Depo
908TRŽIČ TRžIšKI teks 1982
bombažno predilnica in
ne
658(497.12
4001987,5/6
B5.3
COBISS s
LETO XXIII
MAJ, JUNIJ 1982
ŠTEVILKA 5-6
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA TER PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV IN DELEGACIJ
1.	Na 6. skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 je bilo postavljeno delegatsko vprašanje:
Ali se v KS Lom pod Storžičem predvideva razširitev pokopališča?
Odgovor:
Glede na nujnost oziroma potrebe po razširitvi pokopališča v omenjeni krajevni skupnosti je bila naša iniciativa sklicati ogled z urbanistično službo SO Tržič. To smo opravili v mesecu aprilu 1982.
Istočasno je bilo dano naročilo za izdelavo posnetka in seveda izdelavo lokacijske dokumentacije. Ista je v izdelavi. Po pridobitvi lokacijskega dovoljenja pred tem pa vseh potrebnih soglasij, bo potrebno zagotoviti finančna sredstva, nakar bomo nerhudoma pričeli z deli na razširitvi, predvidevamo v mesecu septembru.
(Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič)
2.	Na 2. seji zbora združenega dela in 2. seji zbora KS dne 27.5. 1982 so bila postavljena naslednja delegatska vprašanja:
1. Delegacija tovarne obutve PEKO
Zakaj v komunalni službi ni urejeno dežurstvo ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih?
Odgovor:
Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič: Naša delovna organizacija ima organizirano službo vodovodnih inštalaterjev in pogrebno službo za mesec dni naprej, kar je objavljeno pri vhodu
v DO in na pokopališču v Tržiču.
Specialne dežurne službe za kanalizacijo nimamo, ker so okvare redke, nimamo pa tudi zagotovljenih finančnih sredstev za kontinuirano opravljanje dežurne službe.
V primeru kanalizacijskih okvar se občani lahko obračajo na dežurne vodovodne inštalaterje.
2.	Delegacija tovarne obutve PEKO
Ali bi bilo možno urediti odkup solidarnostnih stanovanj brez plačila prometnega davka, oziroma davka na dohodek?
Odgovor:
Odgovor je posredovala uprava za družbene prihodke občine Tržič:
Prodaja solidarnostnih stanovanj ni oproščena plačila davka na promet nepremičnin. Davek se ne plača le, če gre za prodajo novega še nenaseljenega stanovanja ali stanovanjske hiše (7. točka 4. člena zakona o davkih na promet in premičnin).
Vsako leto pri sprejemanju dogovora o usklajevanju davčne politike določijo podpisnice Dogovora kakšne vrste davkov bodo predpisale ter kakšne oprostitve in olajšave bodo priznale. Ob nobenem od sedaj sprejetih dogovorov ni bilo določeno naj bi predpisali olajšave pri prodaji solidarnostnih stanovanj. Sicer pa to snov ureja republiški zakon.
Od prodaje solidarnostnih stanovanj se ne plača davek na dohodek od premoženja.
Na vprašanje pa je odgovorila tudi strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Tržič.
Glede možnosti odkupa solidarnostnih stanovanj oziroma neobdavčevanja pri odkupu je bilo postavljeno vprašanje na IX. skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti dne
6.	maja 1981. Tolmačenje je
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na seji 8. junija obravnaval aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije v zvezi z »Operativnim programom ukrepov in aktivnosti v SR Sloveniji za zagotavljanje odplačevanja posojil, najetih v tujini, in za ohranjanje proizvodnje«, ki so ga pripravili izvršni svet Skupščine SRS, Gospodarska zbornica Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino in banke.
Republiški svet je na podlagi ukrepov operativnega programa sestavil pismo osnovnim organizacijam in organom Zveze sindikatov Slovenije, ki ga objavljamo v celoti.
Na podlagi ocene razmer, ki so nastale zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, je izvršni svet Skupščine SR Slovenije skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, Samoupravno interesno skupnostjo za ekonomske odnose s tujino
podal republiški komite za zakonodajo in sicer; da je v izjemnih primerih tako stanovanje možno odkupiti, vendar to ne more biti oproščeno davka na promet nepremičnin, ker ni v nobenem primeru oproščeno davka stanovanje, ki je v uporabi 5 let in ker gre v tem primeru za družbeno stanovanje, ki preide v zasebni sektor.
in z bankami pripravil »Operativni program ukrepov in aktivnosti v SR Sloveniji za zagotavljanje odplačevanja posojil, najetih v tujini, in za ohranjanje proizvodnje«.
Program vsebuje predvsem:
1.	Aktivnosti za kar največ-ja prizadevanja za povečanje vseh možnih oblik deviznega priliva na podlagi izvoza blaga in storitev, za večjo selektivnost pri usmeijanju deviznih sredstev ter njihovo zagotovitev predvsem organizacijam, ki proizvajajo za izvoz na konvertibilno tržišče, in organizacijam, ki proizvajajo ključne proizvode za oskrbo občanov; za ponovno preverjanje ter zmanjšanje deviznih sredstev za skupne gospodarske potrebe ter skupno in splošno porabo.
2.	Aktivnosti za okrepitev izvozno usmerjene proizvodnje ter za ohranjanje nemotenega procesa proizvodnje.
* ----------------------------------------------->
Čestitamo
ob 22. juliju — dnevu vstaje
Uredništvo
I	-	^
IZ INTERNIH INFORMACIJ RSZSS
PISMO OSNOVNIM ORGANIZACIJAM IN ORGANOM
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
IZ INTERNIH INFORMACIJ RS ZSS (Nadaljevanje * 1. strani)
3.	Aktivnosti za uskladitev prilivov sredstev in združevanja sredstev glede na dogovorjeno rast skupne porabe na področju skupne porabe, splošne porabe in v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje.
4.	Aktivnosti za uresničevanje politike oblikovanja in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo skladno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 ter aktivnosti za urejanje delovnih razmerij.
I.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije ocenjuje, da so ukrepi, ki jih vsebuje operativni program, nujni za stabilizacijo gospodarskih razmer in za zagotovitev izpolnjevanja naših obveznosti do tujine.
II.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije poziva vse osnovne organizacije zveze sindikatov, občinske in medobčinske svete ter republiške odbore sindikatov dejavnosti, da na podlagi teh ukrepov ocenijo in obravnavajo položaj v svojih temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah, občinah, regijah in panogah glede na družbenoekonomski položaj
delavcev in delovnih ljudi ter glede na naloge sindikata pri tem.
III.
Vse osnovne organizacije zveze sindikatov naj podprejo prizadevanja poslovodnih organov za zagotovitev neprekinjenega procesa proizvodnje — zlasti izvozne, oziroma naj zahtevajo, da poslovodni organi takšne ukrepe takoj predložijo v potrditev pristojnim samoupravnim organom, če odločanje o tem presega pooblastila poslovodnega organa.
Pri tem naj zlasti vztrajajo pri razvijanju medsebojnega poslovnega sodelovanja in dohodkovnega povezovanja za ustvarjanje in razporejanje skupnega deviznega in dinarskega dohodka.
Osnovne organizacije zveze sindikatov naj pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom za ohranjanje nemotenega procesa proizvodnje spodbujajo in podpirajo sodelovanje in pomoč med organizacijami združenega dela.
IV.
Med nalogami, ki jih je treba opraviti v vsaki organizaciji združenega dela, morajo biti tudi ukrepi za primer, če bi zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala prišlo do začasnega zastoja v proizvodnji.
V teh ukrepih je treba zagotoviti zlasti naslednje:
— usklajevanje med delav-
ci v tozdih, delovnih organizacijah, sozdih, v občini in širše pri delitvi osebnih dohodkov, ko je zaradi motenj oviran delovni proces;
—	prerazporeditev oziroma prilagoditev delovnega časa nastalim razmeram — v okviru zakonskih določil;
—	organizirano izvajanje kolektivnega dopusta po enotno dogovorjenih merilih;
—	razvijanje solidarnosti in vzajemnosti med tozdi in znotraj širših oblik združevanja;
—	oblikovanje programa socialne in materialne varnosti delavcev,
V.
Učinkovito izvajanje ukrepov za ohranjanje in razvijanje proizvodnje, izvoza in plačilne sposobnosti zahteva:
1.	da bodo vsi ukrepi naravnani tako, da posledic težjih pogojev gospodarjenja ne bodo občutili le delavci v proizvodnji, ampak delavci v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih;
2.	da bo zagotovljen samoupraven in demokratičen postopek pri sprejemanju teh ukrepov, da bo vanj vključenih kar največ delavcev in da bodo delavci spoznali nujnost in utemeljenost ukrepov ter jih zavestno sprejeli;
3.	da bodo ukrepi krepili socialistični samoupravni položaj delavca v družbeni reprodukciji in da ne bodo v
nasprotju s temeljnimi določbami ustave, zakona o združenem delu in drugih zakonov;
4.	da bodo osnovne organizacije zveze sindikatov ocenile gibanja osebne porabe in vseh drugih oblik porabe ter vztrajale pri usklajevanju z dogovorjenimi načeli razporejanja dohodka.
VI.
Pogoj za demokratično samoupravno sprejemanje in iz-vanje ukrepov je sprotno in stalno — najmanj pa enkrat mesečno — seznanjanje delavcev s položajem in posledicami, ki bi nastale, če bi ravnali drugače oziroma, če ne bi ukrepali skladno s položajem.
Težišče mora biti na obveščanju prek sindikalnih skupin oziroma delnih zborov delavcev. Za tako obveščanje naj vodstva osnovnih organizacij zadolžijo posamezne svoje člane oziroma zahtevajo, da to store organi upravljanja ali zagotovijo na ustrezen drug način.
VII.
Občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo spremljali aktivnosti osnovnih organizacij zveze sindikatov, jim pomagali pri uresničevanju nalog ter republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sproti obveščali o aktivnostih in problemih pri te,m.
USMERITVE IN KRITERIJI ZA REGRESIRANJE PREHRANE MED DELOM
Na podlagi stališč in usmeritev 3. konference Zveze sindikatov Slovenije o organizirani prehrani delavcev med delom je predsedstvo republiškega sveta ZSS na seji 29. aprila letos sprejelo naslednje usmeritve in kriterije za regresiranje prehrane med delom:
1.
Organizirana prehrana med delom so pripravljeni obroki, ki so praviloma topli, izjemoma pa tudi hladni ali kombinirani, če tega med delom ni mogoče zagotoviti drugače. Obroke lahko pripravijo v temeljni organizaciji, drugi organizaciji ali delovni skupnosti, za svoje delavce ali delavce drugih organizacij. Prehrano med delom je mogoče zagotoviti tudi po pogodbi z gostinskim obratom, delikatesnim oddelkom trgovine, obratom družbene prehrane odprtega tipa ali obratom živilske industrije.
2.
Organizacija, ki za svoje delavce ne bo preskrbela prehrane med delom na enega od naštetih načinov, v letu 1983 tega ne bo mogla nadomestiti z izdajanjem vrednostnih-trgo-vinskih bonov. Leta 1983 se namreč ukinejo vrednostni boni za nakup živil v trgo-
vini, ki so jih doslej s soglasjem občinskega sveta ZS ali brez soglasja izdajale svojim delavcem organizacije združenega dela, ki niso organizirale prehrane med delom.
Tako bo zagotovljena namenska poraba družbenih sredstev za prehrano med delom, katerih vir so materialni stroški in sklad skupne porabe.
3.
Namesto vrednostnih-trgo-vinskih bonov, ki so jih doslej prejemali delavci, ker jim iz objektivnih razlogov (narava del in nalog, zdravstveni razlogi) prehrane med delom ni mogoče organizirati tako kot drugim, jim bo organizacija združenega dela lahko izplačevala regres za prehrano med delom v gotovini, če je to skladno z naslednjimi kriteriji: — če zaradi narave dela in nalog delavci ne opravljajo del na stalnem mestu, ampak vsak dan drugje v kraju ali zunaj kraja stalne zaposlitve, pri čemer ni mogoče vnaprej predvideti mesta ali časa trajanja dela. Regres pripada delavcem samo za tiste delovne dneve, ko ne dobijo dnevnic. V to skupino spadajo npr. delavci, ki opravljajo dela in naloge serviserjev, potnikov, dežurnih veterinarjev itd.;
— če gre za delavce, ki imajo predpisano dietno prehrano, pa take hrane ni mogoče zagotoviti v okviru organizirane prehrane za ostale delavce.
4.
Kriterije iz 3. točke naj organizacije oziroma delovne skupnosti podrobneje opredelijo v svojih samoupravnih aktih. Za delavce, ki jim pripada gotovinski regres (1. alinea 3. točke), morajo izrecno navesti posamezna dela in naloge, zaradi katerih ni mogoče organizirati prehrane med delom. Za delavce, ki jim pripada gotovinski regres (2. alinea 3. točke), je treba pooblastiti strokovno službo, da bo ugotovila upravičenost do takega regresiranja na podlagi zdravniškega potrdila ali poiskala možnosti za organiziranje dietne prehrane.
5.
Izplačevanje regresa v obliki vrednostnih-trgovinskih bonov delavcev iz 1. in 2. alinee
3.	točke se nadomesti z izplačevanjem v gotovini, takoj ko organizacija ali skupnost vnese določila o tem v svoje samoupravne akte, najpozneje pa do 31. decembra letos. Zato je organizacija ali delovna skupnost dolžna izdelati seznam upravi-
čencev do regresa za prehrano v gotovini in ga ob izplačilu predložiti službi družbenega knjigovodstva.
6.
Osnovne organizacije in občinski sveti zveze sindikatov bodo zagotovili, da bodo organizacije oziroma delovne skupnosti v svoje samoupravne akte zapisale določila iz teh usmeritev in kriterijev do konca letošnjega leta, ki je prehodno leto za postopno ukinjanje vrednostnih bonov za prehrano med delom in za prehod na izplačevanje regresa v gotovini upravičencem do takega izplačila.
Zavzele se bodo, da bodo organizacije združenega dela in druge organizacije in delovne skupnosti v svojih letnih planih opredelile obseg sredstev za prehrano med delom, ki jih bodo delavcem izplačevale v gotovini glede na delo, ki ga opravljajo.
7.
Sindikati bodo delovali tako, da bodo v primerih, ko organizacije združenega dela ne bodo določile kriterijev za izplačilo gotovine, pa jo bodo kljub temu izplačevale, dali pobudo pravobranilcu samoupravljanja za pregled samoupravnih aktov, na poldagi
katerih bodo organizacije izplačevale gotovino; če bo treba, pa bodo dali tudi pobudo za zaščito družbenih interesov pri uporabi družbenih sredstev.
8.
Osnovne organizacije in občinski sveti zveze sindikatov bodo za uresničitev teh usmeritev in uporabo kriterijev takoj sprožili aktivnosti za organiziranje obroka med delom tam, kjer tega še nimajo, pa obstajajo proste zmogljivosti za pripravo toplih obrokov v obratih družbene prehrane, ali pa se bodo dogovarjali z gostinstvom. Spodbujali bodo združevanje sredstev za orga-
Z dogovorom o izvajanju politike cen, ki je potrjena v Resoluciji o izvajanju družbenega plana Jugoslavije za razdobje 81—85, je bilo za leto 1981 predvideno, da se bodo cene industrijskim proizvodom dvignile za cca 30%, maloprodajne cene za cca 32%, življenjski stroški pa za cca 30%.
Dinamika cen pa se je odvijala mimo dogovorjene politike, saj se je v letu 1981 rast cen povzpela preko vseh dogovorjenih meja. Največji skoki cen so zabeleženi v prvem polletju 1981. leta, ker se je poleg porasta cen v prvem polletju 81 še kako čutil vpliv porasta cen v zadnjih mesecih preteklega leta. Prenešeni nivo cen iz leta 80 v leto 81 je znašal pri cenah za industrijske proizvode 16,2%, pri maloprodajnih cenah za 7,2%, uslugah 9% in življenjskih stroških 16%. Ob upoštevanju naštetih dejstev in zaradi »brezvladja« pred sprejetjem Zakona o cenah, saj so se cene že v maju 81 v primerjavi s cenami v maju 80 povečale pri industrijskih proizvodih za 49,4%, maloprodajne cene za 52,6%, cene uslug za 29,9% in življenjski stroški za 46,5%.
Tako rast cen je bilo seveda potrebno zavreti. V skladu z Zakonom o formiranju cen in družbeni kontroli cen, je bila sprejeta vrsta ukrepov kot je; odločba o obveznem pošiljanju cenika Zvezni skupnosti za cene, obveščanje o cenah, odločba o maksimiranju cen, obvezno pošiljanje cenika (z vsemi podatki, ki jih predvideva Zakon o formiranju cen in uslug) v potrditev skupnosti za cene itd.
niziranje prehrane med delom; če prehrane ni mogoče urediti drugače, se bodo zavzemali za to, da bodo prehrano med delom začasno uredili tudi z organiziranjem hladnih malic.
Ustvarjanje pogojev za ukinitev vrednostnih-trgovinskih bonov s 1. januarjem 1983 zahteva, da občinski sveti zveze sindikatov v drugem polletju letos ne izdajajo več soglasij vsem delavcem neke organizacije ali delovne skupnosti in da podprejo prizadevanja, da bodo imeli prehrano med delom dejansko zagotovljeno vsi delavci, razen upravičenih izjem.
Realizacija navedenih omejitev je stopnjo inflacije v drugem polletju 81 le nekoliko obrzdala. Tako so se cene industrijskih proizvodov v septembru 81 povečale za 41%, maloprodajne cene za 45,2%, cene uslug za 30,7% in življenjski stroški za 40,7%, v primerjavi z istim mesecem preteklega leta. Koncem leta 81 so se cene industrijskim proizvodom v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta tako povečale za 37,4%, maloprodajne cene za 39,4%, cene uslug za 27% in življen-ski stroški za 36,2%, kar je sicer manj kot ob polletju, vendar še vedno daleč nad dogovorjeno politiko cen v letu 81.
Tako visok porast cen je posledica neusklajene ponudbe in povpraševanja na domačem tržišču. Blagovno-denarno neravnovesje, ki je bilo (in je še vedno) prisotno na tržišču, je vršilo pritisk na gibanje cen. Povpraševanje je bilo mnogo večje kot ponudba, kar se je posebno odrazilo v artiklih za široko potrošnjo. V preteklih letih se je manjša ponudba pokrivala z dodatnim uvozom, po restriktivnih ukrepih glede uvoza pa se pokriva z rastjo cen.
Tudi uvozne cene za artikle široke potrošnje so se povečale za 10%, prav tako pa so se povečale tudi cene uvoženih surovin, kar je ob novem tečaju dinarja glede na dolar močno vplivalo na rast cen.
Stroški proizvodnje so se močno povečali, sredstev za investicije, odplačilo kreditov je bilo vse manj in nastala situacija se je reševala z zviševanjem cen, ne pa z rastjo produktivnosti. V povečanju
IZGLEDI ZA REALIZACIJO DOGOVORA
0 IZVAJANJU POLITIKE CEN
dohodka so cene udeležene s 93%, ta podatek pa nam pove, da so se slabi učinki poslovanja reševali le z dviganjem cen.
Ugotovljeno je, da zaostrena kreditno-monetama politika ni znatneje vplivala na gibanje cen in ni uspela umiriti inflacije. Velik vpliv na gibanje cen je imel tudi povečan prometni davek. Zmanjšanje, pozneje pa popolno ukinjanje kompenzacij pri nekaterih prehrambenih artiklih je dodatno vplivalo na rast maloprodajnih cen s tem v zvezi pa seveda na rast življenjskih stroškov.
Povečan izvoz, kot osnovna opredelitev razvojne in ekonomske politike v letu 82 in naslednjih letih je pogoj za izvršitev naših obvez, ki jih imamo do inozemstva na eni strani in za nemoten uvoz surovin in reprodukcijskih materialov na drugi strani.
Prenešeni nivo cen iz decembra 81 (odobreno v lanskem, realizirano v letošnjem
letu) je znašal pri industrijskih proizvodih 10,4%, v maloprodajnih cenah 11,5%, pri uslugah 7,4% in v življenjskih stroških 7,4% je poleg ponovnega pritiska na rast cen in ukinjanja kompenzacij vplival na rast cen v letu 1982.
V prvih dveh mesecih so se cene industrijskih proizvodov povečale za 28%, cene uslug za 0,4%, maloprodajne cene za 3,5% in življenjski stroški za 4,5%, kar vsekakor ni vzpodbudno. V takih okol-nostih dilem ne sme biti. Dosledno se mora vztrajati in vložiti vse sile za uresničitev dogovorjenega koncepta politike cen. Cene naj bi se v letu 1982 povečale največ do 15%, vendar se bo ta meja po vsej verjetnosti še pomaknila navzgor, posebno če upoštevamo dosedanje pokazatelje in napovedane korekcije cen nekaterim proizvodom.
P. B.
NASI ŠTIPENDISTI NA OBVEZNI POČITNIŠKI PRAKSI
Potekajo predzadnje šolske počitnice, ko učenci po delovnih organizacijah opravljajo obvezno počitniško prakso po starem programu, saj so že med šolskim letom 1981/82 proizvodno delo opravljali učenci prvih letnikov usmerjenega izobraževanja.
Kakšna je razlika med starim programom obvezne počitniške prakse vseh smeri srednješolcev in proizvodnim delom lansko leto začetega usmerjenega izobraževanja?
Že sam čas trajanja proizvodnega dela je precej krajši pa tudi delo ni usmeijeno, saj učenci opravljajo proizvodno delo v proizvodnji ne glede na program v katerega so vpisani. Splošni izobrazbi je v prvih letnikih odmerjen velik poudarek, praktičnega dela pa je v vseh letnikih novega vzgojno izobraževalnega programa premalo. V nekaterih programih učilnic v šolah še nimajo ali pa so slabo opremljene, zato se vsiljuje vprašanje, na kakšen način bodo izvajali praktične predmete. V desetih dneh proizvodnega dela med šolskim letom ne bo mogoče postoriti vsega, za kar so nekdanji učenci v gospodarstvu potrebovali šest mesecev.
Odgovor na zgoraj postavljeno vprašanje bodo dala prihodnja leta, vsekakor pa pripravniška doba po končanem šolanju ne bo mogla izoblikovati popolnega strokovnjaka za določeno področje.
O poteku obvezne počitniške prakse smo vprašali nekaj praktikantov iz srednje tekstilne, upravno administrativne in srednje ekonomske šole.
Irma Koselj je obiskovala
3.	letnik srednje tekstilne in obutvene šole, tekstilno kemijska usmeritev.
»Na obvezni počitniški praksi se kar dobro počutim. Prejšnji dve leti sem obvezno počitniško prakso opravljala v kranjskem Tekstilindusu, prvo leto sem delala v barvarni, drugo leto pa v tiskarni. V Kranju mi ni bilo všeč, da sem tehnološki postopek lahko le opazovala, v TOZD Opleme-nitilnica mojega štipenditorja DO BPT pa delovna praksa poteka drugače, saj dela ne opazujem, ampak se vanj tudi vključujem. Prakso sem začela opravljati po tehnoloških fazah: najprej sem sodelovala pri posluževanju strižno čistilnega stroja, ogledala
(Nadaljevanje na 4. strani)
NAŠI ŠTIPENDISTI NA OBVEZNI POČITNIŠKI PRAKSI
(Nadaljevanje s 3. strani)
sem si delo na smodilnem stroju in pomagala pri pripravi tkanin za razškrobljenje, kuhanje, beljenje, izpiranje in sušenje. Sedaj pomagam la-borantki pri titraciji in kontroli vzorcev raztopin.
Zavedam se, da mi je praksa v veliko pomoč tudi pri študiju, ker bom le tako teorijo povezala s prakso.«
Aleš Oman iz Bistrice 162 je končal 2. letnik tkalske usmeritve na STOŠ.
»Letos sem že drugo leto na obvezni počitniški praksi v DO BPT, od katere dobim tudi štipendijo. Kraj in potek prakse določa šola in ne štipenditor, zaradi tega ni nujno, da bi vsakdo opravljal prakso v DO, kjer prejema štipendijo.
V šolskih počitnicah po I. letniku sem imel nalogo, da spoznam delo na angleškem snovalu in križno previjalnem stroju v pripravljalnici. Letos opravljam prakso v škrobil-nici, kjer pomagam pri pripravi škrobne flote in na samem škrobljenju.
Delo je zanimivo, zato čas hitro mineva. Svoja zapažanja sproti vpisujem v dnevnik, s strokovnimi nasveti in napotki pa mi pomaga inštruktorica za stroko.
Teoretično sem se s strojem in njegovim delovanjem seznanil že v šoli, sedaj pa sem spoznal, da mi brez bogatih izkušenj delavcev, ki stroj poslužujejo, ne bi bilo lahko.«
Cvetka Šemrlj iz Cankarjeve 11 je obiskovala 2. letnik UAŠ v Kranju. »V programu delovne prakse je precej nalog, ki jih moram izpolniti v treh tednih: spoznati samoupravljanje na ravni TOZD in DO, zasledovati komercialno poslovanje od nabave materiala do prodaje izdelkov, seznaniti se z organizacijo DO ter spoznati proizvodni proces po TOZD. O marsičem so nas seznanili že na celodnevnem sprejemno uvajalnem seminarju, sedaj pa poteka moja de-
lovna praksa po sektorjih in oddelkih, kjer spoznavam potek dela. Najbolj zanimivo se mi je zdelo delo v fakturnem oddelku, kjer sem izstavljala razne račune in konsignacije. Po programu moje prakse moram spoznati še dela v ekspe-ditu, oddelku za elektronsko obdelavo podatkov in centralnem skladišču.
Zdi se mi, da je obvezna počitniška praksa zelo koristna, saj le tako lahko spoznavam konkretno dela, s katerimi se bom že čez dve leti srečevala v vsakdanji praksi.«
Marjeta Kuzmič stanuje v Pristavi 83, obiskovala pa je 3. letnik ESŠ v Kranju.
»Vse sem že izkusila odkar obiskujem ekonomsko šolo: prvi letnik sem izdelala z dobrim uspehom, v drugem sem padla in ga ponavljala, sedaj v tretjem pa sem že uspešno opravila popravni izpit iz politične ekonomije. No, čaka me še četrti letnik, za katerega pa sem se trdno namenila, da ga bom izdelala vsaj s prav dobrim uspehom.
Moja delovna praksa poteka po načtu, ki ga je predložila šola. Poudarek je na izpolnjevanju vse dokumentacije, ki jo rabijo pri poslovanju v finančnem sektorju, tako knjiženje in evidentiranje materiala kot tudi drobnega inventarja ter obračunavanje osebnih dohodkov, s katerimi se pa deloma že ukvarjajo v oddelku za elektronsko obdelavo podatkov.
Važno se mi zdi poudariti, da prav praksa nudi priložnost pridobivanja delovnih navad in discipline.«
Iz razgovorov je razvidno, da se vsem zdi praksa pomembno dopolnilo k teoretičnemu delu v šoli. Iz njihovih izjav veje večja zavzetost za
delo kot jo je bilo morda čutiti prejšnja leta, saj se vsi dobro zavedajo, da si bodo v času stabilizacije le z resnim prizadevanjem tako v šoli kot v DO lažje zagotovili kasnejšo zaposlitev.
G. F.
r “	\
SREČANJE S ŠTIPENDISTI
V__________________________J
Sestanka z dijaki in štipendisti, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, so se v soboto, 15. maja 1982 poleg 35 štipendistov od 45 vabljenih udeležili še direktor delovne organizacije Jože Eržen, vodja kadrovskega oddelka Hazim Omerovič, predsednica koordinacijskega sveta ZSMS Nika Žepič in organizator izobraževanja Franc Gregorc.
Tov. Omerovič je predstavil tov. direktorja in uvodoma poudaril, da je učenčeva prva dolžnost vestno učenje, ob tem pa ne bi smeli zanemarjati tudi družbenopolitičnih dejavnosti, tako v šoli kot v krajevnih skupnostih.
V	letu republiških in zveznega kongresa ZK je še poseben poudarek dan udeležbi mladih na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah, zato naj bi se štipendisti udeležili zvezne mladinske delovne akcije v Zaječarju ali pa dveh republiških — v Beli Krajini in Udenboštu.
V	poletni sezoni, ko je čas letnih dopustov mora proizvodnja nemoteno teči, prav zaradi tega ne moremo pogrešati mladih delavcev, ki bi jih z udeležbo v brigadah lahko nadomestili dijaki in študenti — štipendisti.
Ker so bili štipendisti s tematiko o udeležbi na delovnih akcijah seznanjeni šele na srečanju, se niso mogli odločiti, ker se o morebitni udeležbi niso pogovorili s starši, zato bo akcija pridobivanja udeležencev na delovne akcije potekala še v naslednjih dneh.
Tov. Žepičeva je predstavila terminski koledar omenjenih delovnih akcij, tov. direktor pa je ob tem poudaril, da bi se vsak štipendist vsaj enkrat v času šolanja moral udeležiti mladinske delovne akcije.
Tov. Gregorc je štipendiste seznanil z njihovimi (ne) uspehi v tretji redovalni konferenci, torej tik pred koncem šolskega leta 1981/82.
Srednjo tehnično tekstilno šolo obiskuje 20 naših štipen-
distov, od teh jih je izdelalo le 7 ali 35%, nezadostne ocene pa ima kar 13 učencev ali 65%. Najslabši so učenci I. letnikov tj. učenci usmerjenega izobraževanja in to na vseh usmeritvah, ne samo na tekstilni, saj ne manjka tudi takih, ki so z nezadostno oceno ocenjeni iz štirih ali več (do 6) predmetov.
Na srednji ekonomski šoli v Kranju ali Radovljici se šola 13 naših štipendistov. Od teh je 7 ali 53% pozitivnih, 6 ali 46,2% pa negativnih. Na upravno administrativni šoli v Kranju se šolajo 3 štipendistke, od tega pa je le ena pozitivna.
Na področju štipendiranja so v šolskem letu 1981/82 nastopile nekatere "spremembe.
1.	O deficitarnosti poklica in dodatku za deficitarnost ne odločajo več posamezne delovne organizacije, ampak regijske gospodarske zbornice. Na Gorenjskem sta bili med deficitarne poklice uvrščeni med drugimi tudi tekstil-no-mehanska usmeritev (bivši predilec in tkalec) in poklic dipl. inž. strojništva. Ostali tekstilni poklici, ki so bili prejšnja leta priznani za deficitarne pa so s tega seznama izpadli.
2.	Nova vrednost točke, ki je bila lansko leto povečana od 3,86 din na 4,63 din, se bo odslej določala s pričetkom novega šolskega leta in ne več s pričetkom koledarskega leta oziroma od meseca aprila (poračun retroaktivno do L 1. vsakega leta).
Ob zaključku srečanja je tov. Gregorc navzoče štipendiste še enkrat opozoril na dolg, ki ga imajo do svojih staršev in družbe, vračajo ga lahko samo z marljivim učenjem, saj je edino to garant za uspeh. Tov. direktor je poudaril, da so s tem, ko dobivajo kadrovsko štipendijo, dolžniki tudi delovni organizaciji, ki na ta način skrbi za svoje bodoče strokovne kadre.
F. G.
VARSTVO V VARSTVENIH DRUŽINAH ALI DRUŽINSKO VARSTVO
Samoupravne	interesne
skupnosti otroškega varstva (republiška in občinske) imajo v svojem programu zlasti zagotavljanje dnevnega varstva predšolskih otrok, ki je ob visoki stopnji zaposlenosti obeh staršev družbena nujnost. Kljub intenzivni rasti mreže vzgojnovarstvenih ustanov v zadnjih letih še vedno ni mogoče pokrivati vseh potreb po varstvu otrok zaposlenih staršev. V Tržiču je ob 53% zaposlenih žensk, zajetih v organizirano varstvo 36,4% otrok v starosti od 8. meseca do 6 let in pol. Zaradi spoznanja, da je organizirana predšolska vzgoja potrebna iz vzgojnih razlogov vsem otrokom, so skupnosti otroškega varstva skupaj z izvajalci — VVO, začele izvajati skrajšane vzgojne programe za vse otroke 1 leto pred vstopom v šolo, v zadnjih letih pa tudi programe za 5 letne otroke, potujoče vrtce ter druge občasne oblike vključevanja otrok v programe družbene predšolske vzgoje.
Varstvenih zmogljivosti za najmlajše otroke pa v največji meri primanjkuje. V Tržiču otroških jaslic sploh ni, zato je potrebno organizirati varstvo otrok v varstvenih družinah, ki so pod strokovnim nadzorom WO. V Sloveniji se je ta oblika varstva že zelo razmahnila. Strokovnjaki ugotavljajo, da se otroci v njih čustveno dobro počutijo in da je tudi obolelost otrok (tudi zaradi tega) manjša, kot v večjih kolektivih. Kljub temu, da varuhinje v varstvenih družinah praviloma nimajo pedagoške ali zdravstvene izobrazbe, morajo zagotavljati otrokom osnovne pogoje za zdrav telesni in duševni razvoj, kar vključuje ustrezno ravnanje z otroki, možnost za gibanje in igro, pravilno prehrano in počitek.
Skupnosti otroškega varstva imajo pri organiziranju in oblikovanju varstvene družine zlasti naslednje naloge:
—	vključiti problematiko družbenega varstva otrok v drugih družinah v družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ter zagotavljati sredstva za subvencioniranje po enakih merilih, kot veljajo za vzgojnovarstvene organizacije;
—	sprejemati osnove za razmerja, ki nastajajo ob družinskem varstvu;
—	prevedati možnosti za zadovoljevanje teh potreb v
povezovanju krajevnih skupnosti s problematiko občine;
—	seznanjati uporabnike in izvajalce s pogoji, obvezami in pravicami, ki izhajajo iz te oblike dnevnega varstva;
—	poskrbeti za usklajevanje nadzora nad to dejavnostjo;
—	sodelovati pri usposabljanju in izobraževanju varuhinj;
—	vzpodbujati in načrtovati prehod varovancev iz ene oblike varstva v drugo;
—	sodelovati pri pridobivanju kadrov za potrebe te dejavnosti in za razširjene potrebe vzgojnovarstvenih organizacij kot centrov za razvoj predšolske vzgoje.
Vzgojno varstvene organizacije pod okriljem katerih varstvene družine delujejo pa imajo zlasti naslednje naloge:
—	skrb za izvajanje ustreznega programa nege, prehranjevanja in vzgoje dojenčkov in manjnih otrok v varstvenih družinah — strokovna pomoč,
—	preskrba družin, ki prevzemajo otroke v varstvo, s posebno opremo in didaktičnim materialom,
—	sklepanje pogodb z varuhinjami in opravljanje administrativnih ter finančnih poslov za družinsko varstvo,
—	skrb za strokovno usposabljanje in napredovanje varuhinj v družinskem varstvu,
—	skrb za zagotovitev neprekinjenega varstva in predšolske vzgoje z zagotavljanjem mest v vzgojnovarstveni organizaciji za otroke, ki odraščajo v družinskem varstvu (praviloma po izpolnjenem drugem letu starosti),
—	zagotavljanje zdravstvenega varstva otrokom v varstvenih družinah na način, kot velja za otroke v vzgojnovarstveni organizaciji,
—	usklajevanje časa dnevnega bivanja otrok v varstvenih družinah z delovnim časom staršev in z izvajanjem programa dnevnega varstva in vzgoje otrok v vzgojnovarstveni organizaciji,
—	zagotavljanje samoupravnih pravic varuhinjam v družinskem varstvu,
—	izdelava predlogov za izpolnjevanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja z elementi, ki jih narekuje ustrezno urejanje družbenega varstva otrok v drugih družinah.
Kako uredimo prostor in opremo za varstvo za varstveno družino?
Najbolje je, da živi varstvena dužina v stanovanjskem okolišu, v katerem je vzgojnovarstvena organizacija, kamor bo otrok kasneje sprejet. Prostori, ki jih nudi varstvena družina, pa naj bodo po možnosti v pritličju ali v nižjih nadstropjih visokih stanovanjskih hiš. V bližini naj bo tudi otroško igrišče, vrt ali park, da se bodo lahko otroci nemoteno zadrževali na zraku.
Varuhinja ali varstvena družina, ki sprejema otroke v varstvo, mora imeti primerno stanavate, ki ga je mogoče prilagoditi tako, da bo ustrezalo prostorskim, higienskim in vzgojnim zahtevam. Soba za varstvo pa mora biti najmanj devet ur dnevno na razpolago samo za varstvo, za varstvo petih otrok mora biti minimalna površina sobe 16 kv. m.
Opremo za varstvo otrok v drugi družini oziroma varstveni družini preskrbijo:
Kot vidite, je končno spet izšlo naše glasilo in sicer kot dvojna številka. Zakaj tako? Iz popolnoma preprostega razloga — gradiva za vsebino posamezne številke je bilo premalo. Vendar to ne pomeni, da se v delovni organizaciji ni dogajalo nič pomembnega ali zanimivega. Marsikaj se je zgodilo od izida naše zadnje številke, toda dopisovanja v glasilo praktično ni, uredniški odbor pa je pri tem nemočen, poleg tega pa često tudi nesklepčen, tako da je tudi s predlogi vsebine dosti težav. Sicer pa odgovornost za obveščanje ne more biti le na ramenih uredniškega odbora, temveč je dolžnost obveščati kolektiv tudi na samoupravnih
vzgojnovarstvena organizacija (ležalke, stolčke, mizico, igrače in slikanice ter didaktični komplet, opremo za prehrano),
varuhinja (dodatno opremo in sicer: omare, police in podobno) starši pa zagotovijo: copate, rezervno perilo.
Glede na to, da bomo imeli od septembra dalje le tri varstvene družine v naši občini, potrebe po varstvu najmlajših pa so velike, vabimo k sodelovanju nove družine, zlasti z območja KS Bistrica in Tržič — mesto.
V tej akciji pričakujemo sodelovanje tako delavcev v združenem delu, ki zadovoljujejo svoje skupne potrebe preko ustreznih delegatskih skupščin, prav tako pa tudi občanov v krajevnih skupnostih, ki so temeljni nosilci zadovoljevanja širših družbenih potreb in interesov občanov.
organih, družbenopolitičnih organizacijah in vodilnih in vodstvenih delavcih.
S teh področij pa je bilo v zadnjem času na straneh našega glasila bore malo informacij. Res je, da nas je zajelo že dopustniško razpoloženje, vendar to ne more biti glavni razlog, da ne bi poskrbeli tudi za ustrezno informiranje. Upati je treba, da bo po dopustih bolje, da se bodo znova oglasili naši nekdanji dopisniki, ki so uspešno sodelovali predvsem v času, ko je tekla akcija »1000 delavcev-sodelavcev.« Kljub vsemu pa upamo, da bodo bralci v tej številki našli kaj zanimivega zase.
Urednik
OBVESTILO BRALCEM
V dopustniških dneh vam želimo mnogo sonca, dobre volje in prijetnega počutja.
POBRATENJE GASILCEV BPT IN ELAN-a
v______________________________________J
Gasilci begunjskega Elana in BPT že kar dve desetletji uspešno in vsestransko sodelujejo. Sprva je bilo to sodelovanje zgolj strokovnega značaja, zadnje čase pa se je razširilo tudi na druga področja. Sodelovanje v takem obsegu se je sčasoma razvilo v pravo prijateljstvo. Rezultat vsega tega sta bila sklepa obeh občnih zborov s katerima sta obe industrijski gasilski društvi sprejeli pobudo o pobratenju. Priprave za svečanost ob pobratenju so stekle in 29. maja je bilo vse nared za sklepni del, to je podpis listin.
V imenu BPT je na slavnosti spregovoril glavni direktor tov. Josip Eržen.
Direktor temeljne organizacije »Smuči« je v imenu delovne organizacije Elan pozdravil vse prisotne ter društvoma ob pobratenju zaželel še veliko uspešnega sodelovanja.
Po dogovoru med obema društvoma je bila svečanost v prostorih kulturnega doma v Ribnem pri Bledu v soboto, 29. maja. Poleg gasilcev obeh društev so slovesnosti prisostvovali predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter vodstev
Bojan Balantič, predsednik IGD BPT: »Pobratenje je logična posledica dobrega in dolgoletnega sodelovanja med obema društvoma.«
Andrej Resman, predsednik IGD Elan: »Naše sodelovanje bomo še naprej razvijali in krepili.«
obeh delovnih organizacij, poleg njih pa še predstavniki Občinskih gasilskih zvez Radovljice in Tržiča.
Po uvodu ter pozdravu prisotnim, sta najprej spregovorila predsednika obeh društev. Opisala sta dosedanje plodno in uspešno sodelovanje ter tudi predstavila obe društvi. Iz obeh govorov je bilo zaslediti veliko željo po še tesnejšem sodelovanju, kar zanesljivo tudi bo, saj je pobratenje porok za to. Za predsednikoma je spregovoril tudi predstavnik Občinske gasilske zveze Tržič tov. Šavs. V imenu BPT je na svečanosti govoril direktor delovne organizacije tov. Eržen, ki je med drugim ocenil uspešno delo gasilcev, jim čestital ter zaželel tudi v bodoče veliko uspeha pri varovanju družbenega premoženja. V imenu Elana je spregovoril vodja največje temeljne organizacije »Smuči« tov Bogataj.
Pozdravnim govorom je sledil krajši kulturni program v izvedbi folklorne skupine iz Ribnega.
V nadaljevanju slovesnosti sta predsednika obeh društev Bojan Balantič in Andrej Resman podpisala listino o pobratenju ter si izmenjala spominske plakete. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja za dolgoletno delo v gasilskih vrstah ter spominska priznanja za najbolj aktivne člane obeh društev. Na tej svečanosti so bili tudi predstavniki gasilskega društva iz Bu-kovška s katerimi so gasilci iz Elana že pobrateni.
Predsednik je ob tem pozdravil zbrane gasilce in goste, čestital k pobratenju ter obema društvoma izročil pletenke z domačim vinom ter posajene lončnice. Še krajši kulturni program in slovesni del pobratenja je bil zaključen. Vsi prisotni so bili povabljeni na drugi del srečanja, kjer so naši in Elanovi gasilci poskrbeli za jedi na žaru. Ker je bilo vreme ugodno, je tudi družabni del v celoti uspel.
J. F.
Na svečanosti so bila podeljena tudi priznanja za dolgoletno delo v gasilskih vrstah. Priznanja je podelil predsednik občinske gasilske zveze Tržič tov. Franc Saus. Poleg Alojza Blažiča sta priznanje prejela še Ciril Ropret in Franc Valjavec
Priznanja za dolgoletno sodelovanje z gasilci Elana so prejeli: Bojan Balantič, Riko Dobrin, Stane Oman, Tone Jurjevčič, Jože Lausegar in Jelko Urbančnik
Po podpisu listin sta si predsednika izmenjala listine in spominski plaketi z likoma predice in bloškega smučarja
V aprilski številki »Tekstilca« smo objavili fotografije zadnje skupine naših sodelavcev, ki so se upokojili. Med njimi je bila tudi Francka Novak iz TOZD Konfekcija — šivilja na hitrošivalnem stroju. Da bi zvedeli kaj več o njenem dolgoletnem delu v BPT, smo jo povabili na razgovor ter ji zastavili nekaj vprašanj.
Nam lahko poveste kaj več o vašem delu v BPT?
V BPT sem prišla meseca septembra 1949 leta. Z delom sem pričela v obratu predilnice in sicer na Rieter prstančnih strojih.
Prva dva meseca sem bila pomočnica; kasneje, ko sem delo že obvladala pa sem postala predica. Moram priznati, da je bilo v začetku težko, vendar sem se na delo sčasoma privadila, čeprav delovni pogoji niso bili najboljši.
Delala sem v treh izmenah, zato sem imela tudi težave z nočno izmeno in varstvom otrok, saj takrat varstva ni bilo. Vendar sem kljub temu z veseljem hodila na delo in tudi razumeli smo se zelo dobro. V predilnici sem bila štirinajst let in pet mesecev.
Kaj ste delali po odhodu iz predilnice?
Iz predilnice sem šla iz zdravstvenih razlogov. Ker predica zaradi tega nisem mogla več biti, sem bila skupaj še z enajstimi sodelavkami premeščena na rehabilitacijo v »Novost«, ki je bila takrat v Križah.
Tam sem bila sedem mesecev, naučila sem se različnih faz šivanja, v februarju 1964 leta pa sem prišla v obrat naše konfekcije. Začela sem z robljenjem, delala na gumb-
ničarki in luknjičarki ter prešla praktično vse faze dela. Delo v konfekciji mi je bilo všeč, rada sem delala, s sodelavkami smo se razumele, zato sem se v tem obratu, ali sedanji temeljni organizaciji, zelo dobro počutila.
Se spominjate kakih posebnih dogodkov iz časa vašega dela v BPT?
Dogodkov, ki so me spremljali pri mojem delu je bilo v teh letih veliko. Posameznih se spominjam z veseljem, drugih zopet z drugačnimi občutki. V zelo lepem spominu imam tekmovanja predic, ko smo v takratni Tiskanini nastopile in osvojile drugo mesto za domačimi predicami. Seveda imam v prijetnem spominu tudi prejeto denarno nagrado za dobro delo (količinsko in kvalitetno). Raznih drugih dogodkov ne bi naštevala, saj bi jih bilo verjetno kar preveč. Vsekakor pa lahko rečem, da sedaj ob upokojitvi spomini bolj često uhajajo v preteklost, v čas, ko sem vsakodnevno opravljala svoje delovne dolžnosti ter se srečevala s sodelavkami in sodelavci s katerimi smo delili dobro in slabo.
Ob koncu smo se sogovornici zahvalili za odgovore ter ji zaželeli obilo zdravja in uživanja zasluženega pokoja.
ŠPORTNI DAN MED GRANIČARJI
V soboto, 29. maja, je koordinacijski svet ZSMS BPT organiziral obisk pri graničaijih na karavli »Srečka Perhavca« v Medvodju. Štirje osebni avtomobili so bili polni članov ZSMS iz BPT, ki so se za nekaj ur podali med graničarje, da bi z njimi odigrali nekaj športnih tekem in se pomenili v tovariškem pomenku.
Akcija koordinacijskega sveta ZSMS je bila organizirana v počastitev Dneva mladosti ter 90-Ietnice rojstva tovariša Tita, sodelovanje med mladino BPT in graničarji karavle v Medvodju pa je že tradicionalno.
Ob dobrodošlici pred karavlo so bila graničarjem izročena priložnostna darila. Gostitelji so bili še posebej veseli nove nogometne žoge, katero jim je podaril Koordinacijski svet BPT, ob tem pa seveda nekaj značk, 10 kg blaga za čiščenje orožja in nekaj sladkih ter tekočih dobrot.
Takoj zatem, ko so bile uradne obdaritve in stiski rok opravljeni, pa je že šlo zares. Na lepo urejenem, a mokrem
in tudi blatnem nogometnem igrišču sta se v malem nogometu pomerili ekipi karavle »Srečko Perhavec« ter ZSMS BPT. Pokazalo se je, da graničarji svoje igrišče poznajo do vsake potankosti, tudi nova žoga jim ni delala težav in zlahka so umagali 4:1, ob polčasu so vodili kar 3:0. 'Častni
tol za BPT je zabil Sulejman abič, igrali pa so še: Meho Šabič, Boro Jurkič, Mirsad Muratovič, Venko Jurkič, Vlado Mihajlica, Mohamed Lon-čarevič, Pero Džokič ter Brane Radanovič, ekipi BPT pa sta k zmagi skušala pomagati še Adolf Oljačič in Pero Pau-revič iz Tokosa, a proti uigranim in razigranim graničaijem ni šlo.
Izredno zanimiva, borbena in izenačena je bila tekma v odbojki. V prvem setu je ekipa BPT brez težav zmagala 15:6, v drugem setu pa so graničarji uredili vrste ter odločili rezultat v svojo korist s 15:13. V odločujočem tretjem setu pa se je bil zagrizen boj za vsako žogo, rezultat je bil vseskozi izenačen, igra je potekala na razliko in šele pri rezultatu 20:18 je zmaga pri-
padla ekipi karavle »Srečko Perhavec«.
Za BPT so odigrali odbojkarsko srečanje: Anda Rado-vančevič, Rado Veselinovič, Branko Sajovic, Marko Valjavec, Franci Zaplotnik ter Mirko Horvat.
Zatem so v klubskem prostoru na karavli sedli tudi za šahovnice ljubitelji kraljevske igre. Partije so bile borbene, vendar pa je skupna zmaga preprečljivo pripadla ekipi BPT.
Ker je premočno pihal veter, ni bilo pogojev za napovedani obračun v namiznem tenisu. Namesto tega sta se tričlanski ekipi graničarjev in ZSMS BPT pomerili v ko-
šarki na en koš. Zmagali so predilničarji z 52:42. Tako je v četveroboju mali nogomet
—	odbojka — šah — košarka
—	med ekipama končni izid ostal neodločen 2:2, ob njem pa pobuda za nova športna srečanja, za ponovno snidenje ob pasulju in pivu, ter za nadaljnje razvijanje vrednote, kateri pravimo sodelovanje armade s civilnim prebivalstvom.
Naj se v imenu sodelujočih športnikov iz vrst KS ZSMS BPT preko Tekstilca najlepše zahvalimo graničaijem za topel sprejem na karavli ter za prijetno gostoljubje v Medvodju!
-mv
r	NOVOSTI NA POLICAH	A
v	TRŽIŠKE KNJIŽNICE	J
Jože FELC: OSAMELCI
»Bistvo trpljenja je skrivnostno, kot je skrivnosten smisel življenja — bolj ko je trpljenje nesmiselno, globje se sprašujemo o njegovem smislu!«
Ta misel je bila temeljno vodilo romana OSAMELCI, ki nosi podnaslov »psihiatrovi zapiski 1974«.
Roman se navezuje na zvrst strokovno-leposlovne proze, izvirajoče iz opazovanja življenja z medicinsko-psiholo-ških vidikov, kakor jo je v naši književnosti zastavil zdravnik-pisatelj Bogomir Magajna. S svojo vsebino sega na komaj raziskana ali še neraziskana, tudi nedostopna področja
blodnih ‘'stanj ljudi, ki jih je usoda, tudi brez razložljivega vzroka, znenada postavila na rob »zdravega in normalnega sveta, v gluhe lože duševnih zameglitev, ki razgrajujejo njihovo osebnost.«
Bralca spretno vodi skozi blodnjak bolnišnice in njenega navznoter zaprtega sveta, skozi groteskni svet zaznamo-vancev, ki niso več sposobni navezovati obojesmernih stikov z obdajajočo jih resničnostjo.
Diana GAINES:	LJUBE-
ZENSKI OPOJ
Kezia Ciffin, junakinja tega romana, je bila najbolj razvpita ženska starega Nantucketa. V letu 1740 so si otočani v
glavnem služili kruh z lovom na kite, življenje na otoku, ki so ga upravljali kvekerski starešine, je bilo resnobno in malomeščansko. Ženskam je bilo namenjeno da rodijo otroke, molijo in čakajo na svoje može, da se vrnejo z morja.
Kezia Coffinova pa je menila drugače. Njen mož, kapitan kitolovke, je bil večinoma na morju in tako je sklenila, da postane tudi sama trgovka. Njena predrznost je vzbudila ogorčenje kvekerskih starešin, njene obleke in svobodno življenje pa prezir njihovih žena. Toda Kezia se ni zmenila ne za te ne za one, bila je preveč trmasta, da si ne bi pridobila bogastva, in preveč privlačna da ne bi vzbujala zanimanja moških.
V zrelih letih je odkrila srečo, ki jo ženski lahko nudi spolnost. In tako je v polnem razcvetu in z neugnanim žarom uživala v svoji ženskosti sredi 18. stoletja.
Joseph JOFFO: ANA IN NJEN ORKESTER
Joseph Joffo je ta roman napisal potem, ko je v Franciji že dosegel velikanski uspeh s svojim delom VRAČKA S FRNIKOLAMI.
Roman ANA IN NJEN ORKESTER je napisal na osnovi pripovedovanja svoje matere in stricev, ki so pred pogromi v carski Rusiji emigrirali v Francijo.
Ana Boronski, glavna junakinja romana, preživlja v krogu svoje družine brezskrbno otroštvo na tleh rodne Ukrajine. Neznanci ji ubijejo psička in dekletce še premajhno, da bi dojelo, da je to uvod v dogodke, ki bodo pretresli židovske družine v njihovih krajih. Oče Marko Boronski je silak, za njegovo robatostjo pa se skriva blaga duša. Napadalci pretepajo, pobijajo in požigajo. Anin oče spozna, da ne bodo mogli dolgo vzdržati. Zato družina prek Odese odide v emigracijo.
Ana na ladji zabava ljudi z igranjem na gosli in doživi tudi prvo ljubezensko dogodivščino. Otroci Boronskih so nadaijeni glasbeniki in tako kmalu zaslovi Anin orkester, ki ga marsikam vabijo .... Roman je himna življenju, napisan je slikovito in vedro.
Paul BRODEUR:	KA-
SKADER
Kaskader, roman ameriškega pisatelja Paula Brodeura, je slovenskemu občinstvu znan posredno — po odličnem filmu z istim naslovom in s Petrom O’ TOOLOM v eni glavnih vlog.
Gre za delo, ki v sebi posrečeno združuje različne plati človeške izkušnje. Te segajo od najbolj povrhnje in hkrati
najbolj mikavne akcijske zgodbe vse do temeljnih fikozofskih vprašanj o človekovi identiteti, o različnih ravneh resničnosti in do skorajda kafkovske pripovedi o tem, kako je človek kot žrtveno jagnje nehote in nevede zapreden v mreže razpoznavnih, pa tudi nekoliko manj razpoznavnih manipulacij. Avtor te knjige, ki je prikaz tesnobe sedanjega sveta z vsemi njegovimi dilemami, je bil rojen v Bostonu leta 1931. Čeprav ni posebno plodovit pisatelj — doslej je objavil poleg Kaskaderja le še roman Bolna lisica in zbirko novel — si je s prepletom svoje iztanjšane, simbolov polne pripovedi pridobil bralce, kritike in tajno mesto v sodobni književnosti.
Vlado KOZAK: KOZAŠKA PRIČEVANJA
Knjiga vlada Kozaka, predvojnega revolucionarja in komunista, borca v NOB in v socialistični graditvi je sestavljena iz treh vrst pričevanj: iz spominov, zlasti mladostnih, iz razmišljanj o revoluciji in njenih voditeljih ter iz spominov o kmečkem vprašanju. Izšla je ob avtorjevi petinsedemdesetletnici in pomeni v naši družbeno-memoarni publicistiki izvirno, pomembno in samosvoje dejanje.
Hermann SCHREIBER: KRIZA SREDNJIH LET
»Štiridesetletnikom se zgodi, da računajo čas nekoliko nazaj. Življenje sedaj ne dopušča več, da bi merili čas od rojstva do sedanjosti, temveč zahteva, da ga merijo od sedanjosti do smrti. Pričel se je ta-koimenovani »ostanek življenja«. To nujno spremeni predstavo, ki jo imajo štiri-desetletniki obeh spolov o prihodnosti. Lahko da se sedaj vznemirijo tako hudo, kot se pilot, ki raziskuje teren, ima pa tudi vedno manj goriva, medtem ko je pristajalna steza še daleč.
Slika, ki si jo je človek ustvaril o sebi na začetku kariere pred dvajsetimi leti nepričakovano izgine. Optimistične, včasih celo idealistične predstave o dvajsetletnikovem cilju trčijo ob realnost srednjih let,« trdi pisatelj.
Kriza srednjih let je knjiga o problemih, ki jih doživlja vsakdo-, ta v bolj, drugi v manj izraziti obliki ko pride v kritična leta med iztekom mladosti in začetkom staranja.
Knjiga sicer bolj razkriva probleme kakor usmerja ali navaja rešitve, a s svojo vsebino vendarle ustvarja del podlage za ustrezno pripravljenost na krizo srednjih let.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Po uspešnem nastopu na občinskem tekmovanju je naša ženska gasilska desetina z odličnim nastopom na regijskem tekmovanju na Bledu osvojila prvo mesto in se s tem. uvrstila na republiško tekmovanje
KADROVSKE VESTI
V mesecu maju in juniju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
•
TOZD PREDILNICA
Dobre Janko Biberovič Ramo Bubrič Melča Abramovič Mara Tubin Deva Hušič Mina Velie Bahrija Banovič Drago
TOZD Oplemenitilnica
Marenič Zvonko iz JLA
TOZD Konfekcija
Meglič Danila Čirkič Fatima Beranja Dona
VEO
Dobre Mitja Grošič Sebiha Meglič Franc iz JLA
DSSS
Klemenčič Jolanda Jurjevčič Igor Krevs Janja Kašper Vida Kodrin Zinka Lazukič Barbara
TOZD Tkalnica
Danilova Milka Nedeljkovič Vesna Mehinovič Šenka Krobot Vesna Koljič Mevlida Makitanovič Milenko Gnjatovič Lilijana Žunič Rasema Radanovič Boro Mašinovič Devad Živkovič Ljubo Sukalo Nenad Hodžič Hamida
V istem času so iz delovn organizacije odšli naslednj delavci:
V pokoj
Verhovšek Ana Ažman Marija Klemenc Pavla Perko Pavel Lukane Darinka Ziblar Suzana Hafner Mara
INVALIDSKA
UPOKOJITEV
Tušek Amalija Hribar Ivana Žakelj Ana Šter Zalka Šarkan Gizela Dobrin Ivana Dukanovič Francka Novak Emil Novak Filip
Sporazumna odpoved
Matič Milka Oljačič Milica Praprotnik Elizabeta
Po lastni izjavi
Smolej Marija Velkova Nevenka Novak Marija Draginc Marija Danilova Milka Koceva Jelica Grgič Nevenka Sprem Pero Debevc Darja Kodrin Zinka
Disciplinska izključitev
Maleševič Nenad Smrke Boris Meglič Anton
Pajič Zora rodila 6. 4. 1982 deklico
Gradišar Nevenka rodila
2.	3. 1982 deklico
Ugljanin Izeta rodila 25. 4. 1982 dečka
Savčič Rosa rodila 29. 4. 1982 dvojčki deklici Tomič Vojka rodila 14. 5. 1982 dečka
Živanič Lilja rodila 3. 6. 1982 deklico
Anzeljc Marjeta rodila 11. 6. 1982 deklico
(Nadaljevanje z 9. strani)
Ron KOVIC:	GENERA-
CIJA NASILJA
Roman je iskrena in nadvse pretresljiva izpoved mladega Američana, veterana iz Vietnamske vojne, iz katere se je vrnil hrom in priklenjen na invalidski voziček. Med zdravljenjem v vojaških bolnišnicah je doživel sramotno ponižanje, saj osebje teh ustanov očitno ni vedelo ničesar o izlivih domoljublja, s katerim so agitatorji prodobivali mlade fante. Že med uijenjem marincev se je Ronu razblinila marsikatera nedozorela misel o svetu, med vojskovanjem v Veit-namu pa je dokončno spoznal, da resnična vojna ni podobna tistemu, kar so v filmih počeli Johne Wayne, Merphy in drugi »junaki«. V krutih raz-
ZAHVALE
Ob smrti mojega očeta Kojič Doke se iskreno zahvaljujem oddelku navijalnice za izraze sožalja ter tovariško pomoč in razumevanje.
hčerka Nevenka
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem pregledo-valnice in tkalnice za lepo darilo in pozornost.
Vsem želim še obilo uspehov pri delu, predvsem pa sloge in zdravja.
Pavla Klemenc
Iskreno se zahvaljujem predstavnikom sindikata, sodelavkam TOZD Konfekcija pa za obisk in izkazano pozornost v času moje bolezni.
merah je Ron moral izriniti iz zavesti očitke vesti, bodisi da je šlo za uboj desetarja ali pokol vietnamskih otrok sredi njihove očarljive igre. Če enemu Romovemu spoznanju smo priče med branjem GENERACIJE NASILJA: v Vietnamu Ron in njegovi tovariši niso mogli razumeti, zakaj njihovi vrstniki v domovini protestirajo proti njihovemu početju, ko pa so vendar šli na pohod proti »komunistični nadlogi«. Šele veliko pozneje Ron spoznava zmoto, vse bližje je resnici, da jih je ameriški propagandni stroj poslal pobijati nedolžne ljudi. V romanu ni sledi o kakršnikoli preračunljivosti. Pred nami je le čustveni izliv, ki je najglobje doživel tragedijo ameriške nasilne generacije šestdesetih let.
VOJAKI NAM PIŠEJO
Iz Zenice nam je poslal v BPT kolikor toliko na teko-
razglednico s pozdravi nas sodelavec Horvat Miro, ki je tam na odsluženju vojaškega roka. Poleg pozdravov pošilja tudi željo po nadaljnjem uspešnem delu delovne organizacije. Da bi bil o dogajanjih
NEZGODE
Blagovni valj ji je padel na nogo
Novak Marija, zaposlena v TOZD Tkalnica je prestavljala blagovni valj. Pri tem ji je valj zdrsnil iz rok in ji poškodoval palec desne noge.
Iz stroja je priletel čolniček
Radovančevič Anda, zaposlena v TOZD Tkalnica je vklopila tkalski stroj. Takoj nato je iz stroja vrglo čolniček, ki je zadel delavko v prst desne roke in ji ga poškodoval.
Z roko je segel v nevarno območje stroja
Muratovič Mirsad, zapo-
cem prosi, da bi mu pošiljali naše glasilo.
Boris, hvala za pozdrave in lepe želje. Tekstilca ti bomo redno pošiljali, bilo pa bi prav, da bi se še kaj oglasil.
Urednik
PRI DELU
slen v TOZD Tkalnica, je z levo roko segel med bilo in razpenjalec tako, da mu je pri tem poškodovalo prst leve roke.
Padec na spolzkih tleh
Kešina Marica, zaposlena v TOZD Tkalnica, je na spolzkih tleh padla in se pri tem udarila na hbet.
Nevaren način dela pri čiščenju stroja
Cepič Emina, zaposlena v TOZD Tkalnica, je na nevaren način čistila stroj. Pri tem si je poškodovala kazalec leve roke.
Drobnič Iva
NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Anderle Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, Zupan Marija, Eler Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.