: „Prinzipieti fiir Stimmbildung und Gesang" in dr. Anton Breznikova: „Slovenska slovnica". Upam, da bodo vsaj boljši zbori, ki imajo resen namen gojiti čisto glasbo, sledili „Zboru Glasbene Matice". Pobudo za to naj bi dala predvsem „Zveza slovenskih pevskih zborov", ki sem ji delo posvetil. Res je, da zahteva pevska šola vestno, sistematično delo in požrtvovalnost, kar je nam Slovencem precej tuje, a trud bo v tem slučaju dosegel smoter. Slovenska glasba in njen razvoj zahtevata od pevskih zborov, da postanejo vzor-znanivci naše glasbe doma in na tujem, kakor so to pri Hrvatih „Lisinski", v Cehih „Hlahol", „Združenje moravskih učiteljev" ali „Združenje praških učiteljev". To pa bodo dosegli naši zbori po vzoru drugih edinic le s stvarnim in resnim delom, predvsem s tem, da bodo stremeli za čim višjo stopnjo pevske izobrazbe. Moj namen je, pokazati možno pot, po kateri lahko v uvidnem času dosežemo ta smoter. Da je to delo izšlo, je zasluga „Zbora Glasbene Matice" v Ljubljani. Zato se mu na tem mestu iskreno zahvaljujem. Hvala gospodu dr. Franc Kimovcu, ki je 1. del stvarno in temeljito pregledal in gg. Juliju Betettu in Božidarju Vdoviču za nekatera praktična pevsko-tehnična navodila in tehnične izraze. V Ljubljani, dne 1. maja 1925. , France Marolt "Pevska vadnica" obsega 18o strani velikega in stane v podrobni prodaji Din. 5o.-. Naroča se pri Pevskem zboru Glasbene Matice v Ljubljani ali v Matični knjigarni v Ljubljani Kongresni trg. Znesek Din. 5o.~ in Din. 3,- za poštnino je vpo-slati naprej. Za člane vseh pevskih društev stane izvod Din 35.-, ako naroči vadnice društvo in vpošlje denar obenem z naročilom. Posamezne izvode je dobiti v Matični knjigarni v Ljub ljani, Kongresni trg. m Upoštevajte ppi svojih naročilih naše oglase! Najboljši šivalni stroj je edino le JOSIP PETELINC-A zna m ka Gritzner in Adler za rodbino, obrt in industrijo. Posamezni deli za vseh vrst šivalne stroje in kolesa. Igle, olje in pnevmatike. LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila. Na veliko. Telefon 913. Na malo. m Najceneje kmpite edino le ^ato, ker je najboljše! Galanterija, modno blago, pletenine, žepne robce, sukanec, jedilno orodje, palice, potrebščine za čevljarje, šivilje, sedlarje in krojače, toaletna mila, razne kreme, škarje, nože na velilto in malo pri tvrdlvi Josip Peteline v Ljubljani za vodo blizu Prešernovega spomenika. Telefon 913. ßä s il OBRTNA BANKA V LJUBLJANI Centrala : Kongresni trg št. 4 Podružnica: LJUTOMER Telefon št. 508 Račun pri poštnočekovnem zavodu v L jubliani št. 12 051 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više. u iS Ö® IZDELOVANJE DAMSKE KONFEKCIJE ft ELITE D. Z O. Z. LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA 9 POLEG GLAVNE POŠTE. PRODAJ A IN IZDELOVANJE DAMSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL EN GROS. EN DETAIL. ZVEZNA KNJIGARNA Ljubljana, Marijin trg 8. Založba muzikalij in knjig, beletrističnih in znanstvenih, na razpolago ima nastopne lastne muzikalije: Z. Prelovec: Dve pesmi...........Din 4- . — Jaz bi rad rudečih rož .... Narodna nagrobnica...... 16 jugosl. narodnih pesmi, I. del 16 jugosl. narodnih pesmi, II. del 10 moških in mešanih zborov. . Kuža in muca, kuplet za glas in klavir J. Pavčič: E. Adamič: V. Parma: 4 1 10-12 10-10 Mala pesmarica: (Partiture) Državna himna: Bože pravde.......Din 2 — št. 1 D.Jenko: Što čutiš, Srbine tužni.....2 — „ 4 A. Hajdrih: Pod oknom...........2 — „ 5 — V sladkih sanjah....... „ 2- — 7 — Pri oknu sva molče slonela „ 2- — " 8 J. Kocjančič: Slovo........... , 2 — „ 9 H. Sattner: Pogled v nedolžno oko .... „ 2- — „10 — Na" planine ..........2' — „ 11 Hr. Volarič: Zvečer ............ 2 — „ 12 E. Adamič: Vasovalec.......... 2 — „ 13 A.Leban: Podoknica...........2 — Ostale številke „Male Pesmarice" so že pošle. Posebnost založbe: 1.) .Splošna knjižnica", mali format. Doslej izšlo 52 zvezkov pripovednih, dramskih, mladinskih spisov, pesmi, prevodov klasikov itd. 2.) .Splošna knjižnica, znanstvena zbirka" juridičnih, upravno-pravnih, filozofskih, narodnogospodarskih, poljedelskih itd. spisov. - Zahtevajte cenike! Naročila sprejema: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. Trgouina 5 papirjem in galanterijo m. TIČRR LIUBHRHH Šelenburgoua ui. 1 5u. Petra cesta 26 priporoča notni papir, za ueselice papirnate dekoracije, šaljivo pošta in drugo. Največja izbera umetniških planinskih (fotografičnih) in raznih razglednic. Šolske in uračne potrebščine, narodni izdelki. Telefon št. 934. Na obroke in posodo! Alfonz Breznik Oglejte si to najstarejše in najsposobnejše podjetje v Jugoslaviji! bivši učitelj Glasbene Matice in zapriseženi izvedenec deželnega sodišča UMU Mestni trg 3 v lastni diši, poleg magistrata. Največja zaloga in izposojevalnica prvorazrednih klavirjev, pianinov in harmonijev: Steinway, Förster, Bösendorfer, Hölzl, Lauberger & Gloss, Hofmann, Stingl original, Czapka itd. Prodaja tudi na obroke. Popravila in uglaševanja strokovnjaško. Tudi igrani klavirji in pianini stalno v zalogi. Najbogatejša zaloga in izbera najfinejših mojstrskih violin, čel, kontrabasov, tamburic, kilar, harmonik ter sploh vseh instrumentov za godbo, njih potrebščin in strun „Weichold" Elite itd. — Kromatične in akordne piščalke ter taktirke. Za pevovodjo in pevce popust. 02010101020100020001020100000200010100020102000000020101010000010200310001000102023100020101015348