LISTEK. Mlad slovenski kmet. V spomin f Andr. Borko. Ah, bridka ti solza, ko žalna si priskt, na dan v oJesu kalnem 1 Da, bridka je bita aolza, ki 86 je atraila v četrtek zjatraj, 21. proaiflca, v trpečem odeaa aepozabaega nam Aadreja Borka. Krata smrt, ki taku brezubzirao ravaaš z aaaim dobrim aloveBskim rodom ter mu odvzemaš najbolj^e moči, ki ao se atopray v ogBjeni pe^i življeaja izkuaile; kojih zaačaj se je tako bujao razcvetel, rodil aa rodu 8ad, ki pa je obdaB, žalibog, prepogosto z bridkim trBJem aarodae požrtvovalaosti. Rajai Aadrej Borko se je rodil meseca Bovembra leta 1873. v Kralovcih žnpaije Sv. Jarij ob SčavBici od krnečkih starišev. Začetkoma aekoliko slabotao dete, ae je razvilo pozneje v brhkega mladeaiča, iz kojega očeaa je gledala iata pripro8ta dobrodnsaoat, koja je delala rajaega že kot mladeaiča in pozaeje kot moža tako priknpljivega. Rajai Aadrej je obiakal sarao ljudako aolo pri Sr. Jariju, a veadar ae je pozneje v zaaebaem življeaja jako potradil za svojo izobrazbo, da je poatal izobražea mladeaič, ia ko je še ae 24 let atar, prevzel veliko poseatvo po svojem očeta, poatal zaveden ia priden kmet in kmala potem tadi zavedea aloveoaki župan, da je malo takih. Krvavo ga bode pogreaala domoviaa, a v ajegovem narodnem in ubčiaskem delokrogu bo težko aadomeatljir. Vaakdo zaa, koliko borbe, koliko trada ao raorali pretrpeti aaši aarodai možje od aetnčarake ia vladne straai za okrajai zastop gorajeradgoaski, a aajveč je pre8tal aas Aadrej, bodiai v gmotaem, b disi v daaevaem ozira. Z aeozdravljivo bolezaijo v grla ia aapaiku moral je preatati veliko narodao tožbo zavolj aumaičeaja podkapaiae pri okrajnih volitvah, kar ma je priaealo črez dvesto gld. atroakov ia maogo potov v Radgoao ia Maribor! Narodao naaprotstvo ma je aakloailo tadi tožbo zaradi ceste, ki jo je poprav]jal v prid občiai in 8pet je moral prestati dolgo vrsto samib preiakavaaj, ko že govoriti ai mogel. Toda pri vrlem Ijadstvu je imel popolao zaapaaje. Še to jeaen, že aa večer avojega življeaja, je bil zopet izvoljea župaaom ter bodril do avoje zadaje moči svoje Bovaačaae k ljabezai do domoviae. A ne samo dober rodoljab, tudi dober katolieaa je bil rajni Aadrej. Lepo je akrbei za krsčanski red t hiši ia složao ata živela z žeaoj v aežai ljubavi med aeboj. Zapuatil je dva aežaa otročiča. MaterBožjo je po otročje častil ia se ai bilo dolgj pred smrtjo, da se je zaobljabil k Brezmadežai ua božjo pot v Lurd, sanao da bi zadobil zdravje. A Bog je hotel drugače! Neaadoma stojimo ob tvojem grobu ia 8trmimo za teboj v grob, atrmimo aad ozko celico, ki te je sprejela v svoje aaročje, aepozabai, ti premili aaš sobojevnik! Tolaži uas samo to, da, ko ae Hpomaimo aa te, ali ko pridemo mimo tvoje gomile, aas apominja tvoj križ aa tvojo usodo, ki aam iz groba tako-Ie pravi: BTu počiva aarodni slovenski kmet ia žnpaa B o r k o, kojemu je zvesto apilaovaaje aarodnih dolžaoati pomagalo pripraviti preraai grob" Nam pa bodi ta opomia v?aj v malenkoatao zadoatilo, da imamo v tvojem značaja prelep vzgled ljnbe^ai do Boga ia pozabljeae slov. domoviae. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Dalje.) nSokoli! Opre/.ao, da bo lepsi ples," je dejal Slaviša ia nosaice ao 86 ma razairile, kot bi že vohal kri. Vataai ao ae plazili dalje, tibo, kakor kače. rPobratim, Holabana prepaatia meai," je rekel Žarko. .Vzemi 8i ga," se je aaamehail Slaviaa. Šli se dalje, tiho . . . BNiti edea ae sme uiti, aokolv, aiti edea! Holabaoa mi varajte, psa izdajalskega. — Stojte! Ta del z Ilijnm idi aazaj in ae razpoatavi v krog za hrbtom. Ti Žarko ideš od t d aaravaost aad aje, jaz grem z ostalimi aa deaao, da je primem od atrani Ko čnješ strel od deaae straai, bodi zaamenje, da lahko začaea." Nekaj skrivaostnega je ležalo v vzdaha ia Holubaaa je vedao vzaemirjalo aekaj. Beaaoat, da je pobegaila Kosenka, ga ae ai mianla. Glaaaiki ao ae vračali prazai, brez kakib vesti. Le edea je aašel Bvojca z razbito glavo. Kdo bi ma jo razbil, ae ve, ali po ajegovi misli je aaletel aa oaega atarea z dekletom, pa mn je ta posvetil. Holabaa je zaklel, da so se ce'o sive akale zagrozile. Ali biporaa ma zaataae glas in kletev ae je razpraila kakor dim. Slišal ae je atrel ia jedea je padel. Predao ae je razkadil dim, so ae pokazale glave vstašev. nAlah ia Mobamed!" vikaejo divjaki. Vataši jim odgovore a aviacem. BPoteptajte te pae, kakor ae teptajo aeveraiki," se je peail Holnbaa. Tarki so ae vrgli aad aje. A ajib streli ao zadevali ob skale ia padali aazaj. Vataai so merili mirno ia dobro. rKaj je to?!a Holubaa oatrmi. Od deaae ia od Btraai ogeaj. Obkoljeai! Kako aiti! Povsod morilne cevi ia jeklo, na levo visoka skala. Vstaaev je veliko več. . . . Tarki so ae jeli boriti z obupaoatjo. Vedeli ao, da jih reii le aajakrajnejaa drznoat. nSlaviia!tt zavpije aekdo izmed vataaev ia wSlaviša" je odmevalo od vaeh atraai, na deaai ia zadaj ter se mešalo 8 bropenjem ia atoki. Tarkom se stiaae srce. Najailnejsi sam jih je zajel. Krvavib oči gleda Holubaa po reaitvi. Vataai se pa bližajo vedao bolj, toliko, da jih ae objemajo. Holabaa zagleda Žarka. Obupea ard ga popade ia vrže se aaaj. Jeklo je zameailo sviaec ia alisal ae je leresk železa ob koati ia pečiae. nIzdajica! Daa plačila je aapočil!" vikae Zarko. Holubaau etopijo peae aa nsta, oči se napaejo. ^Živega rae ne dobiš!" nŽivega. . . . ! Potarica ae arae amreti, kakor nmirajo juaaki!" — Hropenje je poatajalo zamolkleje, žveak jekla poča8neji. Klaaje je alo h koncu. Nobedea ni ašel. Nekateri so vrgli orožje proč ia tiačali glave v pečine, dragi Baravaoat bežali. Kdor je usel Žarka, je aaletel aa Slaviio ali pa na orjaakega Ilijo. Težke roke vatašev so atrle vse, hoteč se osvetiti za kri, katero ao prelili divjaki. Le Holnban je ae mahal. Bila Bta ae dva čvrata aaaprotaika. nNe boa me živega!" je vikail ia ae auail z aožem. Zdelo 86 mu je, da tako uide muki, katera mn je brez dvombe aameajeaa, če jim pade živ v roke. nPogiae8, kakor pogiajajo izdajice ia ae kakor juaaki," de Žarko. ,Kje je Koaeaka?" Sklcail ae je aad Holubaaom. Ta mu je pokazal zobe. aSlabo si se zadel, izdajalec! Kje je Koaenka?" Pristopil je Slavisa. Njegovi ljadje ao ae pobijali oatale. Oči ao ma gorele. Bil je to v resaici grozea človek. Akoravao dobrega srca, ma je greaka nsoda uledeaila dašo. Žarka je Pa ^0 gaailo. ^Ali aočea povedati?" Holnbaa molči. Slaviaa ae obrae v atraa in vprasa ae daleč proč ležečega Tarka. Iz pra rau je tekla kri, a ae je živel. rPovej, kje je ono dekle, ki ate jo ngrabili?" Turek ga raotao pogleda, aato aese roko k raai. nStarec je — usel z — ajo ae — kam ..." je zaatokal. BVo — de!" — Slavisa je vzjl čutarico ia mn vlil v usta viaa. Turek ga je hvaležao pogledal. BEdo je bil oai starec?" BNe vem. . . naj — brže pre — oble — čea vstaa.." je zajeclal vzaova. Nato ae je jel treati ia kri mn je bruhaila iz ast. Slaviaa je vatal ia ael k Holubana. BVjernaa je ušel z ajo. Vedel aem, da bo tako! — Marko ia še dva draga!" zakliče Slaviaa. V njegovih beaedab je bilo aekaj grozaega. BPripravite kolec iB na to skalo — vigoka je dovolj — ga po8tavite! Naaj aataknite izdajalca vere ia domoviae! Zaalažil je, da ga povisamo. Domovina aaj gleda aanj, katero je izdal. Oo pa ae aaj aagleda ae aolz ia krvi teptanega aaroda!" — Telo Holabaaa je rzdrbtelo. Slaviša ae je obrnil ia odžel. Eolec je bil grozna mnka. Počasi ae je zarival v meao ia aearečnež je trpel silae bolečiae. Živel je lahko ae po celi daa in se dalje. BPobratim, to je prevelika kazeB," de Žarko. BPrevelika?! — Ljabis Eoaeako?" BLjabim, Bog v6, da jo ljabim!" BEdo jo je agrabil, morebiti celo oBkruail?" BUgrabil jo je oa... ali oakraail je ai!" BLjubia domoviao?" BLjabim, kakor svojo Eo8eako, Slaviaa!" B I tudi jaz jo ljabim! Eer pa jo je 08kraBil ifl izdal ta ajea sia, poturica, ga kazaujem. Premala je ta kazea zaaj. Edo se pa zavzame za nbogo deco, ko jo aatikajo na plotove, ali pa jo trgajo aarazea? — Žarko! V večao svarilo razbojnikom, vzgled izdajicam vere ib domoviae — bode Holubaa!" — Žarko 86 je zamislil. Hajduki ao ae vračali eazaj, poBiirjefli. Ako je ašel Vjeraaa z dekletom ia gotovo je bil on, ae aaidejo v Borlovem krila." Na akali ae je pa zvijal samomorilec, izdajalee svojega rodn, svoje vere, aa kolcu. Vraai «o letali krog njegove glave. Njega je pa obhajala groza, veat ga je jela skeleti haje, kakor rane, obaevaBe od aolaca. BSmrt izdajalcem ia pohotBežem!" ao krokale vraae! V. Nekaj dai pred agrabljeajem Koseake je obiakal Holnban atarega Pavloviča v Reštetiču. — Holaban je bil doma iz Rečice, ain pastirja. Njegov oče, raja, je pa8el begovo živiao. Živahaega dečka je vzel beg pozoeje za svojega slažabaika ia ga vedBO odlikoval pred drngimi. Dedkova razbrzdano8t je zelo prijala Oavinbegu. Holubaa ae je oavzel prevzetnoati ia jel mrzeti svoje ljndi. Beg sam ga je vaemal za Is'am ter ma obljubljal časti ia alave, da je mladeaiča ae bolj premotilo. Eosenka je priala večkrat a avojim dedom aa trg tetovskega me8ta. Holabaa, ki je tratil čas ia paael oči po 8ei'mih, je prekmalu zapazil Eoseako, zorao hakor mlado jatro, vitko kakor mmoreti turakih džamij. V sela Rastetiče je imel daljne aorodaike. Dasi ae prej ni zmeail za aje, jel jih je aedaj obiakovati, čeravno je bilo od aela do mesta kakih oaem ar hoda. Domisljal ai je, da mora vaeti za lepo, temaooko devojko, ki ae mn je zdela kakor angel. Nu, prijazaa je bila z ajim, mogotcem ia ljabljeacem Oaviabega. Veadar do gotove mere. Razmere ao se pa vedao bolj alabaale ia turaki aultaa je pošiljal Ba meje svoje vojake. Govorilo ae je, da ae pripravljafca srbski kralj ia bolgarski kaez, da atorita konec aečloveakemn ravnaaja kriatjaaov. Od drnge straai pa je zopet grozila Čraagora, dobro pozaana Tarkom. Raja je pa bežala v gorovje jb vstaai so poBtajali vedao drzBejsi. Da izbrnhne vojaa, ai bilo daleč. V AlbaBiji, Stari Srbiji ia Makedoniji 80 v razaib okrajih že pobijali svoje krvoloke. Zemlja je pnhtela od prelite krvi, volkovi ia draga zverjad ae je redila od človeških trnpel. Pa tadi drugače ao prerokovali vojao ia aploaao vatajo. Pravili so, da ao videli v rekah ia posebao v Vardara, ki teče maloBc po celi Tarčiji, aezaaae živali, ki ae pokažejo aavadao pred vojao. Voda, da je pri izlivu v morje straaao šumela. Nekateri so videli, da je bil koaec mlaja krvav, drng del pa avetel. Na solncn so opažali aekake pege. Celo iz oblakov aamih so napovedovali krvave dneve. Videli so, kako sta se približala dva oblaka, obsevaaa od solaca. Hipoma ata ae apremeaila v živalski podobi ia ae jela biti. Konca ai bilo opaziti, ker gta prej zgiaila. Tadi Tarki ao se pripravljali ia se oboroževali. Ves svet je bil ea ogBJeaik. Holabaa je vse to premialil ia sprevidel, da ae ame predolgo odlaaati 8 saabitvijo. Uverjea je bil, da ma jo starec da z veseljem, njemu, ljnbljeaca mogočaega bega. Eoaeaka ga bode morala poslaaati! Vedel je, da ji je Žarko priraatel k srca; ali tako neumaa vendar ne bo, da bi jemala človeka, ki ai varea avojega življeaja, ki se avoje atrehe aima! Če vzame Žarka, ne bo varaa aikdar, pri B,jem bo pa imela raj. Ne bo ae ji treba bati aaailja ia iskati zavetja v gorah. V meata bo ia ae proato šetala! S temi mislimi je ael Holabaa deda Samorada Pavloviča prosit za Eosenko. (Dalje iledi.)