LETO XI ŠTEVILKA 102 ! ..... SEPTEMBER 1983 RAZPRAVA O VARČEVALNIH UKREPIH V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH Bomo spodkopali temelj? Za uvod v aktivlstično jesen so stekle razprave o varčevalnih ukrepih v družbenih dejavnostih do konca letošnjega leta. Tudi predsedstvo naj-Ninožlčnejše organizacije, socialistične zveze, se je temeljito lotilo teh Ukrepov za spremembo in dopolnitev planov samoupravnih interesnih Skupnosti. In kakšne so bile ugotovitve in stališča? . Predsedstvo ugotavlja, da bo dosledna realizacija zakona.o spremembah in dopolnitvah zakona o Začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti v letu 1983 Povzročila hude motnje pri delovanju Predvsem SIS družbenih dejavnosti. Realizacija celotnih omejitev je v zadnjih dveh mesecih leta skorajda nemogoča, saj je v strukturi porabe v nekaterih dejavnostih pretežni del sredstev za osebne dohodke, ki se oblikujejo po drugih, družbeno dogovorjenih, merilih in jih ni možno tako kratkoročno spreminjati. Vprašanje je tudi, ali je omejevanje rasti osebnih dohodkov — denimo v izobraževanju — sploh še sprejemljivo. Tudi spremembe normativov v tako kratkem času, in samo znotraj občine, niso možne. To je naloga, ki bi jo morali reševati dolgoročnejše, usklajeno in enotno v celi republiki. Ravno pri tem se kaže neučinkovitost" republiških upravnih organov, izvršnega sveta in drugih organov na republiški.ravni, saj so si usmeritve, ki jih v občini sprejemamo, različne in celo nasprotujoče. V izobraževanju širimo programe — omejujemo sredstva; borimo se za celodnevno osnovno šolo — materialne možnosti nam to onemogočajo; drobimo samoupravo (posebne SIS, občinska energetska skupnost, Center za socialno delo, vsak upravni organ samostojno delovno skupnost, ne glede na število zaposlenih in podobno), ki neogibno povzroča nova neproduktivna zaposlovanja — ugotavljamo, da je SIS preveč ter da se je administracija razbohotila; in še mnoge primere bi lahko našteli. Pri tem je treba poudariti, da pripombe, ki smo jih oblikovali v razpravah o različnih aktih (zakonih, dogovorih, sporazumih), v glavnem niso bile upoštevane in sprejete. Predlagani ukrepi linearno prizadevajo vse porabnike, kar pospešuje socialno razlikovanje med ljudmi. Linearnost ukrepov povzroča tudi velike razlike med občinami, saj je bil izhodiščni položaj ob pričetku omejevanja zelo različen. Nujno bi bilo iskati druge oblike in merila omejevanja, če je sploh smiselno in možno še naprej omejevati vse oblike porabe. V nadaljevanju izvajanja stabilizacije so nujni ukrepi za povečanje proizvodnje, za dvig produktivnosti, za rast ustvarjenega dohodka, toda ne na račun cen, za delitev po delu in podobni-ukrepi. Nadaljnja ugotovitev je, da s pripravami in sprejemanjem stabilizacijskega programa v občini kasnimo, kar je predvsem posledica nejasnih usmeritev republiških organov. (13%, 16% ali celo 20% nominalna rast za leto 1982). Osnutek stabilizacijskega programa je prvotno temelji i na 13-% nominalni rasti glede na leto 1982, razen za tisti del sredstev, ki imajo značaj osebnih prejemkov, sedaj se po pogovorih s predstavniki republiških organov in glede na Ljubljano izračunava na 16 odstotno rast. Ze samo dejstvo, da v strokovnih krogih ni razčiščeno, na kakšnih osnovah pripraviti programe, omejuje družbenopolitično aktivnost in kvaliteto razprav. Še manj je v sedanjem trenutku znanega o izhodiščih za leto 1984. Delavci ne vedo, o čemu se naj odločajo O osnutku stabilizacijskega programa, ki so ga pripravile strokovne službe, še niso razpravljali v samoupravnih organih SIS. Pri sprejemanju tako pomembnih odločitev in tudi sicer je nujno dosledno spoštovati določilo samoupravnih aktov SIS in zagotoviti široko demokratično razpravo. Krepiti je treba' načela svobodne menjave dela ter neposreden dialog med uporabniki in izvajalci na vseh področjih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Pri tem se ne smemo omejevati samo na eno področje, ampak je treba videti celotno porabo v občini pri, čemer je lahko omejevanje na enem področju večje na račun drugega in obratno. Usklajevanja se naj opravijo v komiteju za družbene dejavnosti in v Izvršnem svetu SO. Predsedstvo,.meni da predloženi programi ne predstavljajo celovitega programa stabilizacije v občini (so le tisti, ki jih pogojuje zakon), zato je nujno pristopiti k oblikovanju stabilizacijskih programov, kratkoročnih in dolgoročnih tudi na vseh drugih področjih ter v občini kot celoti in ne pasivno čakati na rešitve od zgoraj. V pripravah programa skorajda niso sodelovali izvajalci, kajti v njih ni govora o kakršnikoli racionalizaciji dela, združevanju posameznih opravil in služb (strokovnih služb SIS in drugih) ter o iskanju notranjih rezerv, ki jih najbrže ni majo. Med razpravo je bilo ponovno ugotovljeno, da se na področju gospodarstva ter izvoza dosegajo izredni rezultati v občini (pokritje uvoza z izvozom 200%), vendar nas to ne sme zavajati in odvračati pozornosti od potrebe po varčevanju. Razmere pri preskrbi s surovinami, energijo ter nekaterimi artikli za široko potrošnjo niso zadovoljive in kaj hitro lahko negativno vplivajo na rezultate poslednja. •; m. s. Srečala sta se tudi podpisnika listine o pobratenju takratni župan Gonarsa Guido Toso in takratni predsednik naše občine Branko Stergar. še krepkejša vez z Gonarsom Goste smo pričakali pred Cankarjevo knjižnico. Potem so nekateri odšli na športna igrišča, drugi na ogled Usnjarne, sešli sta se tudi obe uradni delegaciji. Po dveh letih smo še na Vrhniki spet srečali s pobratenimi Gonarčani. Tudi tokrat je bilo snidenje prisrčno, še posebej zato, ker so se srečali športniki, lovci, ribiči in tudi kulturne sku- pine so se predstavile in si izmenjale izkušnje. Vsako srečanje še poglablja prijateljske vezi med obema narodoma, so poudarjali predstavniki pobratene občine. Andrej Vidovič, Prvič so se sešll tudi lovci pobratenih mest in se dogovorili za poglobljenejše sodelovanje. predsednik občinske skupščine, pa je pomen teh srečanj takole strnil: »Čas, v katerem se danes srečujemo, je glede na varnostno-politične in družbenoekonomske razmere v svetu eden od najneugodnejših v povojnem obdobju. Mali in nerazviti narodi ter nedolžni ljudje so vse pogostejše žrtve blokovskih nasprotij, ekonomska kriza pa je najbolj prizadela najrevnejše sloje svetovnega prebivalstva. Ogrožena so tudi nadaljnja mirovna pogajanja, zato današnji čas zahteva od vseh mirolju bnih sil v svetu, da strnejo svoje vrste in moči, da ohranimo sedanje dobrine in zagotovimo vsemu človeštvu pravičnejši razvoj v miru in so* žitju. Mislim, da lahko rečemo, da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo lahko za vzgled dobrih odnosov med dvema državama z različno družbenopolitično ureditvijo, ki sta v dosedanjem sodelovanju uspešno odstranili skoraj že vsa bremena preteklosti in da danes ni več ovir. ki bi lahko še preprečile nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja. Skupaj s tem razvojem se razvijajo tudi odnosi med občino Go-nars in Vrhniko, čeprav je v Go-narsu stal eden od simbolov fašizma — koncentracijsko taborišče. Danes na tem imestu stoji mogočen spomenik žrtvam, ki ga občani Gonarsa vzdržujejo z vsem dolž nim spoštovanjem in z isto željo, da se ti časi ne bi nikoli več vrnili. Ravno te žrtve in trpljenje ostalih internirancev so bile vodilo k pobratenju med obema občinama, zato je vsako naše srečanje posvečeno tudi njim. Naj bo tudi današnje srečanje naš skromen prispevek k miru v svetu, k razvoju prijateljskih odnosov med obema državama in priložnost za sklenitev trajnih prijateljskih vezi med občani Vrhnike in Gonarsa.« V programu vsakokratnih srečanj je tudi predstavitev kulturne dejavnosti. K grobnici na Drči je njihova delegacija položila venec Preko Lubije polagajo cevovod Delavci Hidrogradenj hitijo še s polaganjem zadnjih cevi novega vodovoda; polagajo jih preko Ljubljanice in Lubije ter od glavnega voda do rezervoarja nad Verdom. »Stik" z Borovnico je tudi že napravljen in zaključujejo še zadnja opravila na črpališčih. Po mnenju Zavoda za načrtovanje, ki nadzoruje gradnjo, bo konec oktobra že možen tehnični prevzem, kar zagotavlja, da bo voda pritekla čez dober mesec dni. Zahtevno je tudi polaganje cevi od glavnega voda do rezervoarja; saj so morali na strmem bregu skopati širok jarek. Ustanavljamo društva prijateljev mladine Nekoč zelo aktivna društva mladine so že pred več leti popolnoma zamrla. Družbeni razvoj pa je terjal vedno bolj razvejano dejavnost pionirjev. Ta se je razvijala v občini le v okviru osnovnih šol. Bila je neusklajena na ravni občine, v republiške aktivnosti pionirjev pa se sploh nismo vključevali. Dejavnosti pionirjev so( ponekod vključevali v obstoječa društva in organizacije, vendar kake enotne programske usmerjenosti ni bilo čutiti. Ta neaktivnost in nepovezanost vseh tistih dejavnikov, ki bi morali osrednjo skrb namenjti prav vsestranskemu razvoju najmlajših, je vzpodbudila občinsko organizacijo S2DL, da je imenovala iniciativni odbor za ustanavljanje društev prijateljev mladine v KS. Na 7. seji tega odbora smo ugotovili, da zdaj že nastajajo pogoji za ustanovitev društev v tistih KS, kjer so sedeži osnovnih šol. Najbliže pa so v KS Dragomer. Zato smo se odločili, da v mesecu oktobru, ko je tudi širša družbena aktivnost bolj kot sicer usmerjena v preverjanje dosežkov v skrbi za mlade in zlasti v tednu otroka snujejo programe za bogatejše oblike dela z mladimi, ustanovimo prvo društvo prijateljev mladine v KS Dragomer, naslednje društvo pa naj bi zaživelo na Vrhniki že v novembru. V decembru in januarju pa bomo društvi ustanovili še v Borovnici in na Logu. Društva bodo skrbela, da se bodo naši otroci vključevali v razne oblike interesnih dejavnosti v šolah in v društvih, organizacijah, klubih itd. v krajevnih skupnostih. Posebno skrb bodo namenila oblikam dela, ki bodo razvijale do zdaj zapostavljeno delovno vzgojo otrok. Spoznavali naj bi proizvodno delo, delo na polju. Zagotovila pa naj bi tudi oblike dela za zdravo, koristno in sproščeno preživljanje prostega časa izven šole. To so predvsem raznolike oblike kulturnega in športnega udejstvovanja. Vse občane, ki jim je pri srcu skrb za vzgojo in razvoj mladih, vabimo, da se včlanijo v to plemenito organizacijo in s svojim aktivnim delom prispevajo, da bo vsestranski razvoj in aktivnost mladih pomembno vplivala na razvoj celotne družbene skupnosti. ZA INICIATIVNI ODBOR DPM MILKA BRADAČ Vremenska napoved meterologa se je glasila: nad oblaki sončno. Da ne bo pomote, tako je vreme napovedal v sredo ob dvanajsti uri pred Mantovo Peter Petkovšek, »meteorolog« trinajstčlanske odprave, ki se je peš pod pokroviteljstvom ŠD Liko podala na otvoritev nove koče na Kredarico, še zadnje priprave: Na »katrco«, ki je »šla« za spremstvo vse do Voj, smo morali naložiti še zaboj piva, ki ga je dala Mantova pohodnikom za gašenje žeje, slika za spomin in kolona je krenila na dolgo pot, da počasti visoki jubilej slovenskega planinstva. Počastili jubilej planinstva Kako slovesneje proslaviti visok jubilej slovenskega gorništva, kot se podati z Vrhnike peš na goro simbol — na Triglav.* Dvanajst »fantov« se je v sredo, 14. septembra 1983, peš podalo (trinajsti pisec teh vrstic je bil spremstvo), da so 17. septembra bili poleg, ko so se odprla vrata novega Triglavskega doma na Kredarici. Sneg in veter jih nista odgnala, da ne bi tisto dopoldne z drugimi navdušenimi gorniki slavili. V »odpravi« pod pokroviteljstvom LIKA, so bili: Franc Lenaršič, Jaka Susman, Matevž Pleško, Ciril Koz-jek, Janez Pečar, Jaka Petkovšek, Peter Petkovšek, Ciril Garafolj, Janez Žitko, Toni Turk, Franc Petelin, med potjo pa sta glavnino dohitela še Bert Sotler in Vinko »Odpravi« je zaželel srečno pot tudi predsed- A"c- Nekateri med njimi so to pot preho-nik izvršnega sveta Herman Bole, vodja Franc ci ili že večkrat. Za druge pa je bilo to en-Lenaršič pa mu je izročil spominsko »meda- Vratno doživetje Ijo«. ' Prvi vzpon prek Uit čitek in hitro naprej — do \ s treba priti še mimo Žirovskega vrha preko Gorenje vasi do Hotavelj. V Šinkovčevem seniku smo si pripravili ležišča in se spravili h kuhi. Klobase pa tudi po dveh urah niso zavrele, tako da je nekatere prej premagal spanec. Drugi, da bi lažje pregnali lakoto, so si zapeli »Naša četica koraka« in stromno zakorakali po cesti gor in dol. Najedli smo se pa le (samo tisti budni, Jaka sicer že v copatah). Lepo jutro je naznanjalo čudovito hojo po škofjeloškem hribovju. Razpršile so se megle in na R°' bidenskem brdu se je odprl čudovit pogled na drobne, a ponosne vršace, ki jih bo treba še prema* gati. Tu smo začeli z gobarjenjem. Na strmih robovih, kamor običajni gobarji ne zaidejo, je gob veliko in že smo imeli v mislih gobjo južino na Davči. Tudi tisto, česar se vsak pohodnlk najbolj boji, je bilo že tu pokazali so se prvi žulji, največja nadloga. Stisnili so zobe — korak pri nekaterih je postal težji; bolečina se je videla na obrazu. Zvečer, po večurnl hoji navkreber, pa je tudi izginila, ko so zagledali kočo na Soriški planini. Kot dobri planinci, če oskrbnik prosi, smo se lotili Še zlaganja drv. Drvarnica se je kar hitro napolnila, šel' potem je ožuljene čakalo »cepljenje drv«. Na LajnarjU pa so se že podile goste megle — ponavadi ne napo' vedujejo nič kaj dobro vreme. In glej — v petek zjutraj se je grožnja z Lajnarja uresničila. Zaman je oko iskalo v še temnem jutru zvezde na nebu. Eden je bolj sam zase skozi zobe zasikal: »Danes smo ga pa na.....preden smo se spustili po strminah Koble v Bohinjsko Bistrico. Ravno k zajtrku smo se spravili, ko skozi vrata stopita še dva, ki sta v četrtek zjutraj peš krenila z Vrhnike: bila sta Vinko Alič in Bert Sotler. Mahnemo jo nato skupaj naprej čez Fužine v Ribčev laz: častni krog okoli spomenika Triglavcem. Tudi odžejati se je bilo še treba, predrto vzame vseh štirinajst pod pod noge do Voj, kjer se začne vzpon k Vodnikovi koči. Ponoči je med vršaci divjalo neurje. Zjutraj P* smo se kljub dežju in snegu odpravili h konč' nemu cilju. Že navsezgodaj nas je bilo vse" petnajst v novem Triglavskem domu na Kreda' rici. Triglav pa se nam je skrival v gosti megli i"1 snežnem metežu, da nismo mogli nanj. Vsi n* pori so bili poplačani; ker se je videlo na zadovoljnih In ponosnih obrazih, ki so dosegli & eno zmago v gorništvu ravno ob prazniku. Celodnevna hoja je dobro izžemala »odpravo«, zato se je pivo iz spremljevalne »katrce« vedno prileglo. Matevž je bil tokrat trikrat na Triglavu; seveda primerjali so njegove »korakce« z velikim kora' kom Janeza Pečarja. Tabor — Jezersko 83 Mladi vrhniški planinci smo letos že devetnajstič po vrsti postavili svoj planinski tabor. Odpravili smo se na Jezersko, v osrednji del Kamniških Alp in zaključek Karavank, kjer smo prvič postavili šotore. Ancljevo s prostornimi pašniki je idealno izhodišče za planinskem plezalne ture. Letošnji tabor je bil manj številčen, poprečno je bilo v taboru 40—45 planincev. Izkazalo se je, da je s tako skupino možno bolje in laže delati, tako smo skoraj v celoti izpeljali začrtani program. Že v soboto 30. 7. smo postavili tabor, v nedeljo 31. 7. pa smo opravili več plezalnih vzponov v ostenju Ravenske Kočne. 1. Ekar—Jamnik zajeda - Dolška škrbina (Košir-Otaničar) ocena V-AO 2. Smer J. Platenshlsa -Dolgi Hrbet (Košir-Otoničar, Likar —Šteblaj) III 3. Centralna—Dolška škrbina (Kovačič-Cunder) ocena III 4. Nemška —Dolgi hrbet (Cunder-Jerebič) ocena III 5. Centralna-V. Baba (Cunder, Kbvačič, Jerebic, Jelovčan) ocena III Ponedeljek, 1. 8. 1983 Uradno se je tabor piičel 1. avgusta, s prihodom prijavljenih mladih planincev Po namestitvi v šotore, začasno domove, smo udeležence seznanili z gorami okrog Jezerskega in z obvezno opremo na turah. Se pred večerjo smo pripravili drva za kuhinjo iri manjši kres, ob katerem smo tudi zapeli Torek. 2 8 1983 Iz spanja nas je ponoči dvignilo hudo neurje. Ker pa so se zjutraj oblaki razpodili, smo še odpravili na izlet, na Babe, ki so hkrati tudi mejne gore. Po uri hoje smo se zasopihano ustavili na opuščeni Jenkovi planini. Na grebenu, kakih 100 m pod vrhom Babe, smo ugotovili, da se megle in črni oblaki spuščajo, zato smo se spustili v dolino. Nekateri so se povzpeli na čudovito razgledni Goli vrh, večina pa je imela pod vodstvom"mladinskih vodnikov vaje iz gorske reševalne službe - izdelali so improvizirana nosila, oskrbeli namišljenega ponesrečenca ter ga odnesli v tabor. Kmalu po prihodu v tabor se je raz besnela nevihta, tako smo šele zjutraj odkrili, da imamo obiskovalce v taboru. Na pašnik so kljub dogovoru prignali čredo krav, katero smo morali nenehno odganjati. Kljub temu so nam podrle gole, golf igrišče ter uničile dva šotora. Sreda, 3. 8. 1983 Slabo vreme nam jo je zopet zagodlo, sneg je pobelil najvišje vrhove, tura na Virnikov Grintavec je odpadla. 1 Cel dopoldan je padal dež, z nalivom toče, udeleženci taborjenja pa smo se zabavali v družabnem šotoru - igric kar ni hotelo biti konca. Po kosilu smo se kljub dežju odpravili na obisk zgodovinsko znane Jenkove kasarne in na razstavo oljnih slik, slikarja — samouka Zadnikarja. Četrtek, 4. 8, 1983 , Ko je dež po zajtrku prenehal, smo se odločili, da se povzpnemo do slapa z največjim padcem vode v Sloveniji - do slapa pod Čedco. Veseli li smo se, da se je vreme z boljšalo, kajti s tem je tudi razpoloženje v taboru boljše. Popoldan srno odigrati nogometno tekmo med moškimi in ženskimi udeleženci tabora, ki se je z 5 golov prednosti končal z zmago planink (na.kakšen način, pa sploh ni pomembno). Petek, 5. 8. 1983 Lep sončen dan, mi pa smo že na vrhu Vrinikovega Grintavca, na enem izmed zadnjih višjih vrhov v Karavankah Popoldan nas je zopet izdal dež, tako je odpadel športni mnogoboj med tremi tabornimi četami.. . Sobota, 6. 8. 1983 Nekateri so se že zgodaj odpraviji smučat na Ledine, ostali pa smo so-pihaii na Ledine in čez Žrelo do Češke koče. Tudi tokrat nas ni namočilo Nedelja, 7. 8. 1983 V nedeljo (edini prosti dan) pa je bilo — kot za stavo — sončnooo... Po čudovitem kosilu (torte in podobni artikli) smo se polnih želodčkov odpravili na košarkaško igrišče, kjer smo odigrali tekmo z domačini. Rezultat seveda ni toliko pomemben kot uspešno sodelovanje z domačini. Zvečer smo še dolgo prepevali in se veselili ob manjšem plamenčku. Toda že sredi noči je začelo deževati. , Ponedeljek, 8. 8. 1983 Po zajtrku smo vsi udeleženci vadili vozlanje. Vozle potrebujemo planinci, zlasti pa alpinisti, za varno napredovanje po gorah in v stenah. Vsi udeleženci so se spustili iz bližnjih skal v Dulferjevem sedežu. Nekatere udeležence paje ta vrvni menever spodbudil k zaobljubi o večji planinski aktivnosti. Po kosilu smo se vsi, tudi naša Jožica, odpravili na Jezerski vrh. Torek, 9. 8. 1983 Zgodaj zjutraj smo se odpravili na Kočno, mogočno ostenje, ki se nadaljuje v greben Grintavcev. Vsi smo se povzpeli na vrh, nekateri alpinisti pa so opravili plezalni vzpon. Dobre volje, ker smo brez nezgod opravili s krušljivo potjo in steno Kočne, smo se vrnili k naši Jožici in njenim dobrotam. Na zaključnem večeru smo planinci dobili zopet nekaj »zvestih planinskih tovarišev« — Rina Suhadolc-Murka, Polona Šušteršič-Liska, Marko Debevec-Taskurjen, Peter Suhadolnik-Ancelj in Janko Jerebic-Stegov-nik. Po mnenju večine udeležencev je letošnji tabor uspel, tudi red in disciplina sta bila na zavidljivi ravni. Želimo si le, da na jubilejnem 20. planinskem taboru, ki bo od 1. do 10. 8. 1984 v Vratih, ne bo »Vremenske napovedi z meglo in dežjem...« ' MO PD Vrhnika se zahvaljuje DO Liko-Verd za les in tov. Križman Jožici za slastne jedi ter Pašni skupnosti Jezersko za taborni prostor. VILMA PURKART PRED ŠTIRIDESETIMI LETI Vrhničani na Kočevskem zboru j Te dni proslavljamo štirideseto obletnico kočevskega zbora. V nočeh W1. do 3. oktobra 1943. je bil v osvobojenem Kočevju zbor odposlancev Rovenskega naroda, ki je kot široko ljudsko predstavništvo na tem en •ratnern zasedanju položil temelje slovenske državnosti. Soglasno In z Velikim navdušenjem se je Izrekel za novo, demokratično, na narodni Enakopravnosti zgrajeno Jugoslavijo. Po svoji vsebini In socialni še-ltavi pa je bil tudi prvi demokratično izvoljeni organ revolucije. Udeležilo se ga je 572 neposredno »Voljenih in 78 delegiranih odpo-Pancev. Kapitulacija Italije in razorožitev njihove vojske, uničenje ve-|ne belogardističnih in plavogardi-ftčnih oddelkov, nastanok širokega PVobojenega ozemlja, kjer je oblast Nvzela Osvobodilna fronta, in pa feveda veliki porast moči narodno-PVobodilne vojske, so ustvarjali Pdne razmere za tak zbor. Zato je prsni odbor OF v enem od prvih od-|kov po kapitulaciji Italije, tj. dne 11. pptembra 1943, razpisal volitve v Bor odposlancev slovenskega na-ida, ki so bile od 20. do 25. oktobra p43. skoraj povsod po Sloveniji, iffožni in rajonski odbori OF so lede na vojaške in politične ra-pere na svojem terenu uporabljali Kne oblike volitev, ki so ustrezale fcmeram na njihovem območju. Na pvobojenem ozemlju Dolenjske, jjotranjske in Bele krajine so bile vo-|ve neposredne in javne. Primorska I tudi pričela z množičnimi politič-Brni manifestacijami, kjer so javno Pili svoje odposlance. Pri njih je so-jtažna ofenziva 25 septembra pre-Jnila volitve. Le v Brkinih so jih wedli do kraja. Okupirana Ljublja-te, Štajerska in Gorenjska so izvolile jNe odposlance posredno ali pa jelegirale Enote narodno osvobcK Wnevojske, ki so neposredno izvolile H3 odposlancev. ,_Na vrhniškem območju so zaradi ežkih razmer, ob navzočnosti nem- škega okupatorja in z njihovo pomočjo že organiziranih domobranskih oddelkov, volitve bile v globoki ilegali in posredne. Izvoljeni so bili trije odposlanci. IGNAC VOLJČ- FRIC, tedaj organizacijski sekretar novoustanovljenega Okrožnega komiteja KPS za Notranisko. ADOLF MALAVAŠIČ-ZAJC, sekretar Vrhniškega,okrožnega odbora OF in IGNAC VOLJČ-DRČAR, sekretar Rajonskega komiteja KPS za Vrhniko in član Okrožnega komiteja KPS za Notranjsko. Vrhniški odposlanci so se napotili s Tolstega vrha peš na zborno mesto na Blokah. V Novi vasi so se zbrali odposlanci iz vse Notranjske in se od tam odpeljali s posebnim zaplenjenim italijanskim blindiranim avtomobilom proti Kočevju. Bili so razporejeni v Stari cerkvi v okolici Kočevja. Tu, se kot ostali odposlanci podnevi niso smeli nikjer pojavljati. Bila je potrebna skrajna previdnost in tajnost priprav in samega zbora, da nemški okupator ne bi česa zaslutil in bombardiral Kočevja. Odposlanci so se 1. oktobra že v noči podali v Sokolski dom v mestu (sedaj Šeškov dom), kjer se je ob 21. uri začel zbor v prisotnosti 650 odposlancev in delegatov iz vse Slovenije, predsednika AVNOJ-a Dr. IVANA RIBAR JA, dveh predstavnikov Vrhovnega Štaba NOV in PO Jugoslavije, predstavnika CK KP Jugoslavije, pred- stavnika Glavnega štaba NOV in PO Hrvaške in ZAVNOHA. Gost je bil tudi šef britanske vojne misije, kanadski major VViliam Jones, in še drugi gostje. Na prvi seji, ki je imela slavnostni karakter, so govorili Josip Vidmar, Dr. Ivan Ribar, Pavle Gregorič, Edvard Kocbek in drugi.' Sprejeli so pozdravni brzojav zaveznikom in seja se je končala ob 02. uri ponoči. Druga seja, ki je trajala naslednjo noč od 21. do 04. ure, je bila v znamenju obširnega poročila Borisa Kidriča o delu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in vsestranskega referata Edvarda Kardelja o domačem in splošnem političnem položaju. Na tretji seji v noči 3. oktobra od 21. do 03. ure pa so razpravljali o sklepu o splošni mobilizaciji, o graditvi nove narodne oblasti, o gospodarstvu, financah in prehrani. Sprejeti so znani sklepi, proglas in resolucija; izvolili plenum Osvobodilne fronte in slovensko delegacijo v AVNOJ. V razpravah na vseh treh sejah so sodelovali tudi mnogi odposlanci. Tako se je k razpravi drugega dne prijavil tudi delegat vrhniškega okrožja IGNAC VOLJČ-FRIC, ki je med drugim dejal: »Tovariši in tova-rišice! Pozdravljam vas v imenu vrhniškega okrožja in izjavljam, da se tričetrtinska večina prebivalstva iz vrhniškega okrožja popolnoma strinja s politiko, ki jo vodi že dve leti Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Ne samo da odobravamo politiko, ki jo vodi naš Izvršni odbor, ampak tudi njegovo pravilno politiko, saj so priznali Osvobodilno fronto kot edino zakonito predstavnico tudi naši veliki zavezniki.« Dalje je govorit o naporih Rdeče armade in apeliral na za- hodne zaveznike, naj tudi oni »nap-nejd svoje sile in malo več doprinesejo skupni stvari«. Končal pa je... »Zato je naša dolžnost, zato apeliram na naše tovariše odposlance, da še več doprinesejo za našo Narodno osvobodilno vojsko, da čimprej poženemo hitlerjance iz naše dežele... da bi se mogli čimprej odkrižati tipov, ki bi hoteli naprej izkoriščati delovno ljudstvo« Med odposlanci, delegati in gosti so bili tudi drugi aktivisti in borci iz vrhniškega območja. Tako je prvega dne, na slavnostni seji, v imenu Zveze slovenske mladine zbor pozdravil STANE KAVČIČ iz Borovnice, odposlanec Pokrajinskega komiteja Zveze mladine Slovenije. JAKA RIHAR z Verda je bil odposlanec Loške brigade (pozneje XIII Brigada »Mirka Bračiča«), in je tudi na kratko pozdravil zbor. »Tovariši in tovarišice: Moji tovariši iz Loške brigade vam zagotavljamo, da se bomo borili dc zadnjega moža in zagotavljamo ponovno, da he bomo odložil! orožja prej, dokler ne bo vse osvobojeno. Hura — Juriš! Smrt fašizmu!« Na zboru je bil gost FRANC POPIT, z Vrhnike, ki je bil na tretji seji izvoljen v Plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Poleg njega je bil v Plenum izvoljen tudi Stane Kavčič. Greza mali fragmet iz osvobodilne borbe Vrhnike in okolice, ki pokazuje, da so naši ljudje dajali dostojen prispevek osvoboditvi in revoluciji ne samo v svojom lokalnem in notranjskem območju, arnpak tudi v širšem merilu. To je izhajalo iz ljudstva iz tega, kar je na zboru rekel Voljč—da je tri četrtine prebivalstva naših krajev pripadalo Osvobodilni fronti. Mx Mlnomet na položaju — zavzemanje elementov za izvršitev Usposabljanje enot teritorialne obrambe v ietu 1983 Načrt usposabljanja enot TO, ki jih razvija občina Vrhnika je dosedaj realiziran 80 odstotno. Na enodnevnem dopolnilnem usposabljanju so bile enote TO, ki se formirajo v KS in OZD, in enota MM-82 mm. Enote TO KS in OZD sov sklopu enodnevnega usposabljanja izvedle tudi bojno streljanje iz osebne oborožitve. Rezultati streljanja so bili dobri (povprečna ocena je 3,54). Težiščna naloga v načrtu usposabljanja v letu 1983 je bila na uspo-v sabljanju starešin in specialistov. Osnovno vprašanje pa je bilo, kako skrajšati posamezne oblike vzgoje, istočasno pa zadržati enako kvaliteto programov in njihovo izvedbo. Vse oblike usposabljanja smo izvajali v nedelovnih dneh in se tako vključili v stabilizacijska prizadevanja. Materialna oskrbljenost usposabljanja je bila v letošnjem letu zahvaljujoč dobremu sodelovanju z enotami JLA, ki imajo svoj sedež na območju občine, zelo dobra. Ocenjujemo, da so bili doseženi rezultati kljub skrajšanemu in bolj zgoščenemu programu zelo dobri. ŠTAB TO • med mladimi od dvajsetega do dvajsetega m med mladimi od dvajsetega do dvajsetega • med mladimi od dvaj V Dolgih delih na obrambnem usposabljanju Brigadirji ne mirujejo V prejšnjem Nsšem časopisu ste si lahko oglodali reportažo o vrhniških brigadirjih, ki smo pomagali na R MDA Kobansko 83. Bili smo najmlajša pa tudi najmanjša brigada na tej akciji. Naša povprečna sta/ost ni bila nič večja kot 16,3. Starostna razlika pa je bila celih 16 let! Najmlajši še ni dopolnil 11 let, najstarejši pa je že imfil 27 let. Kljub vsemu pa smo prekašali ostale brigadirje v izmeni, na trasi in na interesnih področjih. Prislužili smo si 10 udarniških značk in 10 pohval ter trak akcije. Tako smo prehiteli Črnomaljsko brigado za 2 udarniški znački in 2 pohvali. V avgustu smo si malo odpočili. V septembru pa smo se zopet zbrali. Sicer ne v popolni sestavi, zbrali smo se pa vendarle. Na akcijo smo povabili tudi brigadirje veterane in tudi vse ostale občane. Žal pa odziva ni bilo. Pridružil se nam je le en brigadir veteran — tov. Zupančič. Tega dne 10. 9. je bilo naše delovišče v Bistri, kamor smo se odpeljali s kolesi. Tam nam je KZ pripravila vse potrebno za čiščenje zemljišča, ki je zaraslo z grmovjem. Očistili smo del tega zemljišča. Vendar pa je precej ostalo še za drugo leto, saj se v enem dnevu ne da očistiti 30ha površine. KZ namerava na tem zemljišču posaditi tako imenovano grmičasto vrsto borovnic, ki daje večji pridelek kot nam znane gozdne borovnice, ki so tudi drobnejše. Na koncu akcije v soboto (in v nedeljo nam je slabo vreme preprečilo nadaljnje čiščenje) smo brigadirji ugotovili, da odrasli znajo večinoma samo govoriti o koristnosti in potrebnosti prostovoljnega dela, da ga konkretno prepustijo mladim, sebi. Pa puščajofravico, da ocenjujejo opravljeno delo. BRIGADIRJI V Dolgih delih so se na obrambnem usposabljanju spet zbrali mladi, ki ne obiskujejo srednjih šol. Deset deklet in enajst fantov se je pod vodstvom Toma Bratića, ki je tudi letos vodi! njihovo usposabljanje seznanilo z osnovnimi veščinami, pomembnimi za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Poleg tega pa so se srečali še s praktičnim znanjem, ki ga bodo lahko koristno uporabili tudi v svojem osebnem življenju. Tako so mednje prišli predavatelji, ki so jim spregovorili o cestnoprometnih predpisih, o prvi pomoči, seznanili so jih z delom raznih društev — planinci, jamarji, taborniki, gasilci, lovci, radioamaterji itd. Ogledali so si tudi moderne učilnice v vojašnici in zaklonišče. Med operativne naloge je sodil tudi nočni pohod in streljanje. Ognjeni krst so vsi dobro prestal) in nekaterim se je zdelo, da je »taborjenja« kar prehitro konec. Beni Rudolf: Všeč mi je vse In tudi za dekleta to ni prevelik napor. »Specialna enota« je uspešno zastražila tudi vse pritlkline, ki sodijo k takemu taboru Milka Zdešar jim je pokazala, kako se ranjencem nudi prva pomoč, nato pa so se še sami preizkusili v nuđenju prve pomoči Miha Rihar: Marsikaj sem se naučil, pa še prijetno je v tej druščini Iz Žita — Anita Stojaković Danes vam predstavljamo Anito Stojaković, predsednico OO ZSMS ŽITO. Na videz plašno dekle, vendar ve, kaj hoče, je odločna; na svojem delovnem mestu je vedno prijazna in nasmejana. Naloge predsednika opravlja že dve leti in to zelo uspešno, saj so mladi v tej organizaciji združenega dela prisotni na vseh področjih odločanja. Anita, kal delajo mladi vaše OO ZSMS? Lahko rečem, da smo mladi povsod prisotni. Vabijo nas na delegacije, na DS. Povsod se pojavljamo s predlogi in mnenji. Velikokrat smo enakih misli kot ostali de-'avd. To pomeni, da vsi skupaj vemo, kaj hočemo. Kaj pa konkretne akcije? Od konkretnih akcij moram omeniti, da po potrebi ob sobotah organiziramo pakiranje drobtin. Kajti ves kruh, Hi ostane, pri nas posušimo in ga zmeljemo v drobtine. Ponavadi enkrat letno pripravimo družabno srečanje. V drugih akcijah se povezujemo s sindikatom. Problemov torej ni? Seveda so. Eden izmed najbolj perečih je, da smo lokacijsko zelo oddaljeni med seboj. Naša OO ZSMS namreč pokriva poleg Vrhnike še Logatec, Cerknico, Rakek in Borovnico. Zato imamo probleme s sestajanjem in dogovarjanjem o akcijah. Kaj pa načrti in želje za naprej? Velika, a žal še neizpolnjena želja predvsem pekov je, da ne bi pekli kruha ponoči. Pred leti smo že poskusili s tem. Dogovorili so se peki iz vseh pekarn. Akcija bi uspela, če se ne bi pojavila ena pekarna, ki se dogovora ni držala, tako je vse skupaj splavalo po vodi. Po mojem bi bilo to možno, le kruh bi prišel v trgovine malo kasneje in ne že ob 6. uri zjutraj. Vsi skupaj bi to morali premisliti, tako peki kot potrošniki in se dogovoriti. Morda bi tako tudi pridobili več mladih, da bi se šolali za peke, kar bi pomenilo, da bi jedli še boljši kruh. M. K. Pozimi bo na Verdu živahno Poletje je minilo. V tem obdobju OO ZSMS Verd ni organizirala nobenih posebnih aktivnosti, saj je večina mladih po svoje preživljala počitnice. Prve dni septembra pa so se naši mladinci udeležili teka in kolesarjenja v Logatcu. Z njimi je odšlo tudi nekaj mladincev, ki so jih na tekmovanju bodrili. Dosegli pa so tudi velik uspeh, saj je bil Mirko Oblak tretji v kolesarski preizkušnji, v teku po ulicah Logatca pa sta Branka Rihar in Boris Daršler zmagala v svojih kategorijah. Prvi sestanek v jesenskem obdobju smo imeli v začetku septembra. Tu smo si zastavili nove naloge, ki naj bi jih uresničili tja do novega leta ter analizirali minulo delo. Največji problem, ki smo ga skušali rešiti na tem sestanku, se je nanašal napotek klubskih dejavnosti. Šibka točka je prav gotovo čiščenje prostorov po končanih aktivnostih, ki pa smo ga vsaj začasno odpravili, saj se doslej nobena metoda ni ravno dolgo obnesla. Sestavili smo tudi program, ki se bo odvijal ob zimskih večerih. Tja smo uvrstili razna predavanja z diapozitivi, glasbeni večer, kvize in podobno. Organizirali bomo tudi plesne vaje, saj je med nami veliko interesentov. Celo zimo pa bodo v domu potekale razne interesne dejavnosti, kot so namizni tenis, šah in podobno. 29. in 30. novembra pa bomo organizirali še prvenstvo Verda v namiznem tenisu in šahu. Hkrati s klubsko pa bo tekla tudi kulturna dejavnost. Tako bomo priredili proslavo ob dnevu republike, na koncu tega obdobja pa še prireditev za naše najmlajše vaščane — proslavo ob dedku mrazu. Poleg vseh teh nalog pa nas ob dobrih snežnih razmerah čaka organizacija gozdnega smuka Čerš-njice, pri katerem pa nam bodo morali priskočiti na pomoč tudi starejši občani. Iz vsega tega je razvidno, da bo življenje v domu KS v zimskem času zelo pestro. Začrtali smo si zahteven program, ki pa ga bomo lahko uresničili le z dobrim delom in aktivnim sodelovanjem vseh mladincev. ANDREJ DOBROVOLJC Kategorizacija cest V skladu z zakonom o cestah in s sklepi ter priporočili Samoupravne interesne skupnosti za ceste v SR Sloveniji smo tudi v naši občini pričeli s pripravo predloga o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste. Vzporedno s tem pa pripravljamo tudi program razvrstitve nekategoriziranih cest (komunalna dejavnost). Podatke o krajevnih cestah pa so nam posredovale posamezne krajevne skupnosti in geodetska uprava. Lokalne ceste bo s 1.11.1983 prevzelo v upravljanje Cestno podjetje Ljubljana, nekategorizirane ceste in javne površine pa komunalno podjetje Vrhnika. Iz pripravljenega osnutka predloga je razvidno, da bomo imeli v naši občini 76,750 km lokalnih cest (52,000 km makadamskih in 24,750 km asfaltiranih), 58,150km nekategoriziranih cest (25,475 km makadamskih in 32,675 km asfaltiranih) brez upoštevanja javnih površin. Krajevne skupnosti pa bodo imele v upravljanju 105,805 km krajevnih cest (102,875 km makadamskih in 2,930 km asfaltiranih cest), s tem da nam podatki za eno krajevno skupnost še niso dokončno znani. OSNUTEK PREDLOG LOKALNIH CEST V OBČINI VRHNIKA ZA KATEGORIZACIJO Makadam Asfalt SKUPAJ 1. Cesta od Matilde do Štampetovega mostu 2.000 _ 2.000 2. Podčelo—Smrečje—občinska meja (š. L.) 8.100 6.200 14.300 3. Smrečje—občinska meja z Logatcem 1.000 — 1.000 4. Smrečje—Lavrovec 1.800 — 1.800 5. Cesarski vrh—občinska meja Logatec 3.600 1.000 4.600 6. Strmi ca—kapelica v Zaplani-Logar 9.000 — 9.000 7. Podčelo—Jamnik—Mizni dol—Rovte (občinska meja) 2.700 — 2.700 8. Bevke—Drenov gri 2.700 — 2.700 9. Sinja gorica—BI. Brezovica—Bevke—Log 1.000 6.850 7.850 10. Drenov grič—Zaklanec (Občinska meja Vič) 3.500 — 3.500 11. Borovnica—Brezovica—Učna 1.000 3 500 4.500 12. Verd—Pokojišče 10.800 2.200 13.000 13. Log—Notranje gorice (občinska meja Vič) 500 500 . 1.000 14. Lukovica—Vnanje gorice (občinska meja Vič) 1.000 1.000 2.000 15. Smrečje—Šentjošt do občinske meje (Vič-Rudnik) 1.000 — 1.000 SKUPAJ: 52.000 24.750 76.750 Opombe: 1. Od štampetovega mostu do občinske meje 2.500 z Logatcem (gozdna cesta) 2.500 — 6. Cesta od kapelice—Planina—Ulovka (gozdna cesta) 2.500 — 2.500 NEKATEGORIZIRANE CESTE KS VRHNIKA Makadam Asfalt SKUPAJ 1. Kolodvorska, smer GG—Simca LIKO do Robove 700 -- 700 2. Sivkina 250 _ 250 3. Delavsko naselje 700 — 700 4. Partizanski tabor 150 — 150 5. Kopališka ulica . ..'V- — 700 700 6. Pot v Močilnik' ;<< K — 500 500 7. Usnjarska ulica 200 200 8. Nova cesta na Lošci - 170 170 9. Cesta na Lošci do Trčka — 110 110 10. Cesta na Lošci mimo vrstnih hiš — 120 120 11. Sušnikova cesta do mostu na Verdu — 700 700 12. Mrakova cesta — 300 300 13. Cesta od ceste 6. maja na Lošci do Kranjca — 280 280 14. Cesta od Krašovca na Lošci do Klofutarja — 150 150 15. Partizanski klanec 700 — 700 16. Hrib in Matilda—Novinšek 400 300 700 17. Idrijska cesta mimo Elektrona do priključka M 1/10 900 300 1.200 18. Cesta skozi Gradišče 400 — 400 19. Odcep proti Roglju 150 — 150 20. Cesta od Popita do Pošte 100 50 150 21. Cesta od Hladnika do Čižka 150 — 150 22. Ob Potoku 100 100 200 23. Cesta od Oblaka čez Klis do Frica 200 200 400 24. Cesta od Skvarča do mostu na Klisu 250 — 250 25. Cesta od mostu na Klisu do 6. maja — 160 160 26. Podaljšek Ceste gradenj do mostu na Klisu — 90 90 27. Petkovškova cesta 500 i — 500 28. Kurirska pot' — 350 350 29. Na klancu 650 — 650 30. Cesta, ki se odcepi od Robove da Trojice 300 300 ■ i Makadam Asfalt SKUPAJ 31. Dobovičnikova cesta v Kačji vasi do Petkov- 1 šek J. nazaj ob potoku do Idrijske — 1.830 1830 32. Jelovškova cesta s pločniki — 300 300 33. Stara cesta do Turšiča s pločniki _ 700 700 34. Voljčeva cesta s pločniki - 500 500 35. Ulica 6. maja s pločniki — 380 380 36. Cesta gradenj s pločniki — 200 200 37. Odcep 6. maja na Voljčevo cesto 280 ■ 280 38. Cesta od Leskovec Karia mimo Pošte na cesto 1/10 — 200 200 39. Cesta, ki se odcepi od ceste I/6 do Igrada 250 — 250 40. Cesta, ki se odcepi od ceste I/6 do bajerja 120 — .120 41. Odcepod Opekarske ceste v novem naselju 200 200 42, Odcep od Opekarske pri obratu Sava — 150 150 43. Odcep od Robove ceste do Košac 500 — " 500 44. Podaljšek Idrijske ceste od Ogrina do Voljča - 100 100 45. Odcep od Tržaške mimo Mesca v Močilnik — 900 900 46. Od Stare cesto mimo Mlečne do Tržaške — 50 50 47. Počasni pas na MC 1/10 in pločniki — 2.000 2.000 48. Cesta mimo Jesenovca do Voljča 700 — 700 49. Cesta mimo Tršarja do Voljča 700 — 700 SKUPAJ: 8.870 12.570 21.440 KS BOROVNICA makadam asfalt SKUPAJ 1. Brezovica (pri Ivanu) — Zabočevo (do korita) 400 1.000 1.400 2. Cesta od dr. Petravčiča mimo stare pošte — Rimska do mostu 1.000 400 1.400 3. Cesta od viadukta do železniške postaje — 300 300 4. Cesta od viadukta (nova vas) do RC 324 — 380 380 5. Cesta skozi naselje Breg do podvoza Pako — 800 800 6. Ceste v naselju Logor (Dol) 200 i- .— 200 7. Cesta od žel. podvoza na Dražici do Pekla 1.700 300 2.000 8. Cesta od javne tehtnice na Staro postajo 700 — 700 9 Odcep od RC 324 skozi Laze (do Zota) — 1.500 1.500 10. Cesta od RC 324 do Dretnika in skozi Podgoro 1.800 200 2.000 11. Cesta v novem naselju Podgora 150 — 150 12. Odcep Zdravstveni dom—Kumše 300 — 300 13. Cesta v naselju B blokov do Levstika 200 600 800 14. Cesta do samskega doma LIKO 100 — 100 15. Cesta skozi Niževec 200 200 16. .Cesta na grič do Kavča — 460 460 17. Odcep v Jelo do mostu — 200 200 18. Odcep od podvoza Pako do stare žel. proge — 500 500 19. Odcep od RC 324 do WZ Breg — 100 100 20. Odcep pod žel. podvozom (na Grič) — 60 60 21 Odcep proti Pokojišču od žel. podvoza — 130 • 130 SKUPAJ: 6.750 . 6 430 13.180 KS DRAGOMER — LUKOVICA makadam asfalt SKUPAJ 1. Pod gradom 220 540 760 2. Dolina 220 350 570 3. Pod Tičnico 70 110 180 4. Pod Zastanom 440 145 585 5. Stara cesta 500 820 1.320 6. Pod Lovrenc 200 — ■ 200 7. Dragomerška -~ 1.590 1.590 8. Na grivi 395 330 635 9. V Loki . 150 320 ' 470 10. Laze 180 160 340 11. Šolska cesta (delno) 250 — 250 SKUPAJ: 2.535 4.365 6.900 14. 15. Pod Lovrenc (del) Poti na mahu 640 1.480 — 640 — 1.480 KS DRENOV GRIČ — LESNO BRDO makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta skozi Lesno brdo do MC l'10 600 1.100 1.700 KS LIGOJNA makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta od Sinje gorice do priključka RC 324 na 1.400 1.000 2.400 KS LOG makadam asfalt SKUPAJ 1. Rimska cesta _ 770 770 2. Cesta borcev 40 260 300 3. Hercegovska cesta — 120 120 4. Cesta 8. maja — 490 490 5. Cesta ob potoku — 360 360 6. Vrhovčeva cesta 820 230 1.050 7. Cesta Osvobodilne fronte — 360 360 8. Cesta Dolomitskega odreda — 900 900 9. Pionirska cesta 90 140 230 10. Melska cesta ■ v -:- ■ _i ' 590 590 11. Šolska cesta 160 • '3— 160 12. Barjanska cesta — 710 710 13. Cesta Ivana Kavčnika 310 - '— ' 310 SKUPAJ: 1.420 4.930 6.350 KS PODLIPA — SMREČJE . makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta v Razorsko dolino 800 800 KS SINJA GORICA makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta od Sinje gorice do Opekarske 500 500 1.000 KS STARA VRHNIKA makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta od Klama do središča vasi - 800 800 KS VERD makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta Krimskega odreda — 80 80 2. Pionirska cesta 100 100 3. Brigadirska cesta — 120 120 4. Kafiurjeva cesta — 150 150 5. Jagrova cesta — 150 150 6. Kotnikova in Janezova cesta —, 180 180 7. Cesta na polju — 180 180 8. Cankarjevo nabrežje in stranska pot 120 — 120 9. Cesta Močilnik—Mirke 850 — 850 10. Cesta I (vrstne hiše) nova 190 — 190 11. Cesta II (vrstne hiše) nova 240 — 240 SKUPAJ: 1.400 960 2.360 KS ZAPLANA makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta na Marinčev grič 1.200 . - 1.200 REKAPITULACIJA makadam asfalt SKUPAJ 1. KS Vrhnika 8.870 12.570 21.440 2. KS Borovnica 6.750 6.450 13.180 3. KS Dragomer — Lukovica 2.535 4,365 6.900 4. KS Drenov grič — Lesno brdo 600 1.100 1.700 5. KS Ligojna 1.400 1.000 2.400 6. KS Log 1.420 4.930 6.350 7. KS Podli pa t- Smrečje 800 — 800 8. KS Sinja gorica 500 500 1.000 9. KS Stara Vrhnika — 800 800 10. KSVerd 1.400 960 2.360 11. KS Zaplana 1 200 — 1.200 SKUPAJ: 25.475 32.675 58.150 OPOMBA: V tem pregledu parkirišča, tržnice in ostale javne površine niso upo- števane in bodo obdelane posebej. KRAJEVNE CESTE (podatki KS) BEVKE makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta okoli Zabrda 1.850 • _ 1 850 2. Cesta okoli Mahu 1.600 — 1.600 3. Cesta v Mrle . 700 — 700 4. Cesta proti zajetju vode 700 — 700 SKUPAJ: 4.850 - 4.850 BLATNA BREZOVICA makadam asfalt SKUPAJ 1. Ceste okoli vasi in po vasi 4.500 0 4,500 BOROVNICA makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta skozi Dražico 700 _ 700 2. Cesta v Jelo čez most 500 100 600 3. Odcep proti Malencam 270 270 4. Odsek Frljak—Rozman 200 — 200 5. Odcep Makovec—Štager 50 180 230 6. Cesta Zupet—Pintar 350 — 350 7. Odcep Pako—Čepon 500 — 500 8. Cesta od Centa—želez, bloki 700 — 700 9. Odcep od Kolone na Lazah—Žerjav (Dol) 250 — 250 10. Odsek Žerjav—Špan—More (Dol) 650 — 650 11. Cesta od Garina do Moreta (Dol) 1.800 — 1.800 12. Odsek TVD—Dacar 200 — 200 13. Odsek Kovačič—Urh 250 — 250 14. Stara postaja--Jerič—Drašler 400 — 400 15. Odcep od gozdne ceste do Osterca 1.000 — 1.000 16. Cesta od RC 324 do Mazi Milana 1.800 — 1.800 17. Odcep od RC 324 do Primoža 400 400 18. Odcep JELA—Junski grič 500 — 500 19 Cesta od gasilskega doma v Brezovici skozi vas 1.300 — 1.300 20. Cesta od Učne—V. P. 2.000 — 2.000 21. Cesta Ohonica—Lašče—Pristava 3.200 — 3.200 22. Ceste na Hribih 4.000 — , 4.000 SKUPAJ: 21.020 280 21.300 DRAGOMER—LUKOVICA makadam asfalt SKUPAJ 1. Pod Gradom (del) 540 540 2. V Jami 150 — 150 3. Pot ob gozdu 710 — 710 4. Ob Snežaku — 395 395 5. Pot na Polane — 440 440 6. Kotna pot 65 60 125 7. Mirna pot 100 40 140 8. Prečna pot 170 — 170 9. Rožna pot 70 80 150 10. Vrtna pot * 50 70, 120 11. Lepa pot . ■ '' ■ — 85 85 12. Kratka pot 50 80 - 130 13 Partizanska pot * 120 — 120 SKUPAJ: 4.145 1.250 5.395 DRENOV GRIČ—LESNO BRDO makadam asfalt SKUPAJ 1. Boben _ 300 300 2. Gasilska ulica — 300 300 3. Pred gasilskim domom — , 200 200 4. Stara cesta 1.500 — 1.500 5. K Sedeju 1.000 — 1.000 6. K Celarcu 500 — 500 7. Proti Jerebu 300 — 300 8. Proti Kržmancu . 700 — 700 9. K Jelovšku 1.000 — 1.000 10. Proti Tromotal 700 —- 700 11. Proti Krušniku 800 — 800 12. Cesta po progi 1.000 — 1.000 13. Cesta ob potoku 200 — 200 SKUPAJ: 7.700 800 8.500 LIGOJNA makadam asfalt SKUPAJ 1. Sveti Lenart (Cerkveni grič) 1.500 — 1.500 2. Tramatalara 600 600 3. Proti Stucencu 700 — 700 4. Proti Gorišci do Kuclerja 2.000 — 2.000 5. Od šole po hribu horjulske 800 — 800 6. Odcep od horjulske do Ogrina 800 — 800 7. Od horjulske do Čuka in Lavdana 1.000 — 1,000 8. Od horjulske do Gutnika in nazaj 1.000 — 1.000 9. Od horjulske po žažarski do meje 800 — 800 SKUPAJ: 9.200 — 9.200 LOG makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta na Mele _ 130 130 2. Cesta 8. maja 170 — 170 3. Cesta na Polje 100 — 100 4. Cesta v Lipovce 290 — 290 5. Cesta ob potoku 110 — 110 6. Cesta v Hrastje 150 60 210 7. Pot na Fenanko 900 70 970 8. Cesta pod Strmco — 240 240 9. Cesta na Breg 100 100 10. Barjanska cesta (del) 740 740 SKUPAJ: ,-. .3.460 600 3.060 PODLIPA—SMREČJE 1. Trčkova cesta 2. Od Miha v Zvirše 3. Cesta na Šamijo 4. Kajn dol—šujca—Celarje 5. Šuštarjev graben 6. Rožancova pot 7. Cesta vas—pokopališče 8. Vas do Strojarja 9. Pot v Pajsarjev kot 10. Mrvcova cesta 11. Krošljev hrib ■ makadam asfalt SKUPAJ 12. štrajtov grič v.-800 i* '500 -1.200 3.700 1/000 • 500 300 400 ■ ■ 900 400 V/700 2.000 800 500 1.200 3.700 1.000 500 300 400 900 400 1.700 2.000 SKUPAJ: 13.400 - 13.400 SINJA GORICA makadam asfalt SKUPAJ 1. Za hribom čez klanec 3.000 _, 3.000 2. Cesta do ribiškega doma 1.000 — 1.000 3. Novo naselje na Sapu 1.500 1.500 4. Cesta ob Opekarni 1.500 — 1.500 5. Od Šemrla proti Drenovemu griču 2.500 ■ — 2.500 SKUPAJ: 9.500 — 9.500 VERD makadam asfalt SKUPAJ 1. Verd—Retovje 500 _ 500 2. Poti po Verdu 1.500 — 1.500 SKUPAJ': 2.000 - 2.000 STARA VRHNIKA (ni podatkov) " VRHNIKA makadam asfalt SKUPAJ 1. Cesta od Betajnove do Starega mlina 2.700 ' - 2.700 ZAPLANA makadam asfalt SKUPAJ 1. Strmi ca—Jelovec 3.600 _. 3.600 2. Maček—Jezerc 1.200 _ 1.200 3. Marinčev grič—Celarc 2.000 2.000 4. Marinčev grič-Novak—Zalar 1.000 1.000 5. Marinčev grič—Majer 1.000 — 1 000 6. Zaplana — do šole . 300 — 300 7. Dolinar -Dblinčan 2.000 _ 2.000 8. Dolinar—Trovta 1.000 — 1.000 9. Mizni dol—Ciril 900 — 900 10. Mizni dol—Kovač 3.600- _ 3 600 11. Mizni dol—Železnik 4.000 — 4.000 12. Odcep Zaplana—smetišče (log. mej.) 800 — 800 SKUPAJ: 21.400 21.400 REKAPITULACIJA 1 makadam asfalt - SKUPAJ 1 KS Bevke 4.850 _ 4.850 2. KS Blatna Brezovica 4.500 —' 4.500 3. KS Borovnica 21.020 280 21.300 4. KS Dragomer-Lukovica 4.145 1.250 5.395 5. KS Drenov grič-Lesno brdo 7.700 800 8.500 6. KS Ligojna 9.200 '. - — 9.200 7. KS Log 2.460 600 3.060 8. KS Podlipa-Smrečje 13.400 — 13.400 9. KS Sinja gorica 9.500 — 9.500 10. KSVerd 2.000 — 2.000 11. KS Stara Vrhnika ,— — — 12. KS Vrhnika 2.700 — 2.700 13. KS Zaplana 21.400 — 21.400 SKUPAJ: 102.875 2.930 105.805 Opomba: KS Stara Vrhnika nam ni posredovala podatkov! OSNUTEK PREDLOGA LOKALNIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST Interesna odbora za ceste in kolektivno komunalno rabo pri Samoupravni komu-nalno-cestni skupnosti Vrhnika sta obravnavala osnutek predloga in ga dajeta v 30-dnevno javno obravnavo. V ta namen sta imenovala tudi komisiji, ki bosta skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti pripravili dokončen predlog lokalnih in nekategoriziranih cest v. občini. Odbora predlagata, da omenjeni osnutek obravnavajo posamezne krajevne skupnosti v svojih sredinah in z objektivnimi pripombami pripomorejo k izoblikovanju predloga nove kategorizacije cest v naši občini. MOF ---.- Ljubomir Gajić Srečanje s slikarstvom Ljubomira Gajića je srečanje z vprašanji kontrasta in notranjih vprašanj. Marsikaj si v teh slikah nasprotuje in marsikaj je poudarjeno kontrastno, kar nas spominja na iskanja, razmišljanja, raziskovanja. Tu se spopadejo barve, ostre poteze in izrazite oblike, obkroženost in notranjost slikarskih «gur. Pogumni in močni namazi rdeče barve se spopadejo z velikimi površinami zelene, kar nas v prvem trenutku preseneti s svojo brutalnostjo in močjo, kasneje Pa spoznamo, da je to »tisto pravo«. Široko in svobodno oblikovana površina tram s svojim ritmom in rokopisom sugerira raztočenost nemir In prešerno igro, vsemu temu pa stoji nasproti melanholično postavljena figura. Te slike nastajajo z velikim zamahom, z velikim korakom duha skozi imaginarni prostor platna. Poteze se ne ustavljajo na nobeni podrobnosti, zanemarjajo deskripcijo in kakor da hite, da bi ujele tisto, kar je edino važno: smisel vsega, celoto in obris nekega popolnega razumevanja. Ritem, ki utripa skozi te slike, najavlja vznemirjenost, sugerira notranjo nevihto, ki v kontrastu z melanholično postavljeno figuro najavlja tragedije, ki so se že zgodile. i Tako kontrastirane barve, ritmi in občutja nas pripeljejo do eksistenčnih vprašanj našega časa, vključujejo nas v iskanje, v igro odkrivanja. Če razumemo slikarstvo kot iskanje po nepreglednih predelih duha, potem nas včasih vodijo te slike v te predele nasilno in agresivno, včasih pa spontano in neopazno. Spet filmsko gledališče Kot že v prejšnjem šolskem letu bomo tudi v tem pripravili ob torkih—v drugi polovici oktobra iri v novembru — program privlačnih filmskih repriz, ki jih bomo opremili s kratkimi filmskimi lističi. Začeli bomo v torek 19. X. Do zaključka redakcije časopisa še nismo izvedeli za naslov prvega filma. Sledili pa bodo DVOBOJ DO IZTREBLJENJA (25, X.) FANTOM SVOBODE (8. XI.) SUPERMAN (15. XI), BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE( 22. XI). Gre torej za zelo atraktiven izbor, privlačen za gledalce najrazličnejših okusov in zahtev, pa tudi za vse starosti (od 13 leta naprej). To posebej velja za zadnja dva filma, medtem ko je FANTOM SVOBODE pokojnega »nadrealističnega« ustvarjalca Luisa Bunuela precej zahteven. Že v prejšnji sezoni smo ugotavljali, da utegnejo postati torkovi večeri privlačni za obiskovalce našega kina, saj je bil obisk kar spodbuden. Če s predstavami ne bomo pridelali »rdečih številk«, torej zgube, utegnejo torki postati tudi vnaprej rezervirani za dobre reprize in zahtevnejše »premierne« filme, primerne nivoju gledalcev, ki bodo ob torkih v večini. Kljub težavam, ki se zgrinjajo nad uvozniki in distributerji zaradi kroničnega pomanjkanja deviz, upamo, da bomo vendarle uspeli in kljub vse višjim najemninam za filme speljali svoje programske zamisli in obveze — posebno do mlajših gledalcev, ki si šele oblikujejo svoj filmski okus. Skrbno pretehtan (ulturni dinar ^ minuli sezoni 1982-83 smo kulturne Sodke v okviru ZKO Vrhnika načrtovali Jjlturnimi animatorji v delovnih organi-aiah naše občine. Odrasli so si ogledali Prireditev v Cankarjevem domu, v OŠ " Cankar in v kulturnem domu v Borov-•er 14 razstav v salonu IUV, v Kašči v ,clu, v domu JLA, v avli Cankarjevega Ja in v gradu Bistra, ^aši gostje so bile večinoma ljubiteljske Wne iz bližnje okolice, iz različnih kra-'Slovenije, iz Srbije, iz Vojvodine in iz Jnjsije. 'rlreditve so bile dobro obiskane; brez Jabne animacije je »Občinski svetnik W švejk« navdušil največ ljudi, zelo ''obisk pa je bil na koncertu Pihalnega '.Sstra ljubljanske garnizije. 7Jstvo je, da sta prizadevnost in delo-8 kulturnih animatorjev vzpodbudila ' v DO, da organizirano segajo po inlcah za prireditve, povedo kakšno no, hvalijo in podobno. V minuli se-, je bilo največ obiskovalcev,Iz IUV ?0), kar pomeni 10-krat več kot v letu ■82 (135). Ob tem velja povedati, da samo za delo enega in drugega ani-wja. Obisk se je povečal tudi v DO [a-Antene, od 165 obiskovalcev na v DO LIKO Vrhnika od 40 obiskovalca 150; v VVZ Vrhnika od 32 obisko-Jav na 288; na OŠ Ivan Cankar od 40 'kovalcev na 43, v manjših DO, kot so Kčina občine Vrhnika, Notranjski jjvstveni dom, PTT in Kmetijska za-3a so se organizirano odzvali povabilu prečno 30-krat. 'Wnl sestanki animatorjev na začetku jjmcu sezone nedvomno prispevajo k j»9mu delu animatorjev; skupno pa Javljamo, da brez kulturne naravna-' ljudi, ki sestavljajo vodilne organe v kulturna animacija ne more zaživeti. . minuli sezoni smo praznovali 3 *>dbudne obletnice delovanja naših Nn: MPZ Liko-Verd, svojo 10-letnico, ugojna 5-letnico in FS OŠ Borovnica Nco delovanja. krajevni skupnosti Borovnica je DPD [Oboda« prevzela pobude gostovanj- Prir editev, kar nedvomno ni lahka na-'ob številnih problemih, s katerimi se jrje ljubiteljska kultura (pomanjkanje Jjorjev, slabo vzdrževani prostori in J>bno). Z veliko volje in z boljšo organi-f> bomo načrtovano dejavnost v ok- toožnosti izpeljali. Ogram za otroke in šolsko mladino Jnačrtovali z VVZ in osnovnimi šolami, ^iru tega so obiskali 17 prireditev, od J 8 abonmajskih. Obisk je bil pov-tr,o dober; mislim pa, da imajo šolski precej obveznosti (poleg učenja se-*!) v popoldanskem času (glasbeni *• različni krožki), zato bi veljalo o tem ^sliti in poizkusiti s prireditvami v so-dopoldne. Prijetno razvedrilo in do-I "'o prostega časa so bile filmske mati-IJn 2 ciklusa po 6 filmov iz sporeda ,'Skega gledališča«, ^kdo, ki je rtjdno spremljal kulturne **tve v naši občini, je prav gotovo % da je bilo gostovanj profesionalnih 'Viških hiš zelo malo. Povedati Jni, da je v tej sezoni veljalo eno go-^anje od 50.000 do 70.000 din, torej "'edstava četrtino zneska cele vsote, , "amenjena za gostovanja! ■J v letošnji sezoni bomo morali JJo pretehtati vsak kulturni dinar, to ? In tako delamo! Prav v današnjem Mku, ko nam primanjkuje denarja na i nivojih, je nadvse pomembno, za ko- 0Qmr\ f,rt\/-yclt crodctot; Uiiltitril Lo hn 'Orno odvzeli sredstev kulturi! Če bo Pa prevelika, bomo načeli lastne ko- KULTURNI ANIMATORJI: MILADIN STANKOVIĆ Zanimanje preraslo v dolžnost M. R. Miladin Stankovlć — Kdor se kakorkoli ukvarja s kulturo ali športom, i se je že moral srečati tudi z Miladlnom Stankovi čem. Le kje tega človeka * nI? Miladin Stankovlć je namreč načelnik Doma JLA na Vrhniki. sam. Tudi radio klub, pa foto in kegljaškl klub so bili sprva v okviru Doma, potem pa so tudi ti prerasli svoje okvire in sedaj jih ima Miladin za »opšte vrhničke«. Tudi sicer pravi, da je med aktivnimi starešinami največ zanimanja za vse vrste športa, vendar je tu prisoten precej specifičen problem: česti odhodi na nove dolžnosti. Pri športu se to že nekako prebrodi, na področju kulturnega udejstvovanja pa je to težje in se zato v glavnem giblje na področju amaterizma, če je npr. za kakšno dejavnost večje zanimanje, se po Pravilniku Doma lahko ustanovi tovrstno sekcijo, ko pa morda najbolj zainteresirani gredo na novo dolžnost, delo zamre. Malo lažje je morda delo s starejšimi starešinami, ki so se na Vrhniki že nekako ustalili. Miladinu se je porodila Ideja, da bi aktiviranje njihovih otrok »prebudilo« tudi njih same. Tako je Dom JLA prav na podlagi te ugotovitve dobil svoj otroški pevski zbor. In če ste že kdaj slišali simpatične malčke, kako živahno zapojejo, mislim, da gre Miladinu vse priznanje. Morda kakšna mamica želi, a bi njena hčerkica postala balerina, in kje drugje se ji lahko začne uresničevati ta želja, kot spet s pomočjo Doma JNA; letos bodo namreč nadaljevali z ritmično gimnastiko za otroke. Precej se je Miladin razgovoril tudi o svojem delu na oodročiu kulture. Tu le njegova naloga, da ljudi pritegne, da jim izpolni njihove želje, seveda v okviru možnosti. Na eni strani je tu kulturno dogajanje v okviru kasarne oziroma Doma, na drugi pa v okviru Cankarjevega doma ■oz. širše skupnosti. Toda tudi Dom je moral na področju denarja za kulturo malo zategniti pas. Miladin se spominja časov, ko je lahko za majhen denar vsak mesec organiziral koncerte znanih estradnih umetnikov in so bili ljudje več kot zado-. voljni. Sedaj pa so se oprli bolj na lastne sile oziroma notranje rezerve. Tako na primer so v domu preteklo leto kupili ozvočenje, instrumenti so že od prej in v poletnih mesenih smo lahko poslušali vojaški zabavni ansambel, ki je igral na vrtu Doma. Miladinu je bilo v veliko zadovoljstvo, da je bilo tu tudi veliko vrhniških prebivalcev in se je nekako negiralo mnenje, da je Dom zaprt za nevojaške osebe. Miladin si je zadal, da bo svoje sodelavce tudi kulturno dograjeval. Tudi njemu se dogaja, da so prireditve zabavnejšega •in lažjega značaja bolje obiskane kot resnejše. ,Kje potem tu izbirati nekakšno, srednjo pot? Poskusil je tudi tako, da so bile nekaj časa prireditve zabavnejšega značaja; ki so se ljudje navadili na obisk teh prireditev, pa jim je postregel z resnejšo. Po obisku so mu naslednji dan potrdili, da so tudi od te prireditve nekaj imeli. Si lahko mislim, da je bilo to tudi Miladinu v •zadovoljstvo. • , Spregovori! je o izredno dobremsode-lovanju z ZKO Vrhnika. Marsikatero predstavo jima z Marto Rijavec uspe pripraviti skupno, saj je interes obojestranski. Seveda se tako prihrani tudi pri finančnih sredstvih in izogne podvajanju predstav. Zgodi se, da je nosilec organizacije predstave, proslave ali koncerta DOM JNA, pa je vabljena tudi vrhniška publika. Po drugi strani pa, kadar je prireditev v rokah ZKO, Njegovo življenje in delo na Vrhniki se je začelo nekako leta 1971, ko je bil, pač po službeni dolžnosti, takrat še kot mlad oficir premeščen oziroma nastavljen v vrhniški kasarni. Seveda ni mogel takoj zagrabiti za delo, saj sta mu bila okolje in jezik dokaj tuja. Toda kje drugje najlažje vzpostaviš stik z ljudmi, kot pri športu. Kar z nekakšno nostalgijo se Miladin spominja takratnih časov »poleta« vrhniške košarke, ko je šahovsko društvo združevalo člane od 7. do 70. leta starosti, časov nogometa, itd. Le kje drugje se lahko tako hitro vzpostavijo dobri in tovariški odnosi? Pri športu je Miladin začel vzpostavljati stike In spoznavati ljudi, mnoge od njih kasneje tovariše in prijatelje. Zato mu je bilo tudi toliko lažje, ko je moral po »službeni« dolžnosti med Vrhničane. Leta 1974 je dobil nalogo, da aktivira koordinacijske odbore mladine vojne pošte 5312 Vrhnika. Ob funkciji predsednika teh odborov je potem pričel delovati tudi v občinski organizaciji ZSMS Vrhnika. Bil je član predsedstva ZSMS Vrhnika in se kot delegat udeležil kongresa ZSMS v Murski Soboti. Spominja se takratnega dela, načina dela pri mladini in to mu je v pomoč pri delu, ki ga sedaj opravlja. Leta 1976 se začne njegova pot načelnika Doma JLA Vrhnika. Nikjer se ni posebno šolal in usposabljal za to dolžnost, vendar je dejo z veseljem sprejel. Sprva vsak na novo dolžnost gleda z negotovostjo, toda ko se enkrat vživiš, gre Tako je biio tudi pri Miladinu Pri začetkih njegovega dela so mu pomagali vsi od prejšnjega načelnika doma do sodelavcev, in tako je delo steklo. Za oživitev marsikatere sekcije, za marsikatero stvar pa ima zasluge kar sam. Pri delu ima vedno pred očmi tri glavne naloge Doma: izobraževanje in usposabljanje, predvsem vojaške starešine, razvijanje bratstva in enotnosti, prijateljstva, socialitičnega patriotizma, skratka »stvaranje ličnosti«, kot je zelo primeren srb-sko-hrvatski izraz. Druga dejavnost naj bi bila na področju kulture, zabave, sprostitve, tretja na področju športno-rekreativne dejavnosti. Obe dve vrhniški kasarni Domu tako posredujeta svoje predloge oziroma želje s področja teh treh dejavnosti in jih seveda tudi finančno ovrednotita. Naloga Doma je potem, da te želje uskladi In seveda — v okviru možnosti realizira. Prav tu pa Miladin lahko pokaže vso svojo sposobnost. V začetku se mu je zdelo, da mora biti pri vsaki sekciji, pri vsakem tečaju in sploh povsod, saj bo le tako spoznal vsebino svojega dela in konec koncev tudi »poslanstvo Doma«. Tu ni šlo samo za prisostvovale po službeni dolžnosti, pri marsikateri dejavnosti je kasneje zanimanje preraslo v dolžnost. Zlasti je to omenil na področju šahovske sekcije in na kulturnem področju. Sam se ni hotel pohvaliti, ampak zdi se mi, da je veliko pripomogel, da je nekdaj izredno aktivno šahovsko društvo Vrhnika, ko je kasneje nekako stagniralo, spet zaživelo s šahovsko sekcijo Doma. Prerasla je okvire doma in spet postala vrhniško šah. društvo, katerega tajnik je Miladin že kar preveč let, kot pravi NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Tokovna literatura: - Baškovič, C i ČSSR 1968 .Bajac, v.: TRIP — vodič kroz savremenu američku poe- Bohinjec, J.: Temelji klinične hematologije Drev, M.: 101 zelenjavni jedilnik Grum, a.: Konzerviranje z mrazom Hribar, t.: Drama hrepenenja Istrska kuhinja Jelene, M.: Mednarodni in integralni transport blaga Košir, M.: Kultura kot pot k svobodi Marine, I.: Sodobno ročno tkalsivo Mastnak, T.: Urejanje in vzdrževanje trat Moody, R.: Življenje po življenju O aktivnosti in nalogah ZKJ na mednarodnem področju Ocenjevalna analiza delovnega mesta Okakura, K.: Knjiga p čaju Pire, J.: Zelenjavne jedi Predpisi o delovnih razmerjih Razvoj pravnega sistema z vidika ekonomske stabilizacije Recke, G: Kuhajte z nami Regionalni vidik razvoja Jugoslavije Sohn-Rethel, A.: Duševno in telesno delo Šinkovec, J.: Delovna razmerja, OD in skupna poraba LEPOSLOVJE Mladinsko: Sabatier. R.: Švedske vžigalice Za odrasle: Polič, R.: Spoznanja Prevodi: Boček. J.: Primer doktorja Karpete Hill. R. B.: Hama Jo Marshall, W.: Rabelj Matute. A. M.: Prvi spomin Njegoš, P. P.: Gorski venec Prilam, A.: Nihče ne ve V srbohrvatskem jeziku: Audrič, I.: Znakovi pored puta MacCulIough, C: Drugo im'e za ljubav Fischcr, M. Z,: Sjene prošlosti Fischer, M. Z.: Neobuzdana mladost Fischcr, M. Z.: U drugom braku Fischer, M. Z.: Poigravahje s ljubavlju Fischer, M. Z.: U sjenci smrti Fischer, M. Z.: Bijeg iz harema Matoš, A. G.: Pripovjesti Paretti, S.: Jeka tvoga glasa Pavličič, P.: F.ter Miladin vedno odkupi določeno število vstopnic za svoje sodelavce. Z obiskom je izredno zadovoljen, saj je vesel vsakega zanimanja in včasih njegovi obiskovalci, bi lahko rekli, predstavljajo 20 odstotkov vseh obiskovalcev predstave. Zadovoljen pa je z obiskom prireditev »dobro veče — dober večer«, ki jih kasarnama z vrhniškimi mladinci uspe pripraviti dvakrat letno. Seveda so za tako prireditev izbrani res najboljši izvajalci, katerim pomeni nastop pravzaprav že nekakšno čast, da zastopajo kasarno oziroma svoje sotovariše. Pri vsaki prireditvi, aH morda samo nuđenju domskih uslug, je Miladin tako aH drugače prisoten. Zaveda se, da gledalci ali uporabniki v tej predstavi, prireditvi ali uslugi ne bodo gledali njega samega, pač pa DOM oziroma vojake kot celoto in tu je zato pred njim precej odgovorna naloga. Včasih gre tako prisostvovanje pri prireditvah ali sekcijah tudi na račun družine Ko sem ga vprašala, kaj na njegovo odsotnost od doma pravijo žena In simpatična sinova, ki sta ga tudi v času najinega pogovor poiskala kar v Domu, je dejal, da je to tudi zanje včasih težko, a »su se privi-kli«. Na takem delovnem mestu ti nikoli ni dolgčas, saj vedno lahko pridejo do izraza tvoje sposobnosti in iznajdljivost, vendar pa tega dela tudi nemoreš ograditi na 8-urni delavnik. Tudi najin pogovor je tekel kar na njegovem delovnem mestu, v njegovi vojaško, a prijetno urejeni pisarni v Domu JNA, Marsikatera tajnica bi se lahko pri njemu naučila reda. f Pripovedoval je, da se je po 12 letih popolnoma navadil na Vrhniko in se pravzaprav počuti že kot domačin. Poudaril je, da zaradi jezika nikoli ni imel nobenih težav, prav nasprotno, v začetku so se Vrhničani z njim pogovarjali srbskohrvaško, čeprav se je želel naučiti slovensko. Povedal je, da danes v prostem pogovoru veliko uporablja slovenski jezik, v službenih pogovorih pa se boji, da ne,bi govoril napačno in raje uporabi srbohrvaški jezik. Ker je morda najin pogovor imel za uraden, je uporabljal ta jezik, vendar mu je tu pa tam simpatično »ušla« tudi kakšna slovenska beseda. Veliko laže se mu je bilo vživeti v naše okolje tudi zaradi tega, ker je »osvojil« Vrhničanko in si tu ustvari! družino. Potem je nekako zavil s poti najinega pogovora, saj do sedaj sploh ni bilo poglavja, kjer ne bi bil omenjen DOM JLA. Razmišlja, kako bi bilo, če ne bi bil načelnik DOMA. Morda res ne bi bil »doma« na tolikerih področjih, ampak, predstavljam si ga ne na zapečku. Morda bi ga poznalo malo manj ljudi kot sedaj, prisoten bi bil v manjšem številu komisij, sekcij in delegacij, aktiven pa bi vendarle bil Tako pa ga ravno zaradi te dejavnosti pozna »pol Vrhnike«, toda, kako naj bi tudi on poznal vse njih. Naj zapišem za tiste pol Vrhnike, ki ga še ne pozna, da je visok, vitek mož s črnimi brki, v oficirski uniformi, kot senca prisoten prt vsaki dejavnosti, ki predstavlja DOM JLA. z. T. Odmev Upoštevajoč svetovno statistiko in s tem dejstvo, da je obisk v kinematografih v zadnjih letih upadel skoraj za četrtino zaradi velike ekspanzije TV, se vseeno postavlja vprašanje, zakaj je obisk v kinematografu v Borovnici 'tudi slab. Ne poznam statistike, poznam pa naslove filmov, ki v zadnjih letih igrajo v Borovnici. Od nevemkakšnih Mick in Janezov nad posteljo, pod posteljo, med posteljo itd. do zopet nevemkakšnih kavbojcev in Indijancev po vzoru »velike Amerike in zahoda«. In komu to koristi, se sprašujem. Ali mladini v usmerjenem izobraževanju sili mladim šolarjem, ki jim je letošnje poletje tudi naša televizija odpovedala sodelovanje z zelo skromnim izborom filmov na TV. Če bi delali anketo med Borovničani, bi se verjetno strinjali z menoj, da je kino v Borovnici, da pa ga ne obiskujejo, ker so filmi zanič. S to slogovsko navlako res ne koristi ne mladim ne starim, kaj šele sedmi umetnosti! In komu se imamo zahvaliti za »prekrasen« izbor? Ne vem. Lahko pa bi tudi sami že začeli premišljevati o tem. Saj za to so — odgovorni namreč. In ne se takoj zateči k besedam »ni denarja« — kajti to je izgovor, saj izbor, kakršen je sedaj, tudi stane. Kako lepo bi bilo namreč sodelovati s šolsko mladino, saj je mladinskih veliko ali pa so filmi z večjo umetniško vrednostjo. Lahko bi se tudi dogovorili za t. im. zimsko in poletno sezono, kjer bi vrteli filme različne vsebine. " Film je tudi umetnost in umetnost je del kulture našega kraja, krajanov in nena-žadn/e nas samih. LUČKA CERK Spored vrhniškega kina 29. 9.-2. 10. Četrtek 20.00 RDEČI — amer. barvni Petek 20.00 Režija: Warren Beatty - Sobota 20.00 V gl. vi.: VVarren Beatty, Diane Keaton, Jack Nich.olson Oscarji za režijo^ fotografijo, stransko vlogo! Zlati globus, najboljša režija Jeta Ameriški nacionalni svet Za ocenjevanje filmov: film leta, režiser leta. Že naštevanje teh nacionalnih nagrad potrjuje odmevnost filma o novinarju Johnu Reedu, ki je edini na zahodu pisal objektivno o oktobrski revoluciji. Sobota 17.00 HOROSKOP — francoski barvni,-komedija Nedelja 20.00 Režija: Jean Girault V gl. vi.: Evelyn Buyle, France Dougnac, Henry Courseaux Nedelja 10.00 JACK LONDON — ZLATOKOP — ameriški.barvni 16.00 Režija: Peter Carter 18.00 V gl. vi.: Rod Steiger, Angie Dickinson, Jeff East Ja^k London je eden najbolj znanih mladinskih pisateljev. Njegove knjige Morski volk, Martin Eden pa zgodbe z južnih morij in z daljnjega severa itd. poznajo povsod po svetu. Snov za svoje novele je črpal iz svojih dogodivščin, saj je bil eden najbolj znanih pustolovcev svojega časa. 6. 10.—9. 10. Četrtek 20.00 SPIM S SVOJIM MORILCEM — nem.-fr. barvni Sobota 20.00 Režija: Wolfgang Becker Nedelja 16.00 V gl. vi.: Harald Leipnitz, Ruth Mana Kubitschek, Veronique Vendell Film o težavah moškega, ki se je poročil z bogato ženo. Žena sicer ni skopuška, toda mož bi se vendarle rad rešil zakonskega jarma. Toda... Petek 20.00 VZOREN PAR — ameriški barvni Nedelja 18.00 Režija: Robert Altman V gl. vi.: Paul Dooley, Marta Heflin, Titos Vandis Zanimiva družbena drama iz življenja povprečnih Američanov srednjega sloja. PRIPOROČAMO! Sobota 17.00 KLIENTI GOSPE CLAUDE — francoski barvni Nedelja 20.00 Režija: Francois Mimet V gl. vi.: Alexandra Stewart, Lisa Thorosfen, Isabelle Lacamp Gre za nekakšno nadaljevanje tudi pri nas znanega filma Gospa Claude. Gre za zaključeno zgodbo o življenju in obiskovalcih ugledne pariške javne hiše. Matineja MOPETKI GREDO V HOLLYWOOD — angl. barv. lutkovni Nedelja 10.00 Režija: James Frawley Vmes nastopajo Elliot Gould, Telly Savalas, Orson Wells, James Coburn, Mel Brooks, Bob Hope, itd. 13. 10.—16. 10. Četrtek 20.00 AGENT ŠT. 1 LJUBI IN UBIJA — angleški barvili Sobota 17.00 Režija: Lindsay Schonteff Nedelja 20.00 V gl. vi.: Gereth Hunt, Nick Tatz, Fiona.Curzon Filmski poskus, konkurirati Jamesu Bondu. Petek 20.00 VRATA RAJA — ameriški barvni Nedelja 18.00 Režija: Michael Cimino V gl. v!.: Kris Kristoferson, Christopher Walker, John Hurt, Isabelle Huppert Avtor Lovca na jelene je s filmom Vrata raja posnel zgodovinski spektakel z ameriškega zahoda. Ameriška filmska industrija se mu jc hotela maščevati, pa se zdi, da je določena odklonilna kritika in finančni neuspeh insceniran. Vzrok je treba iskati že pri prejšnjih Ciminovih filmih, pa tudi VRATA RAJA ima precej gorkih na račun ameriškega načina življenja in uspeha. PRIPOROČAMO! Sobota 20.00 LOV V KALNEM — jugoslovanski barvni Nedelja 16.00 Režija: Vlasta Radovanovič V gl. vi.: Bata Živojinović, Mira Banjac, Dragomir Felba Zabaven film o »na črno« vseljeni družini v nov blok v Beogradu in prizadevanje, da jih ne bi prisilno »vrgli ven«! Matineja SUPER VOHLJAČ — It.-amcr. barvni Nedelja 10.00 Režija: Sergio Corbucci V gl. vi.: Terence Hill, Ernest Borgnine, Joane Dru Repriza'velike uspešnice o policaju z nadnaravnimi sposobnostmi. 20. 10.—23. 10. Četrtek 20.00 CESTNI BOJEVNIK — avstralski barvni CS Sobota 17.0(1 Režija: George Miller Nedelja 20.0(1 V gl. vi.: Mel Gibson, Bruce Spence, VVernon VVells Film Pobesneli Max je imel povsod velikanski uspeh. Nadaljevanje jc še veliko boijše; kljub fantastičnemu okvirju pripoveduje o današnjem svetu: gre za študijo nasilja in pa za to, kdo si bo prilastil nafto, nujno potrebno za razvoj. PRIPOROČAMO! Petek 20.00 MORA — ameriški barvni Sobota 20.00 Režija: John l.lewellyn Moxey Nedelja 16.00 V gl. vi.: Deborrah Raffin, Lynn Moody, Chuck Connors Študentki Kate in Dyna imata počitnice. Okvara avtomobila na grozljiv način spremeni njune načrte. Lokalni šerif eno od njiju celo posili in ju pošlje v kaznilnico... Posneto po resničnem dogodku. Nedelja 18.00 ČLOVEK IZ ŽELEZA — poljski barvni Režija: Andrzej Wajda V gl. vi,: Jery Rarziwylowicz, Krystina Janda ' Pretresljiv film o poljski stvarnosti. Zlata palma, najboljši film v Cannesu 1981. PRIPOROČAMO! Matineja 10.00 Se ni določen film. 27. 10.—30. 10. Četrtek 20.00 PEKLENSKI ANGELI — ameriški barvni Sobota 17.00 Režija: Richard Rush Nedelja 20.00 V gl. vi.: Jack Nicholson, Adam Roarke, Sabina Sharf Peklenski angeli so tolpa zlikovcev na močnih motorjih... Petek 20.00 EDINI MOŠKI NA SVETU — ameriški barvni Nedelja 18.00 Režija: Ralph Thomas V gl. vi.: Leigh Lawson, Elke Sommer Mladenič postane znan, ko po transplantaciji lahko zelo uspešno zadovoljuje številne ljubice. Še več: zaradi onesnaženih voda postanejo vsi moški impotentni, le on ostaja še naprej »pri sebi«. Sobota 20.00 ZAČETI ZNOVA — ameriški barvni Nedelja 16.00 Režija: Alan J. Pakula V gl. vi.: Burt Reynolds, Jill Clayburgh, Candice Bergen Moški, razpet med bivšo ženo in novo ljubeznijo. Končno se le mora odločiti samo za eno. Matineja DETLA NE BOLI GLAVA — sovjetski barvni Nedelja 10.00 Režija: Dinara Asanova V gl. vi.: Saša Žezljajev, Lena Cipljakova Film o dveh mladih štirinajstletnih dečku in deklici ter o bobnu, ki ima v tem filmu posebno vlogo. Obveščam vse cenjene krajane-ke iz KS Dragomer in okolice, da sem.s 1. 9. odprla damski frizerski salon »MAJA« v Dragomerju, cesta v Loko št. 11 Odprt je vsak dan od 8—20, v soboto od 7—13 ure. Tel. po 20. uri na stanovanje 219-119 Lj. Solidne cene, zadovoljivo zalogo preparatov in skrbno nego las Vam nudi dolgoletna fri/erka Maja FORTUNA. Skupinski posnetek K a * ■ ■ w m H I V ■ MMM v ■ Osemd»s.3t deklic In dečkov iz vrtcev z Vrhnike, Dragomerja in Borovnice (Breg) je bilo deset dni v tnali šoli v naravi v Vojnem počitniškem dornu »J 3. maj« v Fazani. Program dela je obsegal vse aktivnosti, ki jih je bilo mogoče izvesti. Gotovo najpomembnejše je bilo, da se otroci socializirajo, naučijo plavati oziroma se utrdijo za mrzle zimske dni. »2em leta hodijrio v Pulj,« pravi vodja šole v naravi Nuša Urbančič. »Prej smo letovali v Valovinah, letos smo prvič v Fazani. Z otroki smo prišli, da se odpočijemo, a seveda aktivno. Delo je prilagojeno starosti od šest do sedem let. Zaradi posebnega pristopa, kot pravi tovarišica Nuša Urbančič. so se mnogi otroci igraje naučili plavati. Strah so pozabili, ko so jim obljubili, da bodo za deset preplavanih metrov dobili znak delfinčka. Program je obsegel tudi spoznavanje obmorskega rastlinstva in živalstva. Tudi za zamudnike so pripravili program, po katerem & se lahko hitro vključili v delo. Bilo je seveda veliko zabave, včasih tudi kakšna solza domotožja, nepozabna vožnja z ladjo do Pulja in nazaj. Za mnoge je bilo pa vseeno najlepše, ko se je vlak ob povratku ustavil na Verdu, v Borovnici in na-Brezovici in ko so se znašli v ob-iemu staršev. Nataša Ivanušec (vrtec na Bregu) Bilo je lepo,, ko smo se guncali. Vozili smo^se tudi z ladjo. Plesali smo. Vzgojiteljice so bile zelo dobre z nami. Naučila sem se plavati. V hišici sem bila skupaj z Izakom, Alešo in Ksenijo. Lado Kristančič (Dragomer): Guncali smo se, se kopali, vozili z vlakom in z ladjo. Hrana je bila dobra. Naučil sem se plavati v valovih. , , Ivanka Petelin (Breg, vodja skupine): Tako letovanje otrok mi je všeč, najbolj zaradi socializacije, ustvariti se da zdrav kolektiv. Skrbijo za red, samostojni so. Veliko se jih je naučilo plavati, nekateri so bili prvič na morju. Mnogi so govorili: »Pojdimo v to slano vodo« Nuša Urbančič, Vrhnika, vodja male šole v naravi: V Fazani je bilo osemdeset deklic in dečkov od šest do sedem let Z njimi je bilo deset vzgojiteljev, večinoma iz VVZ in iz ZTKO, zaradi kvalitetnega vodenja so se otroci naučili plavati. S seboj smo imeli veliko igrač Zvečer smo gledali risanke, pripovedovali pravljice, organizirali smo tudi piknik, kjer smo podelili zlatega, srebrnega in bronastega delfinčka. Ravno dc-lfinčki so bili za otroke največja motivacija Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno — tri dni dežja, pet dni kopanja. Zadovoljna sem z letošnjo malo šolo v naravi. Nataša Gunstek, Dragomer, vodja skupine: V mali šoli v naravi sem prvič, imela sem neplavalce. 7 otroki je lepo delati, a je naporno, saj moraš vsem nadomeščati starše. Z ljudmi v kampu sem zelo zadovoljna. Aleš Kliverič, Dragomer: Vozil sem se z ladjo. Gledali srno risanke. Naučil sem se plavati. Videli smo Brione, kjer je bil tudi Tito. Ni mi bilo dolgčas in nisem se jokal za mamico. Jernej Nagode, Vrhnika: Vsi v skupini smo bili ribice. Plavam kot prava ribica. Vozili smo se z vlakom, avtobusom, z ladjo, všeč so mi bili sprehodi. Zvečer sem ddbil »lupča« za lahko noč od tova-rišice, namesto mamice. Še bi ostal tukaj. Živa Krmelj, Vrhnika: Bila sem meduza. Na glavo smo skakali v vodo, igrali smo se v pesku. Skupaj smo šli na sladoled. SarVie smo pospravljale hišico, vozili smo se z ladjo. • . Anica Zilavec, Vrhnika, vodja skupine: Četrtič sem z otroki v mali šoli v naravi. Imam vtis, da so mi bile Va-lovine bolj všeč, verjetno zato, ker je tudi osebje že dalj časa delalo z otroki. Tu so lepi športni tereni, lepo urejena so otroška igrišča. Zamerim nekaterim staršem, ki niso svojim otrokom niti enkrat pisali, saj vendar vemo, kako tak otrok pričakuje pošto od doma. Moja skupina je bila sestavljena iz otrok iz različnih vrtcev, a so se zelo dobro in hitro navadili drug na drugega. Res je bilo lepo delati z njimi." Andreja Dobrovoljc, Vrhnika: Všeč mi je bila risanka »Krava na luni«. Rada bi dobila zlatega delfinčka. Bila sem meduza. Od hrane mi je bil najbolj všeč mlečni riž. Nataša Gunstek (Drago- Nataša Ivanušec (Borov- Janez Pečkaj (Borovnica) Jernej Nagode (Vrhnika) Aleš Kliverič (Dragomer) mer) nlca) iN . Nuša Urbančič (Vrhnika) Ivanka Petelin (Borovni- Lado Kristančič (Drago- Anica Žllavec (Vrhnika) ca) mer) Andreja Dobrovoljc (Vrhnika ŠAHOVSKE VESTI HITROPOTEZNI TURNIR Hitropotezni turnir za mesec september je bil 4. 9. 1983. leta. Na _ njem je sodelovala sedemnajst šahistov. Zmagovalec turnirja je Leon 3ostiša s 16. točkami in brez poraza pred Matjažem Justinom s 14, Janezom Sodjo z 11,5, Drndarskem in Jerebom z 9,5, Labusem z 8,5, Denisom Arčonom in Petrom Kobalom z 8 točkami, itd. Po odigranih sedmih turnirjih za hitropotezno prvenstvo Šahovskega društva Vrhnika za 1983. leto je stanje sledeče: vodi Matjaž Justin s 63,5 točke pred Leonom Gostišo s 56, Janezom Sodjo 50,5, Denisom Arčonom 43,5, Saita Saitijem 32, Vladom Mlinarjem 37, Petrom Kobalom in Pajem Vojvodičem s 26, Matjažem Jerebom in Aloj-zem Šolnom z 22,4 točke, itd. OBVESTILO Hitropotezni turnir za mesec oktober bo v nedeljo, 2.10.1983 ob 9. url v Domu JLA Vrhnika. Prvenstvo SO Vrhnike za leto 1983 se bo začelo v soboto, 8.10. 1983, ob 9. uri v šahovski sobi Doma JLA na Vrhniki. Redna kola se bodo igrala ob sobotah dopoldne od 9. do 13. ure, popoldne pa bodo nadaljevali ob 17. url. Vse prekinjene partije se bodo odigrale ob 17. uri ob petkih. Vse ljubitelje šaha vabijo, da sodelujejo na prvenstvu. ŠPORTNE PRIREDITVE V MESECU OKTOBRU 4. oktober: OBČINSKI KROS na Vrhniki, s pričetkom tekmo- vanja ob 15. uri za pionirske kategorije, za ostale ob 16. uri. 9. oktober: IV. gozdni tek »ULOVKA 83« na Ulovki, s pričet- kom tekmovanja ob 10. uri 16 oktober- Sodelovanje občinske reprezentance na »KROSU DELA«. 17.-23. oktober: III. Sindikalne igre. 28 —29. oktober: Turnir KS v košarki, na šoli Log-Dragomer. ZTKO TRIM KOLESARJENJE O TRIM KOLESAR Vse, ki v spomladanskem roku niso opravili TRIM kolesarske akcije in tekmujejo za TRIM priznanje ZTKO Vrhnika prosimo, da progo prekolesarijo sami. Proga poteka z Vrhnike do Borovnice, Notranjih goric, Loga, Bevk, Blatne Brezovice, Sinje Gorice nazaj na Vrhniko. Vsem, ki bodo progo prekolesarili in se bodo javili na ZTKO, bomo akcijo vpisali v TRIM knjižico. -,ZTK0 OBVESTILO ZTKO Vrhnika prosi vse klube in društva, da pošljejo termine, kdaj bi radi imeli vadbo v telovadnici na Vrhniki in v Dragomeru, na naslov: ZTKO Vrhnika, Tržaška 9, Vrhnika, do 15. 10. 1983. Zaradi velikega zanimanja rekreativcev za splošno vadbo bo ŠD Partizan Vrhnika pripravil program splošne vadbe za vse starostne kategorije. Urnik vadbe bo objavljen na oglasni deski ŠD Partizan na Vrhniki, na šoli Log-Dragomer in v naslednji številki Našega časopisa. Interesenti v Borovnici naj se obrnejo na TVD Partizan Borovnica. ZTKO Prijateljska košarkarska tekma med veterani ob občinskem prazniku Logatca LOGATEC: Turk 8, Urbas 7, Lenarčič, Petelin 16, Alselcot, Kavčič, Ml hellč 12, Zupančič 6. VRHNIKA: T. Gantar 4, M. Gantar 8, Djedovlč 34, De Glerlja 4, Muha tj Gorenc 12. Ob proslavi logaškega občinskega praznika je bilo zanimivo srečanje mW veterani Vrhnike in Logatca. Srečali sta se dve moštvi, ki sta s svojo igro gl* dalce spomnili na dni, ko je bila košarka v tem delu Slovenije še kako popi" lama in ko so bili ravno ti košarkarji resnični asi pod koši. Poudariti je treba, da je bil še posebno dobro razpoložen Drago Djedovi* drugače trener vrhniških seniorjev. S svojo igro je navdušil Logačane in ima največ zaslug za visoko zmago svoje ekipe. Logatec : Vrhnika 70:99 (34:43) «. LOGATEC — Dvorana pri OŠ v Logatcu, Gledalcev 200. Sodnika: Stricberl ger (Ljubljana) in Maček (Loga'ec). LOGATEC: Matičič 2, Truden 8, P-vk, Matičetov 34, Veber, Makuc 11, PuC, har 2, Možina 2, Lukman 11. VRHNIKA: Jamnik 13, Naveršnik 17, Kukec2, Lipovec8, Petrič2, Jevšekft Nagode 8, Križnar 12, Pahor 20, Vrbančič 9. *~~ Kvalitetnejši VrhniČani so igrali veliko bolje od neuigranih domačinov. VrhnH čani so celo igro diktirali tempo, variantes treninga so uporabljali v tekmi,'tal*1 da je bila igra zanje samo resnejši trening v pripravah za tekme v drugi slovenski košarkarski ligi. Domačini, ki imajo gotovo nekaj dobrih posameznikov so tekmo izkoristili da bi preverili možnosti moštva, ker je več kot gotovo, da imajo moštvo, ki bis4 lahko vključilo v redno tekmovanje na republiški ravni. Prijateljska nogometna tekma veteranov Vrhnike in Rakeka Igrišče v športnem parku. 100 gledalcev. Sodnik Kukec (Vrhnlk*)j Strelci: Ivanišević 3 za Usnjar, Mlakar 1, Margon 1, Berglnc za Rakek Lepo tradicijo nogometnih veteranov so tekmovalci Usnjarja in Rakeka n* daljevali tudi letos. Vsako leto odigrajo dve tekmi, eno na Vrhniki drugo v R8" Veterani vrhnlke in Rakeka keku. To je tudi priložnost, da se spomnijo umrlih kolegov in položijo venec spominsko obeležje športnikom. Veterani tudi tokrat niso razočarali. Igrali so borbeno, z navdihom, z \epn športnimi potezami so pokazali tekmovalno zrelost in poželi veliko odobravaj nje gledalcev. Neodločen rezultat je tudi realen pokazatelj sil na igrišču. Začela se je občinska nogometna liga V občinski nogometni ligi so odigrali prvo kolo. Novost je razdelit*!! tekmovalcev v dve skuplnr, da bi bili stroški tekmovanja čim manj*] več kot gotovo pa je, da bo tako organizirano tekmovanje tudi kvsjj tetnejše. Iz lige je že lani izstopila Podilpa, ki tudi letos ne nastopa. NJT moštvi sta Bistra, ki bo nastopala v B-skupfni, Rakek, ki je član ON* pa bo igral v skupini A. .Rezultati 1. kolo — skupina A. Dren — Dragomer 0:2 (0:1), Rakek — Usnjar 5:3, Borovnica — Log od- loženo. Tabela: Rezultati 1. kolo — skupina Liko (V) — Stara Vrhnika 3:3 (ti Fenolit — IUV 1.2 (0:2), Liko (B) Bistra 3:3 (1:1). Tabela: Rakek Dragomer Usnjar Dren Borovnica Log 1 i 0 0 5:3 2 1 1 0 0 2:0 2 1 0 0 1 3:5 0 1 0 0 1 0:2 0 IUV Liko (B) Liko (V) St. Vrhnika Bistra Fenolit 0 0 0 2:1 0 3:3 0 3:3 0 3:3 0 3:3 1 1:2 m. aR Dolomiti je oživela V strelski družini Vrhnika deluje tudi Trap sekcija Dolomiti. O njej smo Pr' leti že pisali v našem glasilu, ko je njen član osvojil naslov državnega prva K Po tem pa je sekcija zašla v težave. Ker nima ustreznega strelišča (na treni™" se morajo člani voziti v Ljubljano), finančna sredstva pa so skromna, se jev čina članov prve ekipe odločila, da zapusti sekcijo in prestopila v Svobodo S' nožeče. To pa je povzročilo, da je delo sekcije skoraj zamrlo. . V letošnjem letu pa je v sekcijo pristopilo več mlajših članov, ki so z voljo, ki * jo imeli, spodbudili tudi starejše, tako da je nastalo v sekciji prijetno vzdu»t* kar je na drugi strani ob zavzetem treningu dalo na tekmovanjih tudi boljšer zultate kot je bilo za začetek pričakovati. Ekipa je tekmovala v vzhodni trap ™ V tem tekmovanju so mlajši tekmovalci nabirali izkušnje, izkušenejši pa so® segli nekaj lepih uspehov. Mednje štejemo drugo mesto v drugem kol«, kje^ se uvrstili za Olimoiio in ored Rvohodo Zaostanek za Olimniio na ie bil le I se uvrstili za Olimpijo in pred Svobodo. Zaostanek za Olimpijo pa je bil golob. Po končanem tekmovanju v vseh treh slovenskih ligah pa se je nji tekmovalec Stane Skubic med tridesetimi najboljšimi slovenskimi streld " stil na 13. mesto. j S solidnimi rezultati se je ekipa uvrstila na republiško prvenstvo. Na pn' . stvu pa so dosegli rezultate, ki jih ni nihče pričakoval. Ekipa je presegla noi ki je postavljena za udeležbo na državnem prvenstvu in si s tem zagotovilan f posreden nastop na državnem prvenstvu. Njen najboljši posameznik Rof Bokavšek pa je dosegel odlično 7. mesto. Na državnem prvenstvu je bil cilj ekipe uvrstitev v prvo polovico nastop^ čih, kar jim je tudi uspelo. Med 36 ekipami so se uvrstili na 15. mesto. Ob pa je potrebno povedati, da bi se z malo sreče zadnji dan tekmovanja •! lahko uvrstila pod deseto mesto, saj je za 10. uvrščeno ekipo zaostala le1 zadetih golobov. ^ Rezultati na državnem prvenstvu so lep uspeh, kajti ne smemo pozabiti' so slovenski in jugoslovanski strelci v tej disciplini v zadnjih dveh letih zel0|! predovali. Letos je na balkanskem prvenstvu prvič zmagala ekipa Jugosia"^ za katero so od štirih članov nastopali trije slovenski tekmovalci. Upam0'* bodo Dolomiti tako nadaljevali z delom prihodnje leto, kot so letos zaceli I" ■ bomo o njihovih dobrih nastopih na tekmovanjih lahko poročali v našem (en delavec) 3. PK KOMUNALNA DELA (dva delavca) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: pod l: poklicna šola vodovodne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 2: poklicna šola zidarske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 3: osnovna šola Ponudbe Ž dokazili 0 šolski izobrazbi ter opisom dosedanjega d.ela pošljite v 15 dneh po objavi. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh. Na željo mnogih vrhniških žena in deklet organiziramo tečaj za klckljanjc čipk na Vrhniki. Prosimo interescnlke, naj se prijavijo na naslov: Julka Fortuna, Smrečje o, ali po tel. 752*093 in 752-775, kjer bodo dobile tudi vse informacije. Vse, kar je potrebno za kljekljanjc, bo preskrbljeno. It* ■4 Nov avtobusni vozni red (velja od 25. 9.1983 — 31.5. 1984) klNIJA: VRHNIKA—HORJUL LINIJA: VRHNIKA—SMREČJE 1 2 .3 4 5 KM POSTAJE 6 7 8 9 10 4.55 6.20 13.05 15.05 17.00 0 SMREČJE 6.20 13.05 15.05 16.40 23.05 4.57 6.22 13.07 15.07 17.05 1 Pri kapelci 6.18 13.03 15.03 16.38 23.03 5,00 625 13 10 15 10 17.10 2 Pri Mihu 6.15 13.01 15.00 1635 23.00 5.02 627 13.12 15.12 ■ 17.12 3 Samija 6.13 12.58 14.58 16.33 22.58 5.04 6.29 13.14 15.14 17.14 4 Zukancov zavoj 6.11 12.56 14.56 16.31 22.56 5.07 6.32 13.17 15.17 17.17 5 Županov zavoj 6.08 12 53 14.53 16.28 22.53 5.09 6.34 13.19 15.19 17.19 6 Kovtrov zavoj 6.06 12.51 14.51 16.26 22.51 5.11 6.36 13.21 15.21 17.21 6 Podlipa Ju. 6.04 12.49 14.49 16.24 22.49 5.13 6.38 13.23 15.23 17.23 7 Viftič 6.02 12.47 14.47 16.22 22.47 5.15 6.40 13.25 15.25 17.25 8 Pri transform. 6.00 12.45 14.45 16.20 22.45 5.17 6.42 13.27 15.27 17.27 9 Podlogar 5.58 12.43 14.43 16.18 22.43 5.20 6.45 13.30 15.30 17.29 10 Hrast 5.56 12.41 > 14.41 16.16 22.41 5.22 6.47 13.32 15 32 17.32 11 Stope 5.53 12.38 14.38 16.13 22.38 5.25 6.50 13.35 15 35 17.35 12 Ligojna »K« 550 12.35 14.35 16.10 22.35 5.28 6.53 13.38 15.38 17.38 14 Stara Vrhnika 5.47 12.32 14.32 16.07 22.32 5.30 6.55 13.40 15.40 17.40 . 15 VRHNIKA 545 12.30 14.30 16.05 22.30 OPOMBA: Vozi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. LINIJA: LJUBLJANA—BREZOVICA—PODPEĆ—BOROVNICA—VRHNIKA 1 * 2 3 Km POSTAJE 4 5 6 555 14 30 16.40 0 VRHNIKA 5 30 6.25 15.05 «57 14.32 16.42 1 Stara Vrhnika 5.28 6 23 15.03 5.59 14 34 16 44 ? Vel. Ligojna 1 5.26 6.21 15.01 602 14.37 16 52 Vel. Ligojna K. 5.23 6.te 14.58 6.04 14 39 16.54 J" Vel. Ligojna II 5.21 6.16 14.56 6 10 14 45 17.00 9 HORJUL ' , 5.15 6.10 14.50 OPOMBA: Vozi v ponedeljek, torek, sredo, čelrtek in potek. ,1« lijf' .* *t iti*1 l/ <* t** lili kip? sINu A: VRHNIKA-BEVKE Km POSTAJE 5 530 5.33 5.40 14.10 0 14.13 1 14.17 3 14.20 5 VRHNIKA Sinja gorica Blatna Brezovica BEVKE 5.50 5.47 5.43 5.40 14.30 14 27 14.23 14.20 ^fOMBA: Vozi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. 1 2 Km POSTAJE 3 4 11.20 0' LJUBLJANA 6.31 15.11 — 11.25 3 Lj. Tobačna tovarna 6.26 15.06 - 11.28 4 ' Liubljana Vič 6.23 15.03 — 11.30 5 Dolgi most I. 6.21 15.01 - 11.32 7 Dolgi most II. 6.19 1459 11.34 8 Na gmajnici 6.17 14 57 — 11 36 10 Brezovica 6.15 14 55 — 11.38 10 Brezovica, šola 6.13 14.53 - 11 40 11 Vnanje Gorice I 6.11 14.51 — 11.42 12 Vnanje Gorice II. 6.09 14.49 11.44 13 Notranje Gorice I. 6.07 14.47 — 11.46 14 Notranje Gorice II. 6.05 14.45 — 11.50 18 Podpeč -, 6.01 14.41 — 11,52 21 Kamnik p. Kr. »K« 5.59 14.39 — 11.54 22 Preval je 5.57 14.37 — 11.56 24 , Gorici ca 5.55 14.35 — 11.59 25' Pako 5.52 14.32 5 25 12.01 26 Breg 550 14.30 5.23 12.03 27 Borovnica, most 5.48 14.28 5.29 12.04 28 Borovnica, mere. 5.47 14.27 5.31 12.06 28 Borovnica, »K« 5.45 14.25 5.32 12 08 29 Dol. Majer 5.43 14.23 5.33 12.10 30 Dol. Pivka 5.41 14.21 5.36 12.13 32 Bistra Grad 5.38 14.18 5.39 12.16 34 Pod gora, Merlak 5.35 14.15 5 42 12.19 36 Verd »K« 5.32 14.12 5.45 12.21 37 VRHNIKA 5.30 14.10 5.47 38 VRHNIKA, Avtomont. — 14.08 OPOMBA: Vozi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. •-INIJA: VRHNIKA—BREG "onodeljek, sreda, petek ponedeljek, sredi petek s3o 5.32 «35 5.38 Mi S43 JM S4B 50 2 3 4 5 6 7 8 9 KM POSTAJE 11 12 13 14 15 16 17 18 19 625 730 11.15 13 05 13 40 14 10 15.15 21 35 0 VRHNIKA 5.45 7.05 800 11.45 12.34 13.45 1428 15.55 22.L 6.2? 732 11.17 13.07 13.42 14.12 15.17 21.37 1 Verd -K» 5.42 702 7.58 11.43 12.31 13.43 14.26 15.53 22.21 6.30 7.35 11.20 13.10 13.45 14.15 15.20 21.40 3 v Podgora Merlak 5.39 6.59 7.55 11 40 1228 13 40 1423 15.51 22 23 6.33 7.38 11.23 1313 13 43 14.18 15.23 21 43 - 5 Bistra — grad 536 6.56 7.52 11.37 12 25 1337 14.20 15 48 22.20 6.36 7.41 1 1.26 13.16 13.51 14.21 15.26 21.46 7 Dol. Plvk 5.33 6.53 7.49 11.34 12.22 13.34 14 17 15.45 22.17 6.38 7 43 11.28 13.18 13.53 14 23 15.28 21.48 8 Dol Majer 5.32 6.52 7.48 11.33 12.2.1 13.33 14.15 15.43 22.15 6.39 7.44 11 '29 13 19 13.55 14.25 15 29 21.49 » Borovnica »K« 5,31 6.51 7.47 11 32 1220 13 32 14.13 15.41 22.14 6.40 7.45 11.30 13.20 13.56 14.26 15.30 21.50. .9. Borovnica, mercator 5.29 6.49 7.45 11.30 12.19 13.30 14.12 15.40, 22.13 6.43 — ' — 13.23 13.53 1426 15.33 21.53 10 Borovnica, most 5.27 647 — Z"— . 12.16 13.27 14 10 •15.38 22.10 6.45 1325 14.00 14.30 15 35 21.55 12 BREG 5.25 6.45 — ■■'T j 12 14 1325 14 08 15 35 22 08 'J 0pOMBA: Vozi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek l^jT Pod št. 3 in 13 vozi v ponedeljek, sredo in petek 4v-;-s- l r 0 KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA VRHNIKA CANKARJEV TRG 5 Komisija za delovna razmerja Kmetijske zadruge Vrhnika objavlja prosta dela in naloge — Čiščenje poslovnih prostorov DE Mlečna gostilna. Pogoj: končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Dela se opravljajo v polnem delovnem času, in sicer od 5.—12. ure. — Nakladanje in razkladanje blaga v PE Trgovina z repre in gradbenim materialom Vrhnika. Pogoj: končana osnovna šola'in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo I mesec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v »Našem časopisu« na naslov: Kmetijska zadruga Vrhnika, Cankarjev trg S. sin LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT (n.sol.o.) TOZD SERVISI — ENERGETIKA BOROVNICA (n.sol.o.) Po sklepu izvršilnega odbora TOZD SERVISI — ENERGETIKA Borovnica objavljamo prosta dela iti naloge za: FIZIČNO IN PROTIPOŽARNO VAROVANJE NA LOKACIJI VERD. Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali sledeče pogoje: — da imajo predpisano strokovno izobrazbo, to je končano osnovno šolo oz. pridobljeno polkvalifikacijo; — da imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delili; — da imajo veselje in smisel za opravljanje takih del — da izpolnjujejo druge pogoje, določene z zakonom o delovnih razmerjih Dejo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati lahko posredujejo svoje vloge pismeno v 8 dneh po objavi na naslov: LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT »LIKO« VRHNIKA, TOZD SERVISI — ENERGETIKA BOROVNICA. Vse prijavljene bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbiri. .nllesjj I LESN0|NDUSTR|JSK| KOMBINAT (n.sol.o.) /jj|(im Po sklepu izvršilnega odbora delavskega sveta Delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena objavljamo prosta dela in naloge 1. KUHARJA Pogoji: — končana poklicna gostinska šola, — nad eno leto delovnih izkušenj. 2. ČIŠČENJE SAMSKEGA DOMA NA VRHNIKI Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo prijavljenih kandidatov traja 3 mesece. Kandidati naj posredujejo svoje pisne vloge v 8 dneh po objavi, in sicer na naslov Lesnoindustrijski kombinat Liko Vrhnika — Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena, Tržaška c. 90 Vrhnika. Dom JI..A vpisuje v naslednje tečaje: — tečaj slovenskega jezika (začetni in nadaljevalni), - tečaj nemškega, angleškega in italijanskega jezika (začetni), — tečaj rnakrameja, • — fotoamaterski tečaj. Tečaji se bodo začeli, ko bo dovolj prijavljenih. Plesni tečaj se jc začel 26. 9. 1983 (ob ponedeljkih in ob četrtkih od 19. do 2 1. ure v Domu .11.A). Dom JLA vpisuje v naslednje sekcije: — radioamatersko, — fotoamatersko, — folklorno, -- sekcijo za družbeno dejavnost žena. šahovsko, — otroški pevski zbor: začel je z vajami 27. 9. 1983. Vaje so v Domu JLA oh torkih ob 18. uri. — Sekcija ritmične gimnastike: z vajami začnejo 26, 9. 1983. Vaje so ob ponedeljkih in četrtkih v TVD »Partizan« od 17,3(1 do 18..10. J i M O B sgp gradišče PRODAJA STANOVANJ ccrknlce V stanovanjskem bloku B-10 v Borovnici so na razpolago za interesente družbenega in privatnega sektorja še: — dve dvoinpol sobni stanovanji, — dve dvosobni stanovanji, — dve garsonjeri, katerih cena je 37.378,83 din za kvadratni meter. Interesenti prejmejo podrobnejše informacije na Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika ali na IMOS SGP »GRADIŠČE« p.o. Cerknica. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Jožefe Jakše , se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Zahvaljujemo se tudi godbi ter tovi. Marici Kokot za poslovilne besede. Žalujoči: sinova Jože in Tine ter hčerke Marija, Julka in Nada ■^r-^-----■ Pred Mrakovo šolo je bilo že nekaj časa posušeno drevo, ki je postajalo že nevarno za mimoidoče. Delavci Komunalnega podjetja so ga »strokovno« požagalf. Po žetvi že priprave na setev Kmetje v KZ Vrhnika so pred dnevi prejeli obračun prodaje pšenico oziroma zamenjavo le-te za koruzo. Povedati moramo, da so vsi kmetje v KZ Vrhnika Izpolnili pogodbene obveznosti, v veliki večini pa so pogodbene količine pšenice presegli, poleg tega so en del pridelka obdržali doma za lastno prehrano. Iz tega sledi, da so biti ha pridelki solidni in so se gibali od 50 do 30 DT na ha. Čeprav cena pšenice ni stimulativna (za primer naj navedemo, da se otrobi prodajajo po višji ceni, kot je uradna odkupna cena pšenice), pa se vendarle kmetu ob zamenjavi pšenice za koruzo v razmerju 1:1,3 pridelovanje splača. Upoštevati pa moramo razen pridelka zrnja še pridelek slame ter pridelek, ki ga kmet pridobi, če za pšenico seje še krmni dosevek. Največ pšenice so v zadrugi KZ Vrhnika zamenjali za koruzo naslednji člani zadruge: Albin Novak, Anton Kršmanc, Janez Susman, Franc Hladnik, Avgust Ogrin, Janko Japelj, Lado Lenaršič, Franc Rus, Stanko Dolinar, Fran Trček, Anton Sedej, Franc Kovač, Jože Sojer. Priprave na setev pšenice 1983-84 so že v teku, KZ Vrhnika pa je s kmeti že sklenila pogodbe za 30 ha pšenice. Setev se je v hribovskem delu naše občine že začela. V ravninskem delu bo setev v polnem teku ves prvi del meseca oktobra. Kmetije imajo na voljo dovolj kvalitetnega semena ter ustreznih mineralnih gnojil. . Upamo, da bomo plan 40 ha posejane pšenice dosegli in da bodo kmetje ob pravilni agrotehniki dosegali tudi drugo leto lepe pridelke in s tem ob ugodni ceni tudi nekaj »zaslužili«. J. D. Še zadnji blok raste v Gradišču in z njim bo tudi to področje stanovanjsko zaokrožena celota. PISMA OBČANOV Vse za čisto okolje Članek bi se lahko začel z besedami: »Nekoč je bilo zelo dolgo in vroče poletje...« pa bi, ko bi bil končan, vsakdo lahko rekel, zakaj samo poletje. Uvod ne pomeni nič. Lahko pa vse. Delovni ljudje, ki so v teh vročih poletnih dneh hodili na svoja delovna mesta v toplih jutrih, so se spraševali in gledali peščico mladih učencev, ki so hodili z različnimi orodji po Borovnici, nekaj kopali, rezali, čistili skratka, opravljali različna, lahko bi rekli, očiščevalna dela. Vendar je bil to samo prvi, jutranji vtis, nekaj jutranjih dni. Potem so ob borovniškem viaduktu, po glavnih cestah in povsod, kjer je veliko ljudi, zrasli veliki sodi z napisi ODPADKI, zrasle so sicer grobo izdelane klopce in celoten vtis o očiščevanju se je spremenil. Spremenil se je v delovno akcijo. Pobuda? Tov. Kos Ernest. Jasen, kratek odgovor. Kje? V OŠ Borovnica; kajti osnovnošolci so vsako jutro prihajali na delovno akcijo, saj sedaj, ko gredo dela v grobem h koncu, lahko že govorimo o delovni akciji. Borovničani lahko s ponosom rečemo; tisti lepi park ob trgovinfKRIM je dobil zopet podobo, kakršno je čakal že dobrih 30 let, kakor pravijo starejši občani. Verjetno bo kdo, ki bo te vrstice bral, rekel, kaj pa nas briga, ali je lepo ali ne, ali je delovna akcija ali ne; verjetno bo tudi kdo, ki svojega otroka ni pustil oz. je nasprotoval fizičnemu delu otrok. Lahko takoj odgovorim. Zakaj pa ne. Otroci so doma, vedno »na očeh« staršev, sosedov, prijateljev; verjetno tudi komu v posmeh. Pa se vprašajmo še: Ali je to prav? Zakaj samo peščica otrok-mladih? Zakaj ne lokalne brigade? Kdo bo tudi rekel, da so otroci za to delo plačani. Pa kaj. Kolikor so plačani, še premalo so! Dajmo mladim možnost, da se izkažejo, če ne drugje tudi na takih akcijah. In tudi denarno. Saj navsezadnje tudi starejši vsi delamo za denar; čeprav vemo, da včasih tudi prostovoljno delo daje notranje zadovoljstvo. Pri tem pa je treba tudi poudariti, da so »zatajili« starejši mladinci, ki bi lahko s svojimi izkušnjami in z močjo veliko pripomogli k še lepšemu izgledu »nove« Borovnice. LUČKA CERK Nejasnost pri »kanalizacijskem« odloku Stanje glede odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini ni zavidljivo. Vzrokov za to je več. Večino pa bi jih lahko združili v dejstvu, da se je do sedaj delalo na tem področju bolj ali manj nenačrtno, v skladu s trenutnimi interesi, hotenji in sredstvi. Posledice so hude. Pravzaprav je ostala oskrba z zdravo pitno vodo problematična predvsem zaradi neustrezne politike pri izgradnji kanalizacijskega omrežja. Z namenom, da se na tem področju napravi nekaj več reda, je Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje izdelal osnutek odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v občini Vrhnika, ki je prav sedaj v javni razpravi. S tem odlokom se določajo splošni pogoji za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda. Določene so tudi pravice in obveznosti upravljalcev in uporabnikov teh komunalnih storitev. Je pa v tem osnutku odloka nekaj stvari, ki niso povsem jasne. Prva nejasnost se pojavlja v zvezi s tem, kaj sploh je javno kanalizacijsko omrežje. Osnutek namreč govori, da je uporabnik javne kanalizacije vsaka fizična ali pravna oseba, ki odvaja odplake in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje (odprte vodotoke in ponikalnice). Torej se kot javna kanalizacija obravnavajo tudi za vse reke in potoke. Mar ni to malo čudno? Nikjer še nisem slišal, da bi bile reke kanalizacija, pa tudi zakon o vodah nikjer ne omenja, da bi naše reke in potoke lahko obravnavali kot kanalizacijo. Tako definirano javno kanalizacijsko omrežje pa povzroča sestav-Ijalcu odloka vrsto težav in nejasnosti. Osnutek odloka namreč govori, da s komunalnimi objekti in napravami za odvajanja odpadnih in padavinskih voda gospodarijo pooblaščena komunalna organizacija in KS. Mar naj torej z našimi rekami in potoki gospodarijo komunalne organizacije? Mislim, da zakon o vodah točno določa, da so za gospodarjenje z vodami pristojne vodne skupnosti, ne pa komunalne organizacije. Naslednja nejasnost se pojavlja pri odgovornosti vzdrževanja. Osnutek namreč govori, da se javna kanalizacija deli na omrežje in naprave upravljalca ter na omrežje in naprave uporabnika. Nato točno določa, kaj. se razume pod enim in kaj pod drugim. Nikjer pa ni določeno, kam sodijo odprti vodotoki in ponikalnice. Mar to pomeni, da teh ni potrebno vzdrževati? Zelo zanimiva je tudi opredelitev, česa vse ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Osnutek odloka govori, da v javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tudi vod odprtih vodotokov. Tako človek res ne ve več, kaj so odprti vodotoki. Na enem mestu se govori, da so javno kanalizacijsko omrežje, na drugem pa, da njihovih vod ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijsko omrežje. Vsem tem rešitvam pa bi se lahko ognili preprosto tako, da bi pri definiranju, kaj je javno kanalizacijsko omrežje, črtali odprte vodotoke. Drugi sklop nejasnosti se pojavlja v zvezi s financiranjem izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega omrežja. Za financiranje so predvideni štirje viri: — uporabnik mora upravljalcu povrniti sorazmerni del stroškov za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča; — uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške vzdrževanja le-teh; — za gradnjo primarnih kanalov plača vsak uporabnik javnega vodovoda prispevek, ki se obračunava in plača skupaj s kanalščino. — Uporabnik, ki se priključi na javno kanalizacijo, plača priklopni no Osnutek nadalje govori, da so podrobnejši pogoji plačila kanališčine določeni v pravilniku, ki gaje sprejela skupščina SKOCES. Vendar pa niti osnutek odloka niti omenjeni pravilnik ne razrešujeta že dlje trajajočih nejasnosti glede tega, kdo naj kaj plačuje in kdaj naj plačuje. Na tem mestu je potrebno razrešiti vprašanje narave posameznih sredstev. Najbolj sporna je tu po mojem pri-klopnina. Namen priklopnine je v tem, da mora nekdo nekaj prispevati za že obstoječe komunalno opremo. Tu pa se zastavlja vprašanje, ali je dolžan plačati priklopnino tudi tisti novograditelj, ki je že plačal komunalno opremljanje stavbnega zemljišča? Mar ne pomeni to, da bodo morali ti občani dvakrat poseči v žep za eno in isto stvar, če bodo hoteli, da bodo lahko sploh uporabljali kanalizacijo, za katero so prispevali! Drug problem pa je, kaj naj bi plačevali, če bi sploh kaj, tisti krajani, ki so si sami zgradili lastno kanalizacijo in jo tudi sami vzdržujejo. Dosedanja praksa je bila taka, da so zaračunavali enako vsoto kot tistim sredi Vrhnike, ki so že dolgo priklopljeni na javip kanalizacijo. Ti občani so torej povsem neupravičeno plačevali Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milo'rad Borčič, Jakob Susman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika ~ številka žiro računa 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26 člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. :::■ Tako kot vsako leto septembra so se tudi Istos začeli obiski in razgovori predstavnikov občinskih organizacij, skupščine in Izvršnega sveta z vodstvi krajevnih skupnosti. Tak razgovor je bil tudi že v Borovnici. Obširnejši zapis pa v prihodnji številki. enostavno reprodukcijo. (55% od cele kanališčine), saj javnega kanalizacijskega omrežja niso uporabljali. Ta napaka pa je ostala tudi v pravilniku, na katerega se sklicuje omenjeni osnutek odloka, zato bi jo morali nujno odpraviti. Povsem pa se strinjam s predlagateljem odloka, naj bi vsi plačevali prispevek za gradnjo primarnih kanalov (razširjena reprodukcija). Končno je le v interesu nas vseh, da se nekoč priklju- čimo na javno kanalizacijo. Sev« pa se ob tem takoj spet postavi vp sanje, če so ti krajani, ki že vrsto plačujejo ta prispevek, dolžni pot« ko se bodo priključili na javno kart zacijsko omrežje, plačati še prikK nino. Najbrž ne! Če hočemo, da D bodoče manj hude krvi med ob* glede plačevanja kanalščine, " ramo nujno rešiti vsa zastavlja vprašanja! I JANKO VIDI** Zapoznela informacija Obvestilo v NAŠEM ČASOPISU v avgustu, številka 101, pod naslovom »BETAJNOVA ZA VZOR« je prispelo štiri leta prepozno; ali avtor članka ni živel na Vrhniki ali pa je bil slabo informiran o delovnih akcijah v KS Vrhnika. Že uvodoma moram omeniti, da domačini, ki žive v Betajnovi, niso vzeli imena zaselka iz Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi, ker je ta zaselek že predno seje rodil naš pisatelj, imel to ime. Iz česa je nastalo ime Betajnova, pa se v tem mojem obvestilu ne nameravam spuščati. Ker sem aktivno deloval v KS Vrhnika skoraj osem let, to je od leta 1972—1980 in ker se nekaterih stvari še spominjam, moram avtorju članka »BETAJNOVA ZA VZOR« kakor tudi vsem občanom opisati vsaj na kratko vse, kar se je takrat dogajalo v KS Vrhnika, seveda pod takratnim vodstvom. KS Vrhnika do leta 1972 je bila samo na papirju omenjena. Imela je okrog 4.800 prebivalcev. Delovna skupina, ki jo je predlagala SZDL občine Vrhnika, je prevzela odgovornost, da oživi KS Vrhniko se je znala vključiti v tok delovnim ljudem in jim nesebično pomagati s tem1, da so si življenjske pogoje izboljševali tudi tam, kjer živijo. Ze leta 1972 se je pričela aktivnost, in sicer na področju VASI, ki zajema ceste Ob potoku in Dobo-vičnikove. Že takrat je bil izvoljen gradbeni odbor, pripominjam, da so bili za vse akcije, ki jih bom navedel, izvoljeni gradbeni odobori kot pravne osebe, ki so pod takratnim vodstvom KS Vrhnika uspešno opravljali sprejete naloge. Orala se je ledina na tem področju. Iz napak smo se učili. Že prva akcija je uspela, ko je bila VAS asfaltirana. Imeli smo namen, da bi beseda VAS izgubila pomen zlasti s sociološkega stališča in se približala mestu. Zaradi posameznikov smo izvedli na tem področju prvi referendum, ki je uspel. Ce že. govorimo nekaj, moramo biti dokaj objektivni, da ne bi nekaterih dvigali v »OBLAKE« drugih, ki so skromnejši, pa zamolčali. Moj namen je prav ta, da javnost nikakor ne sme biti informirana napačno in da moramo oziroma ne smemo zanemariti tudi slednjega. Pa asfaltiranju VASI so med tem že izvolili gradbeni odbor tudi krajani KURIRSKE ceste, ki je bila kmalu za VASJO asfaltirana. Vzor je sledil vzoru, ali morda Iju-bosumnje, ki je med nami živimi ljudmi dokaj prisotno, dvignila je glas celotna LOŠČA, kjer živi nekaj več kakor 1.200 prebivalcev ali takratne 1/3 mesta Vrhnike. Če samo pomislim na akcijo, ki so se jih udeležili vsi prebivalci LOŠCE, potem se samemu sebi čudim, da je tako uspela! Tudi tukaj smo izvedli referendum. Poleg domenjega prispevka so se vsi obvezali, da bodo tudi pomagali s fizičnim delom. Na LOŠCO je bilo pripeljanega okrog 3000 m3 gramoza za podlago .cest, . ker so bile obstoječe brez vsake podlage. Položenega je bilo okrog 15.000 m2 asfalta 5 + 3-cm. To navajam le zato, da si avtor članka lahko predstavlja, kaj je bilo po vsej KS Vrhnika narejenega, zlasti pa na LOŠCI Tudi bralec, ki še ni bil informiran o tem, se lahko začudi. S tem nikakor ne mislim omalovaževati prizadevnosti krajanov Betaj-nove. Kmalu za asfaltiranjem LOŠCE so krajani tega področja v celoti izkopali jarke za kabel JR in) tudi sami položili, saj je bilo to nC naselje takrat popolnoma v M* Postavljenih je bilo 32 svetlob" teles, od takratnih obstoječih dvd Nekaj so tukaj pomagali tudi d dinci in pripadniki JLA, Nadalje so se asfaltirale zopd prizadevnostjo krajanov nasled> ceste: Cesta gradenj v podaljS* cesta, ki vodi od Voljčeve p]j DROGI, odcep ceste od Idrij* proti potoku Beli. Tudi gradbeni odbor, kije delo' na Ljubljanski cesti pri TP ElekI Ljubljana, je uspešno opravil si nalogo, tako je bilo celotno podrt* asfaltirano in razsvetljeno na nd Tudi tukaj so bili vsi zeio požrtvo' ni. Ma"rljivi so bili tudi krajani Opew ske ceste, ki so prav tako vložili5' denar in delo v asfaltiranje cest .tudi tukaj se je na novo zgradila' ker jo sploh ni bilo. V Partizanskem taboru je bila' faltirana cesta od kovača Andi* do Robove ceste in položena ka' lizacija v dolžini 130 m. Od križišča Robove ceste P* zanski tabor do vojašnice so kraf I s pomočjo pripadnikov JLA v ei* samem dopoldnevu izkopali jašKjl položili kabel za javno razsvetlja^f dolžini 600 m. Naj se vrnem še na zahodno d Vrhnike, modernizacijo cesW klanca pri gostišču CASERMA* odvodnimi jaški, turi tu so ve'' del opravili sami krajani. No in šele za temi akcijami s* pričela dela v Betajnovi z razširil11 ceste, ki je bila pred tem le kolo'J | obnovo mostu čez potok Belo,*| čenje struge potoka in opravi' vse izkope za JR in položen j* tudi kabel. Do asfaltiranja ni p"' zaradi težkih vozil, ki občasno 1 škodujejo del obstoječe ceste. Ker je avtor članka navedel s& I krajane BETAJNOVE in kaj s» I pred štirimi leti na tem podč zgradilo sem se čutil dolžnega> j opišem KS Vrhniko kot celoto i" samo njenega dela Hočem poudariti, da so naši lahko za vzor tam,'kjer jih tisti. , vodijo, znajo razumeti in se jim pj goditi ter zlasti z njimi in z njih"' i problemi živeti. Iz omenjenega je razvidno, oP vičujem se, če sem kaj pozabil so vsi ljudje dobri in drug dru!r pomagajo, ■ ker se zavedajo, I edino v slogi moč, seveda so p*' med nami izjeme, kakor so po^ I drugje. Čudim se, da avtor čl* I ne sporoča javnosti, kaj se je , » kratnih akcijah, ki so danes Z9° vina, novega nare .iilo na Vri1. Morda pa ni bil čas za akcijo, več za akcijo: uničevati vse, I nekateri zgradili v potu sw obraza, saj tako ko hodim po mestu, povsod opažam urijl1 komunalne naprave, ki so bWs dom zgrajene. V KS Vrhnika': včasih imeli nadomestne žarni* | JR in so jih krajani sami brez J | škov zamenjavali, sedaj ni ni&°' Odgovorni nimajo časa niti toli"? bi zdrževali tisto, kar je bilo n*] i nega. Denarje, čeprav je mart den, ljudje so, vendar ni nikoSJ bi znal vse to povezati. Bolje na sestanke s kovčki v roki, kal izcimi iz sestankov, pa samo