233. številka.
Trst. v sredo (ine 14. oktobra 1903
Tečaj XXVlii
„EDINOST"
izha a enkrat d« dan. razun neielj in praznikov, ob 4- uri ;>op. — Naročnina rna^a: z& vse leto 24 K. i« poi leta i 2 K. za ćetrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se unravni^tvo ne ozira.
Po tohakarnah ▼ Trstu se prodajajo posamične -.evilf po 6 atot. 3nvćJ; izven Trata pa po 8 8t.
Telefon številka Sto,
Edinost
glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko.
V edinosti je moč t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne aurejemajo. Kokouisi <e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogiase* sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati locti' Trst.
Uredništvo In tiskarna : ulica Torre Bianca 12.
POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST".
VABILO
na
javni redili občni
političnega Društva „Edinost"
ki bo
v nedeljo, dne 23. oktobra 1903.
ob 4. uri popoludne
v dvorani „Narodnega doma" v Sv. Ivanu
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Porodilo tajnika.
♦i. Poročilo blagajnika.
4. Volitev novega odbora.
.">. Eventuelnosti.
Na obilno udeležbo vabi
ODBOR.
Zmaga rodoljubne misli.
Včerajšnji »Slovenski Narod« nam je pod d asi o vom »SkupDa «kcje« sporočil ve*t, katero smo bili p žira vili iskrtnim zadoščenjem, vest namreč, da se je zasnovala skupna akfji obeli slovenskih strank na Kranjskem v p< m'.« zatiranim bratom na Koroškem.
Vzradostili smo se na tej vesti v prvo ra<ii Korošcev, za katere je res zadnji čas, da se j:m (»oda rešilna roka, da se ne potope v mr rju grozečega tujinstva ; potem pa tudi £at<>, ker vid mo v doseženi skupni akc:ji za. a z o i.ne misli, za katero smo ee mi vedno borili, se borimo in ee bomo borili. Ta misel je, da za skupno stvar se moramo boriti skupno, tudi če nas dele različni politični nazori.
Nikdar nismo mi zametovali deljenja nar da v stranke, ker predobro vemo, da ne moie biti zdravega napredka brez tekmova-van a. Ali tekmovanje med strankami ne sme bit malenkostne, le negativno, tako, kakor da e stranka sebi v cilj ; ampak stranke v narodu morajo :meti svrhe, da vsaka po ev.ij h nazorih, po svojih načelih in svojih poteh deiuje pt zit.vno za splošno narodno korist. Tako urejene stranke se tudi vsik-dar lahko sporazumljđjo za posebne skupne
Zato pozdravljamo zapričeto skupno ak-cio v rešitev Korošcev tudi s splošnega vseslovenskega stslišča kakor zmsgo rodo-jubne mis.i.
Naša želja je, da ta akcija ne ostane osamjena in da ee ne omeji na pomoč bed-n.m Korcščtm, ampak da se razširi v osno pomožno akcijo za vse pozicije naroda ob periferiji, ki so v nevarnosti.
O tem ne mislimo v zadnji vrsti na našo tržaško poz i c jo — a to ne morda iz kakega lokalno patrijotičnega egoizma, marveč, ker smo oavedočeni, da je Tr*t važna postojanka ; za Slovenstvo in za Slovanstvo. Trst je okno Sloven je v široki svet, tu so aDgažimni vel ici interesi % sega naroda. Slovenija brez Trsta bi izgubila glavni svoj pomen za Slovanstvo. S Trstom pa ima celo Bvetovni pomen. In da reš mo in ohranimo sebi in Slovanstvu tako pozicijo: v to bo trebalo širne, energične, svojega cilja sveste si skupne ak-eije vseh Slovencev s tem, da rojaki pomo-rejo tržaškim Slovencem do kulturne in gospodarske povzdige! Sad take akcije bo;io uživali v-i Siovenc".
Ce se ne bomo Slovenci skoro znali povzd gait do takega n; z ranja, Dam neizogibno pride nevarnost, da izgubimo naj-važneje pozicije ob periferiji in da nam ?poznai,je oziroma kasneje morebitne rešilne akcije pridejo — prekasno ! A če izgubimo te poz;oije, pride v kratkem v -.evarnost tudi osrednja pokrajina in Slovenci smo — bili!!
Zapričeta skupna akcija za Koroško vzbuja v nas nado, da je zmagala rodoljubaa mieei in da ne pr de do take nevarnosti. Ali eno bi pr.jsili brate na Kranjskem : naj ne bodo mali v velikih trenotkih, naj se ne prepirajo o tsm, kdo je začel — ker vsikdar ;je tuko, da mora eden začeti — marveč naj gledajo, da vaando po svojih mo5eh pri pomore do cilja, radi kater ga se je zasnovala Bkupna akcija ! Ni dovolj, da je seme zdravo ; plodovita mora biti zemlja, ki je vsprejela seme. Za obilno set2v treba enega in drusega.
Stranke naj le bodo, ali vseh naj vodita plemenito naziranje in rodoljubno stremljenje. — To bodi triumf rodoljubna misli !
PODLISTEK.
Ženska tridesetih let.
21»
Francoski spisal: H o n o r e de Balzac.
Poslovenil K. Z.
II. Nepoznana trpljenja.
Najb stroumnejša glava vasi Sa'ot-L*oge je pravila zvečer v krčmi, ia sicer v sobi, k er so piii premožni kmetje, da je markiza, ka<tor je soditi po njeni žsloatai zunanjosti, pr s svojim premoženjem »na kant«. Pri-b a je, da v odsotnosti svojega soprega, ki je dol« čen, kakor je citati v časnikih, da spremi angcuiem«kega vojvodo na potovanju v Španiji iztirja v Saint-Langu potrebne svote, s katerimi naj bi poplačala dolgove, provzro-Čene po krivih borznih špekulacijah. Marki je bil jako drzen igra.ee. Morda pDeeatvo razproda v mahnih kosih. Tedaj bi se dalo narediti veli&o dobičas. Vsakdo bi moral misliti na to, da p»e^teje svoje tolarje, jih prinese iz skrivališča na svetlo ter preračuna svoj denar, da dobi sv«j delež o razkosavanju Saint Langa. Ta nada je bila tako lepa, da je vsak premožen kmet v svoji nestrp no®! i razmišljal na aredstra, kako bi cd grajskih ljud j izveiel resnico. Toda nobeden onrh j m ni mogel dati pojasnila glede ne-
Politični pregled.
V Trstu, 14. oktobra iy03.
Iz deželnih zborov. Deželni zbor Niže-Avatrijski je začel včeraj raz• pravo o proračunu. Deželni maršal je prija-
zgode, ki je privedla gospodarico začetkom zime v njen stari grad Saint-Lange, ko je imela druga posestva, sloveča po svoji prijazni legi in lepoti vrtov. Prišel je župan, da izkaže milostni gospej svojo udanost, toda ni bil vsprejet. Za županom je prišel tudi oskrbnik, kateremu se pa ni nič boljša godilo.
Gospa markizi je zapuščala sobo le tedaj, kadar jo je pustila snažiti ; mej tem je ostajala v malem stranskem salonu, kjer je obedovala, če se sme praviti to jesti, ako seda za m zo, pogleduje z mržnja jedi ter si jih jemije ravno toliko, kolikor je potrebno, da se ne umrje od gladu. Na to ee je vračala na svoj stari naslonjač, na katerem je posedala od zote v dolbini jedinega okna, ki je razsvetljevalo sobo. S/ojo hčerko je videla le v kratkih trenotjih mej žalostnim obedom, in še takrat se jej je videlo, kakor bi jo trpela le s težavo. A i niso bile nezaslišane muke vzrok, da je obmolknil materinski čut v tej mladi ženi ? Nobenemu človeku ni bil dovoljen pristop k njej. Njena hišina je bila jedina oseba, katere postrežba jej je ugajala. Zahtevala je popolno tišino v gradu, njena hčerka se je morala igiati daleč od nje. Tudi najmanjši hrup jej je bilo tako hudo prenašati, da jo je neprijetno
vil zahvalo cesarjevo na izjavi udanoati tega deželnega zbora povodom priobčenja armaci-nega povelja v Chlopi. Mej došlimi spisi je bil predlog, naj deželni zbor protestira proti podaljšanju trgovinske pogodbe z ohranjeno vinsko V 1 a v z u 1 o.
V deželnem zboru Češkem nadaljuj* j ) Nemci z ob-truscijo.
Državni zbor. Praški > Politik« brzo-javl<a;o z Dunaja, da se državni zbor snide ali 10. ali 12. novembra in da mu vlada predloži proračun za 1904. Razprava o tem proračunu in onem za leto 1903 bo delavni program zasedanja. Poleg tega da predloži vlada državnemu zho'u novi vojaški kazenski pravdni red, če pogajanja, ki se vrše tned vojno upravo in obojestranskima mini-sterstvoma, odstrane še obstoječe diference.
Kriza na Ogrskem. »Ntua Freie Pre-se« kar usiplje danes ukore na adreso madjarakih državnikov. Britko jim očita, da ga ni enega med njimi, ki bi rešil deželo iz strašnega položaja. Zabeležili amo to, ker smo tudi mi že opetovano povdarjali, da najbolj vznemirljiv pojav za Madjare je ta, da v velikih trenotkih nimajo med sabo ni enega velikega moža.
Nikdo se noče žrtvovati, nikdo noč? nastaviti svojih prsi tja — razburjeni javnosti. Tudi grtf Tisza, o katerem so sodili za gotovo, da vsprejme nalog, Be je izvil — kakor poročajo dunajske vesti —, da za sedaj ne bi bila Š9 primerna njegova »železna roka«, marveč naj se imenuje kakov bolj »indife-renten« ministarski predsednik, ki naj bi stavil opoziciji ultimatum. Potem ša le — ako bi izpodletel tudi ta poskus — naj pride »železna roka*. Tako se je baje izvil Tisza.
Ugibije se torej tako le : za Bedaj pride fiasnčni minister L 11 k a c 9 in za njim — Tisza z železno roko.
Odložitev potovanja carjevega v Italijo je senzacija dneva. Oficijelna Italija občuti ta dogodek kakor resno moralično nezgodo. Splch obžalujejo glasila vseh strank — izvzemši, seveda, socijaliste —, da je prišlo do tega, ker vsi so računali, da bi carjev obisk mnčno povzdignil politični ugled Italije in nje dinastije. Iz nekaterih glasil se dobro čuje nevolja proti Avstriji in Nemčiji. Dotični krogi ne morejo prav umeti, da bi oziri na agitacijo soc;jaliatične stranke — katera agitacija pa je iLik ponehala zadnje dni — doveli carja do takega sklepa, marveč se nagibljejo k misli, da so na shodu v
dirnil vsak človeški glas, celo gla^ njenega otroka. Ljudje iz okolice bo se mnogo bavili z njenimi posebnostmi. Ko pa so bile potem izrečene vse možne slutnje, niso mislili več na to bolno žensko niti prebivalci sosednjih mestec, niti kmetje.
Prepuščena sama Bebi je markiza lahko ostajala molčeča v tišini, ki jo je bila sama napravila ckoli sebe in ni imela nobenega vzroka, da bi zapuššala Bobo, odičano pribitimi tapetami, kjer je umrla njena stara mati, in katero je poiskala, da tudi ona mirno umre v njej, brez prič, brez nadlegovanja in lažnjivih znakov hinavske sebičnosti, ki umi rajočim v mestih provzroča dvojen Brnrtni boj. Ta dama je štela šest in dvajset let. V tej djbi si duša, ki je ša polna pesniških iluzij, rada želi pretrpeti smrt, ki se jej zdi dobrodejna. Toda za mlade ljudi ima smrt nekaj koketnega; približuje se jim ter ae zopet odstranja, sedaj se pokazuje, sedaj spet skriva; njena počasnoBt deluje, da zgublja svoj čar, m negotovost njenega prihoda jih meče konečno nazaj v svet, kjer Be jim muke, ki jih doletavajo nepričakovano, pridružujejo bolj brezsrčno nego smrt. Tako naj bi tudi ta žena, ki se j? branila življenja, izkusila trpkost teh muk sred: svoje samoČe, kjer naj bi doživela vse strahote s3bičnoeti mej dušev-
Miirzategu delovali nemški in avstrijski vplivi, da ie prids do tega obiska, ker bi se pozicija Francije močno utrvlila, ako bi prišla zaporedoma obisk italijanskega kralja v Parizu in carja v R mu.
S cijalisti proslavljajo dogodek kakor veliko svojo zmago.
Ali Bebelova intransigenca ali revizija programa ? Ozirom na to za socijalno demokracno pereče vprašanje jM-inaša berolinaka »Zukunfc« nastopna izvajanja iz peresa Karola Jentscha : Le eno besedico o strankarskem shodu v Draždanih. — Da je Marx, s Hegelovo dialektiko, iz angležkih razmer štiridesetih let konstruiral veliki prevrat, to je b:lo odpustno. Iatotako je bilo od-pustao, ako so nemški socijalni demokratje še v sestdesetia let;h, ko smo se gospodarski anglizirali, verovali v državo bodočnosti. Da so voditelji s tem fantomom vabili delavce, t.o je bilo zaslužno, ker mi amo trebali odrešenja Četrtega stanu od psevdo-liberalizma, in njega (delavskega stanu) samo-stojne organizacije kakor ljubega kruha. Ako pa Bebel še veruje v državo bodočnosti, ako hoče veliko novo stranko de'avcev, malih ljudij in vseh nezadovoljnih vezati na to že davno razpalo iluzijo in ako hoče izbac-niti revizijoniate, ki, tako se je nadejat1, obvarujejo stranko pred tako usodo, da bi kc u-čala kakor družba norcev — potem je (Bebel) blazen v tehničnem zmialu besede, kar ga pa, seveda, ne bo oviralo, da poreče še marsikaj pametnega, ker se vrsta misli, ki niso v zvezi z lisano idejo, more zaključiti povsem logično. Heroičen čia ljubezni do Eovr&žnika ie bil, da Be je nezmirel raz-peeaval ravno v glavnem mestu Saksonske. Državo-vzdržsvalni »apieaabiirgerji« in policij-st:. v deželici si bodo govorili potolaženi: Torej ne resne politike, ampak samo burka!! No, ta itak ne traja dolgo«.
Jako izborno označa tudi voditelj revizi-joniatov, Bernstein, v »Socialiatiache Monats-hefts« postopanje in sklepe večine na shodu v Draždanih. K njegovim izvajanjem te povrnemo Čim prej.
Tržaška vesa,
Odlikovanje. Tržaškim Slovencem »lobro znani g. pevovodja in skladatelj Hrabroslav V o g r i č, sedaj kapelnik v Serajevem, je izdal zbirko pesmi pod naalovom »Seceaijon-albuoi«, kateio je poklonil prevzvišenemu vladiki Josipu Jtirju Strossmsverju. Album je krasno opremljen 3 slikami v secesijoaisti-škem zlogu na platnicah kakor tudi nad vsako

nim smrtnim bojem, katerega ni končala tele3na smrt, in ki so vzele njenemu srcu vso B*Težost.
Ta grenki in žalostni nauk je vedno plod naših prvih muk. Markiza je ti pela resnično, morda prvo in jedinokrat v svojem življenju. In v resnici, aH ni zmota to, ako verujemo, da čutstva zopet oživljajo'? Ali ne žive, čim so prebujena, vedno na dnu srca ? Tam molče ter ae zbujajo, kakor zahtevajo dogodki življenja ; a vendar ostajajo tam in njih bivanje obrazuje dušo. Tako traja vaako čut9tvo le malo časa, več ali manje dolgo po prvem viharju. Iatotako tudi najdolgotraj-nejsa muka naših čiitatev ni nikdar tako živahna, kakor o prvem navalu; in ob vsakem novem navalu postaja Blabejša, bodisi, da amo se je naveličali, bodisi po kakem pri-rodnem zakonu, ki stavlja, da se ohranja, tej uničujoči sili nasproti slično, toda brezdelno moč, vzeto iz prevdarjene 83biČQ03ti. Toda, katero izmej ten trpljenj zaslužuje ime bolest? Izguba etaiišev je bol, katero je človeku pripravila priroda; telesno zlo je mimoidoče ter ae ne oklepa duše ; če pa je postalo trajno, ni več zlo, temveč smrt. Ce je zgubila mlada žena novorojenčka, jej podaja zakonska ljubezen kmalu naslednika. Ta britkoat je torej tudi mimoidoča. (Prnle ae.)
skladbo. Slike nad skladbami izražajo idejo. polni, česar nedostaje. Ker pa nikdo ne more pesmi. Celo sekirice so v eecesijonistiškem delati čudežežev, in ker nas vseh navdaja
zlogu. Z risarskega in tiskarsko umetniškega ista želja, izvolijo naj tudi pomagati vsi oni.
stališča je ta album, kateremu imajo sledili še nadaljnji zvezki, res originalea in služi v kras vsakemu saloou. Cena istemu je 3 K. Oceno z glasbeno-umetniške^a stališča prinesemo čim prej.
O tej pnliki prinašam j list, katerega je prejel skladatelj od prevzvišenega vladike djakooskega in ki se glasi :
Dragi moj prijatelju !
Va* »Album«, sto mi ga ovo dana voljaste poslati, vr o me je obradovao. Ne mogu dosta da Vam zahvalim, št3 me se tim lijepim darom sjetiste. Bog dragi neka Vas blagosovi i u Vašem umjetničkom radu po-krijepi. Narod ćs Vam biti vijekom zahvalan. Preporučam se i u buduće Vašoj ljubavi, prjateljštu i molitvi.
ki so v takem položaju, da morejo to !
Ce naša odkritosrčna beseda doseža tisti efekt, ki si ga želimo, se bomo veselili tega v interesu naše narodne stvari. Će ga pa ne dost/3, ali če morda izzove nova zabavljanja, bomo skušali z božjo pomočjo pretrpeti tudi to, kaKor smo že — marsikaj ! Vsakako pa ! človeku — in slovenski novinar je tako ! rekoč tudi človek — dobro dene, ako je iz- nekoliko razbremeiil vrečo, ki jo mora vlačiti po strmih poteh trdega poklica ' svojega.
Značilno potaje nje V svoji polemiki proti izvajanjem gospoda dra. Gregorina, ti-čjč m se namerjanih italijanskih paralelk pri sv. Ivanu, je menil vodja italijanske veČine, gospod dr. Venezian — to se pravi, oa ni menil tega, ker je prepameten za to, ampak rekel je, da je ravno dr. Gregorin dokazal, kako koristne so italijanske šole tudi za Slovence, in sicer s tem, da je govoril v toli lepi, izbrani italijanščini. Po Venezianovih pišejo iz krogov »Del. podp. društva«, da je besedah je t )rej poznanje italijanskega jezika
Cirila in Metodija. na drugem mestu.
Dj. 9. listopad 1903.
Josip Juraj Strossmaver, biskup.«
Gospodu Vognču naše srčne čestitke. O pokojnem Andreju ČVkeljnu
nam
ki
mu
so ustanavljali to tudi naši delavci
bil pokojni med onim-, delavsko društvo. Zato ohranijo blag spomin.
Britkosti našetra novinstva. »Hrvat« nastopa desetletnico svojega obstanka. Ozirajoč: se na svoje delo, pravi med drugim: »Mi predobro poznamo pomanjkljivosti »Hrvata«. »Hrvat« bi moral biti ogledalo in veden glasnik tega kraja od Kapele do Velebita, od m jrja preko Baga d i Senja, in od todi na Uno in naše staro Bišče v nekdanji turški Hrvatski. Ali vendar n i to! Zakaj ni? Zato, ker ni toliko 1 j u -dijna delu, kolikor pri besedi,
argument za uvajanje italijanskih šol za slo vensko ljudstvo! Okolnost, da si je kakov posamičnik našega naroda s posebno marlji-Gospiški vostjo in privatnim trudom pridobil znanje tujega jezika, naj bi dajala narodu, ki govori ta tuji jezik, pravicD, da si sme duševno podjarmljati oni drugi narod ? ! ! Ne, misel je preabsurdna, da bi mogel kaj taoega zi-resno misliti tako pameten in prebrisan mož, kakoršen je dr. Venezian brezdvomno !
Absurdnost tega izreka je menda čutil celo tudi naš » Piccolo«, ki sicer, kakor znano, ne trpi na preveliki tenkočutnosti. On, ki sicer točno beleži, kako generalissimus itali-
služna bratovščina sv. (Poročilo priobčujemo Op. ured.)
Na vrtu gostilne našega konsumnega društva smo imeli nekako dodatno slavnost otvorjenja prostorov v lastni hiši. Vsi nosranji prostori in vrt so bili natlačeni ve-selečega se občinstva, tako, da si se moral junaški boriti, ako si si hotel izvojevati prostorček. Peval je zbor »Bratovščine« in svirali so goslarji. Pevci in godci so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj povzdigal občo radost. Zasluge tega pevskega zbora za slovensko petje — narodno in cerkveno — so znane in mi jih priznavamo tu vnovič. Hvala vrlim pevcem, vsa čast njihovi trudoljubi-vosti in — obilo vztrajnosti tudi za bodočnost! Posebno pohvalno pa moramo to pot omenjati gosiarjev. Kar presenetili so nas to pot s svojim napredkom. In občinstvo jim je bilo hvaležno, iz srca hvaležno. S/oje priznavanje jim je izkazovalo neprestanim vskli-kanjem in ploskanjem, Saveda ni vse to priznavanje veljalo le njihovi spretnost, ampak so (in sicer v veliki meri) vnemajoči akordi naše slovanske — umetne in narodne — glasbe ogrevali srca. Občinstvo je hvalilo pevce in slavilo pesem! Ta večer je utrd 1 v nas nado, da se je z otvorjenjem prostorov v lastni hiši zapričela za naše konsumno društvo nova doba razvoja. Začetek je izboren. Bodi tako tudi in potem korist ne izostane.
Istočasno je otvarjala tudi naša čitalnica pri sv. Jakobu svoje nove prostore ob vele častni udeležbi. Tu so pevali čitalniški pevci in sviral čitalniški orkester. Predsednik Či-
Stemberger, g. Vladimir S t r u s -j e v i o in č. g. And. Z i n k.
Novoizvoljeni predsednik, preč. gospod kanonik Fran Kosec, se je prisrčno zahvalil na nepričakovano izkazani mu časti. »Z nekim strahom — tako je povdarjal novi predsednik — prevzemljem v svoje roke vodstvo naše prekoriBtne brat -vščine, posebno zato, ker ne poznam Še dobro razmer v bratovščini. Ali kar bom mogel storiti, to storim, svoje srce darujem in prinašam v bratovščino. In ravno to dejstvo naj vam, dragi bratje in sestre, služi v živi dokaz, da hočem žrtvovati vse svoje dušne in telesne moči v korist, v blagor in v povzdigo naše slovenske bratovščine«. — V svojem daljšem govoru je predsednik v lepih besedah povdarjal pomen in važnost petja sploh, v tem slučaju pa slovenskega petja v cerkvi, ki Bluži Bogu v čast, ki blaži srce pevca in povzdiguje po-božnost pričujočih vernikov.
Slednjič je še toplo priporačal zvestobo in udanost do bratovščine in tudi potrebo vsestranske podpore.
Po dovršenem dnevnem redu so sledile nekatere slučajnosti. Naj omenimo le glavno.
i^eDpisno ogorčenje se je polastilo src vseh navzočih, ko je eden najstarejih pevcev bratovščine sv. Cirila in Metodija žalostnim srcem interpeliral radi neprevidnega in prenagljenega sklepa od strani šolskega vodstva nadaljevanje1 v Ljubljani, s katerim sklepom je isto vodstvo (ne da bi se bilo poprej informiralo pri kompetentnih osebah) vrglo na cesto bratovščino, pevce in odbor. — Slišali so se razni glasovi : Ako ne dobimo prostorov, potem naj gledajo oni, kako bodo odgovarjali za
talnice je v svojem slavnostnem govoru žalostne in pogubonosne posledice !
kerjih ni toliko, ki bi pisali, ko- janske stranke diše, sope in — govori, je to likorjihje, ki svetujejo, kerjih pot potajil ne le navedeni izrek, ampak to
ni toliko, ki bi pomagali, kolikor jih je, ki — kriče! Oni pa, ki so najbliži ca delu pri »Hrvatu«, ne morejo, tudi ob najbolji volji, dospeti v vsaki kraj, da bi tam gledali, čuli, prisluškovali potrebam naroda. Ali iz vsakega kraja bi §e mogel oglašati iskren prijatelj naroda ter reči in napisati kaj. Tako bi bil list obveščen o vsem in o vsakem kraju. Tako bi bolje izpolnjeval svojo nalogo. Več glav več ve, več oči več vidi«.
Kolikor besed, tDliko resnice. Mutatis mutandis velja to v polni meri tudi za našo »Kdinost« in nje znane — dobre pr jatelje. Slavna družba... dobrih in sitnih svetovalcev po... kavarnah in gostilnah, kjer dobro vince še posebto dela ljudi gostobesedne, naj le izvoli čitati, kar je napisal »Hrvat«. In razmišija na;. Morda pjtem vsaj komu v tej družbi zasvita v glavi, da je ven Jar le tuii najmanja pomoč z dejanjem več vredna, nego cel naval njihovih nasvetov ! Pa bili to tudi najbolj »pridat ljski« nasveti. Saj prijatelji so nam ve Ino — kakor bi iz koša zvrnil, kakor pravi tisti znani slovenski pregovor — ta slavna garda dobrih svetovalcev po kavarnah in gos:iinah ! Pa naj so še tako sočno — pridi primerna beseda — ....zaba* -Ijali: kako so ti indignirani, če seje kdo prizadetih čutil zadetega ! In kar ne morejo umeti take — kakor pravijo — občutljivosti!
Pokojni in nepozabni naš umetnik in novinar — tudi to je znak naših slovenskih razmer, da mora ena in ista oseba združevati v sebi take kontraste — nepozabni naš Josip Nolli nam je dejal nekoč v trenotku britkega razpoloženja, da smo slovenski novinarji — trda beseda je to — psina verigi javnega mnenja! Rojaki nas smatrajo — je nadaljeval — za javen občinski pašnik; zato si prisvaja vakdo pravico, da na tem pašniku prtae svoje.....
muhe !
Kako dobro jo je pogodil blagopokojni Nolli ! V lepi prispodobi je izrekel ostro, a v polni meri zasluženo sodbo. Kni naj delajo, drugi pa — zabavljajo in Bi domišlja o vrhu tega, da so oni, ki opravljajo važneji del narodnega dela.
Te rekriminacije nam je izzvala notica v »Hrvatu«. B>di nam torej oproščeno, da smo vzkipeli v hipu nevolje ! Ali vsi oni, kater.h se tiče, naj nam verujejo, da ni bila v prvi vrsti »občutljivost«, ki nam je p >-tisniia pero v pelin; to je storila marveč zavest, koliko trpi naša stvar na tem, da imamo veliko preveč svetovalcev in veliko premalo... delavcev ! Oeaa vsega manjka, to vemo približno tudi mi. In naša želja gotovo ni nič manje iskrena, nego je njih, da se spo-
in ono iz Venezianovega govora. To »Pic-colovo« potajenje znač , da je slutil tudi on, da so bili Venezianovi argumenti v polemiki proti našima govornikoma v zadnji seji mestnega sveta po veliKem d?lu otroci — zadrege. In re§ Be je opažalo v obče, da je bil Venezian to pot nenavadno šibak v polemiki, torej na polju, kjer je navadno mojster. To je morala slutiti celo tudi glasovita galerija, kajti to pat je bila neobičajno mirna.
Belgijci in khnnovci ali Ljubljana in Celovec. Pod tem naslovom p sa »Slovenec« umestno: Ko sem leta 1898. bival v Celovcu, prišel je nekoč tedanji polkovnik kranjskega pešpolka štev. 17. k meni in se pritožil: da je prišla k njemu deputacija Celovčanov ga prosit, naj prepove našim fantom slovensko pstje po gostilnah, ker Ce-lovčani smatrajo to za provokacijo. Nekateri podčastniki so namreč na predvečer prazno- dolžnost, da vali v ntki nemški gostilni imendan nekega narednika in so krasno prepevali slovenske pesmi, a se povsem dostijno in olikano vedli. Polkovnik, pameten mož, mi je rekel : »To vendar ni v moji moči, da bi Kranjcem prepovedal petje v njih materinem jeziku !« — Torej pošteno petje slovenske pesmi je celovškim hajlovcem provokac ja ! In kako do-tojno pploh se vedejo naši, za suro veže v zloglasnem, vsenemškein (?) bi enkrat slovenski vojak Verfluehter K:irntoer ! ali Hi«nd! — ves Celovec bi bil po koaci. A kako se vedejo v Lubljani Belgijci nasproti slovenskemu prebivalstvu ? ! Izzivanje Siovencev je že na dnevnem redu. Smo pač iz lipovega lesa mi ponižni Slovenci! V Celovcu občinski svet po koncu in zahteval zadoščenja, v L ubijani se nič ne sliši o kakem zadoščenju od vojaške strani !
Naše gibanje v okrožju sr. Jakoba. Pišejo nam : Cenjeni gospod urednik, izvolite priobčiti teh par skromnih vrstic, da bo čul slovenski t»vet, kako se vendar-le neprestano gibljemo mi priprost- ljudje v okrožju sv. Jakoba. Morda se vam bj) zielo to neskromno, nekaka samohvala. ali vendar hočem izraziti svoje mnenje, da se ravno v nešsm okrožju, kjer bivajo množ ce naših slovenskih delavcev, najočitneje opaža, kako naša slovenska stvar v t?m sovražnem nam Trstu vendar-le raste, ce širi in napreduje. Je tu pa tam kaka mala nezgoda, kakovo nesporazumi j enje, ali nevšečen dogodek, toda na sploh se more vendar reči, da se razvijamo.
V	nedeljo smo bili mi v okrožju sv. Jakoba zbrani hkratu kar na treh krajih in povsodi nas je bilo — vbc polno.
V	šili, kjer be vzgaja naša deca v imenu naših apostolov, je zborovala naša za-
označal zasluge g. R*kuše za to društvo. Navzoči členi so priredili gospodu Rakuši prisrčno ovacijo. V zahvalo eo naročili njega sliko, katero so, visečo na steni, odkrili med govorom predsednika. Počeščenec se je prisrčnimi besedami zahvalil na izkazani mu časti.
Vidite torej, gospod urednik, tako smo bili v nedeljo zbrani kar na treh mestih. Hočete li boljega dokaza, da se vendar le gioljemo in da si naše svetojakobško okrožje hoče ohraniti tudi nadalje ime nekakega glavnega tabora tržaškega Slovenstva.
Sedaj pa besedo, prihajajočo iz srca, našim Svetoj a kobčanom ! Možje ste ! A mož ni, kdor ne misli a svojo glavo! Nikdo ne preenolične in predolgočasne, preskrbela zahteva od vas — ker to ni možno ravno ženska podružnica povsem novo zabavo,
razupiti fantje, Celovcu! Naj izustil besede: barntnerischer
zato, ker ste možje — da bi bili vsi in vsikdar ene in iste misli. Naj se le krešejo iskre! To je celo koristno. Ali jedno je potrebno, dragi možje: na mislih vam mora biti vedno isti cilj : napredek naš v tem okraju! Ta misel pa nam narekuje znamo vršiti čednost s a-mozatajevanja, če tako zahteva naš skupni cilj! Naj se le krešejo iskre, ali nikdar ne sme prihajati od tega škoda za narodno Btvar!
Občni zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Prejeli smo : Velika množica, ki je v nedeljo dne 11. t. m. bila zbrana v prcstorib slovenske šole pri sv. Jakobu, je zopet ja3no in živo pokazala, da se naš narod ne le z besedami in frazami, ampak dejansko zanima za prekoristno bratovščino bv. Cirili in Metodija v Trstu. Ta množica je v nedeljo dala na jasno neovržen dokaz, da je naše sicer ubogo, zaničevano in priprosto ljudstvo vendar Š6 prepričano in vneto za Bvojo vero, ali ob enem tudi za svoj biserni materini jezik. Da ! Ravno to bi bil ves naše ljudstvo, ki se je v nedeljo zbralo na občnem zboru v takem številu (ker so bili vsi prostori pretesni — jih je moralo mnrgo ostati na hodniku, na vrtu in celo ckna so bila natlačena), je hotelo pokazati, da ljubi in časti Boga, a častiti ga hoče v svojem materinem jeziku! In greh bi bil, ako bi se temu vernemu ljudstvu kratile njegove pravice ! Krivica bi bila, ako bi ee to pobožno ljudstvo podilo iz cerkve zusilje-v a n j e ni tujega mu, nepoznanega in neumljivegajezika!
Take in enake misli je povdarjal tudi g. predsednik, ko je v iskrenih besedah pozdravil navzoče brate in sestre sv. Cirila in Metodija.
Po preč tanju in odobrenju tajnikovega zapisnika in letnih računov, se je volil odbor, ki obstoji iz sledečih oseb :
Predsednik: preč. g. kanonik Fran K o b e c ; odborniki : Mihael H r o v a -t in, Ivan Macarol, Luka Sera-ž i n, č. g. M a t. S k a b a r, č. g. Ante
Odbor je pomiril zborovalce z obljubo, da Btori vse možne korake, da se stvar zopet poravna. —
V nedeljo IS. t. ni. vsi k Sv. Ivanu k vinski poskušnji!In kdo bi tudi zaostal, ko tako vabimo in prosimo in ko gre za družbo sv. Cirila in Metodija, osobito pa za naše otroške vrteča v okolici! Res je, da mnogokrat, da morda premnogokrat trkamo na rodoljubna erca, a ravno s tem se vzdržuje naša prekoristna šolska družba. Saj je ona naša sveta last in sleherni naj žrtvuje po svojih močeh, da se vzdrži in da vrsi svojo zv seno mišjo.
Da pa ne bodo veselice nase družbe
je ki
gotovo privabi vsakogar, če le ima le še kaj zmisla za naše šolske potrebe. Posebna vabila se ne razpošiljajo, zato vabimo tem potom vseh! Pridite! Vstopnina je za posamezne sumo 40 st. {20 nč.). Družine s šti-' rimi členi 1 K.
Za vinsko poskušnjo se podarili goBp. Ponikvar 2 buteljki mcškata, g. R. steklenico novega sladkega.
G.a dr. Rvbdreva 2 butiljki retbška, 2 steklenici maršale in košarico delikates. — G.a M. G. 2 butiljki desertnega vina ter zavoj sladčic. Goape, rodoljubke posnemajte gorinavedene !
Za moško podružnico sr. Cirila in Metodija v Trstu. — O priliki svatbe gg. Frana in Angele Križman dne 28. sept. se nabralo 5 K, Jožif Žarjal, ker je postal
je
Trž^čan 1 K, Trebčah 1 K, I. šbem podpornem — Srčna hvala !
Valentin Kralj, župan v Godina zaslužek v »Trža-bralnem društvu« 2 K.
in
Klagajništvo.
Zahvala. Odbor Čitalnice pri sv. Jakobu izreka tem potom vsem, ki so v nedeljo s svojo udeležbo povelieali otvoritev novih društvenih prostorov, prisrčno zahvalo. Zahvaljuje se vsem neimenovanim in imenovanima gg. Može Peti u in Ban Franu za preplačitev vstopnine. Vsa čast in hvala pevskemu zboru in neutrudljivemu orkestru!
Ker se ne more udeležiti (radi žalosti v rodbini) nedeljske veselice na korist ženske podružn ce družba sv. Cirila in Metodija je podarila ugledna rodbina Ante Truden 30 kron. — lati podružnici je podaril g. Alojzij Urbančič 2 kroui.
Odbor konsumnega društva pri sv. Jakobu vabi svoje cenjene ude na posvetovanje, ki bo v nedeljo dne 18. t. m. ob 4. uri popoludne v lastnih prostorih. Ker bo to posvetovanje velike važnosti, so naprošeni cenjeni udje, da pridejo vsi.
Vabilo na volilni shod. Udje političnega društva »Elino3U so vabljeai za dan 17. t. m., v soboto, ob S1^ uri zvečer v prostore »Delavskega podpornega društva« (V ia. Molin -piccolo št. 1, I. nadstr.), da se
dogovore glede sestave odbora, ki se ima
izvoliti na občaem zbora dne 25. t. m.
Sklicatelji. Društvo slov. iu hrv. dijakov spo-dabljajoče umetnosti »Vesna« na Dunaju
bo imelo svoj L redni občni zbor dne 17. oktobra v reatavracji »A. Richtar, III. Rennvveg 1.« točno ob 7. uri in pol zvečer, e sledečim dnevnim redom : a) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, b) Odborovo poročilo, c) Poročilo preglednikov, d) Volitev in e) Slučajnosti. Reien člen postane po pravilih lahko vsak dijak vpodabljajačih umetnosti na Dunaju. — Vstopnina stane - K, semestralna udnina 2 K. — Vpisovanje se visi pred občo m zborom ob 7. uri zvečer.
Razpisana služba. V kaznilnici v Kopru je popolniti mesto paznika z letno plačo 8<K) K, aktivitetno doklado do 2U°/0 plače, stanovanjem, 0.84 kg. kruha na uan in mon-turo. V prvi vrsti imajo pravico do te službe dosluženi podčastniki preskrbljen s certifikatom. Prrsoje je u lož ti do 21. novembra. V prošnjah je dokazati starost, rodbinske odno-šaje, poznavanje italijanskega, slovenskega <ali hrvatskega) v besed; in pismu, in even-tuelno nemškega jezika, zdravo in trdno kon-etitu^ijo, dobro vedenje in dosedanje službovanje. Dalje je povedat', če poznajo even-tuvalno krojaško ali tkalno, ali knjigovezniško obrt in če so morda sposobni za pevanje v cerkvi grško-vztočnega obreda.
To "službo razpisuje c. kr. državni pravnik v Trstu (kakor komisar kaznilnice"* samo v italijanskem jeziku, dasi je jasno, da bo moral jx štev a t' samo slovenske oziroma hrvatske prosilce, ako ni pogoj poznanja jezikov naveden le tako — za volj lej>šega !
»sreda na morjn. Predvčerajšnjim okolu 4. ure pop. je odplul Llovdov parnik »Amtria« iz novega pristanišča v Calcuto.
istem parniku je bil pilot Fragiacomo, kateri je imel nalogo, privesti parnik iz pristanišči in spremljati istega kot navadno do pomoli sv. Karla. Zraven parnika pa je bila ladija z 4 mornarji istega parnika, katera je imela nalog, da dotičnega pilota prevede zopet na kopno. Blizu pomola sv. Karla je vstopil pilot Fragiacomo v imenovano ladijo, ali v tem trenotku je prišla ladija pod paru kov vijak, tako, da je bilo vseh pet mcž v veliki nevarnosti, da niso bil« tako spretni in da niso skočili v morje in odplavali proč od parnika. Druga ladija parnika »Aurorac jih je vsprejela in jih spravila na varno.
Javen ples. Na Trsteniku bli&u Grete imeii so v nedeljo javen ples. Taki plesi pa se navadno z*vršujejo s pretepom. In tako sa je zgodilo tudi v nedeljo med nekaterimi plesalci. Mi bi nujno priporočali c. k. pol. oblastim, da ne bi več dovoljevale tak:h plesov po naši okolici. Ob ob.lici naš h društev ima ljudstvo dovolj zabave na pošten način in po<^ pametnim nadzorstvom.
Tatvin« na — policiji. Neka gospa je šla včeraj na polic jo po nekem opravilu. Vrni vsa se iz dotične pisarne pa ni našla več dežnika, katerega je bila ostavila tam. — Dežcik je stal 26 K.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer
ob 7. zjutraj 13.7, ob 2. uri popoludne 1*.7 C. — Tlafcomer ob 7. uri zjutraj 759.5 — Danes plima ob 5.30 predp. in ob --.15 pop.; oseKa ob 5.4* predpoludne in ob 10.2 popoiudne.
nika, če nam slavno uredništvo odpre za to svoje predale ? (Smo na uslugo. Ured.)
Govor g. Ceka so navzoči pazno poslušali ter ga odobravali.
Na mesto iz lastne volje izstopivšega g. župnika Rvelavija, izvoljen je bil odbornikom Anton Mežnar, po dom. farman iz Sobonj.
Ob točki 7, »določitev kraja za občne zbore«, prišlo je do nekakega prepira. Dose* daj je bila pač navada, da so se občni zbori vršili eno leto v Materiji, potem v Podgradu in v Jelšanah — torej vsako leto v drugi občini okraja. Ob tem pa so navstajale vedno neprilike. Će je bil občni zbor v Materiji, se na pr. udje občine Jelšane niso mogli udeležiti radi prevelike oddaljenosti zbora. In nt sprotno je bilo, če je bil občni zbor v Jelšanah. Sklenilo se je torej lani, da se na letošnjem občnem zboru koneČno določi, ali naj se zborovanja odBihdob vrše v sredini okraja v Podgred'j, ali pa naj ee kraji me-njujejo kakor do sedaj. Materijčani so uprizorili nekako obstrukcijo ter so zahtevali, da se občni zbori vrše le v Materiji. Temu pa se je uprla večina — ter se je določil za prihodnje občne zbore Podgrad.
S tem važnim sklepom je storila zadruga velik korak naprej. Ker Podgrad je središče in Be tam zborovanja in poučnih predavanj lahko udeležujejo vse občine, medtem, ko to ni bilo mcž no do sedaj, če se je občni zbor vršil v Materiji ali Jelšanah. — Nadalje nam bodo tudi veliki prostori »Narodnega doma« v Podgradu nudili veliko ugodnosti v slučaju slabega vremena, sosebno, ker je dosedaj poveod pomanj kovalo v za to potrebnih prostorov.
Igra prinesla je lep izid : izigralo se je 8 plugov, 3 brane, 20 vrečic Baltensove-elitč-rži, 10 vrečic zlate amerikanske pšenice ter 50 dobitkov žt 100 kg. umetnega gnoja. Skupaj torej 91 dobitkov. Igra je trajala do 9. ure in pol zvečer.
Polagamo na srce vsem tist m nezaved-nežem. ki nočejo pripoznati zadrugi njenih zaslug za občni blagor, naj se vpišejo kakor udje in naj Be poslužujejo pridno s tem podeljenih jim pravic. Gotovo ne bo žal nobenemu, ko konečno uvidi vspeh, ki ga je dosegel z naprednim postopanjem.
Sklenilo se je tudi naprositi c. k. vlado za štipendij, da bi ee kaka mlada moč iz okraja naučila sk( penja svinj in goved, ker je do sedaj prihajal v ntše kraje nek Italijan, ki je odnešal v tuje kraje svoj zaslužek.
Konečno se je sklenila in vsprejela resolucija na ministerstvo, v kateri se prosi za živinozdravnika za okraj Podgrad, ker sedanji v Voloaki ne zadostuje našim zahtevam, in se njega (vsled velike oddaljenosti) ni moglo klicati v potrebnih slučajih.
Na svidenje tDrej drugo leto v še večem številu v »Narodnem domu« v Podgradu!
aretacijo, če ne utihnejo. Fantje so se nekaj izgovarjali. V tem ,pa je prisopihal drugi redar, ki je — meni nič, tebi nič —, popal enega fantov in ga podrl a tako silo, da je kar zazvenelo, ko je glava fantova udarila ob tla. Potem so prihiteli hlapci nekega celjskega mogotca in so pomagali pretepati in vetati fante. Ves prizor je bil poživinjeno nečloveški, da se je vsakemu čutečemu člo veku gabil.
Tu imamo eklatanten izgled, kako ljudje, ki naj bi čuvali red in mir, sami izživljajo in vrše nezakonite čine in dajejo javno pohujšanje. A s polno pravico smemo reči, da so tudi ti celjski redarji — kolik evfe-mizem je to ! — otroci tiste »kulture«, ki je vse odnošaje v Celju — podivjala !
Razne vesti.
Velik pretep na Lioydovem parniku »Selene«. Včeraj v jutro, ko je imel priti parnik »Selene« v pristanišče Durazzo (Albanca), navstal je pretep med potniki, tako, da so jednega trgovca (Albanca) ubili. — Zapovednik parnika, V. Benussi, je naznanil dogodek turški policiji, katera je aretirala več njih, ki so na sumu, da so ubili trgovca.
Pogreb škofa Valussija se bo vršil v ponedeljek ob 10. uri predpoludne.
Kuga V Siriji. Iz Carigrada poročajo, da je v Sulidijč in v Kjas navstala kuga. — Kompetentne oblasti so odredile petdnevno karantene.
Gledišča.
Vesti iz ostale Primorske
X Tatovi so vlomili v noči od 9—10. t. m. v stanovanje g. Antona Mežnarja v Soboitjt.h, občine Podgrad. Bili so ravno pri omtri, kjer je shranjen denar, — kar so jih pregnale dekle, ki so vstale, da bi šle po vodo. Odnesli niso ničesar, le (mara in ključavnice so nekaj poškodovane.
X Letni občni zbor gospodarske za-druge za sodni okraj Podgrad vršil se je ob mnogoštevilni udeležbi dne 11. t. m. v Materiji. Vreme je bilo lepo in moglo se je zborovati na planem na vrtu g. Zupančiča. Ker je bil g. predsednik zadržan, je otvoril g. podpredsednik Prebilič zborovanje. Pozdravil je navzoče ter se jim zahvalil v toplih besedah na tako polnost«vilni udeležbi — zbranih je bilo blizu 200 ljudj, a zastopanih 357. Na to je g. živinozdravniški pripravnik Oek it Hrušic* podal kratek pouk o reji in krmljen u telic in krav, di bodo dobre mle-kar:cf.
Ta govor priobč mo enkrat poz neje vsega, ker je velike važnjs:i za vaacegi posamez-
Vesti iz Kranjske.
* Surovost nemških vojakov v Ljubljani na dnevnem redu. To pa je ž3 res
šKandal. kar počenjajo nemško štajarski vojaki v Ljubljani, ali neodpustno je tudi, da poklicani činitelji ne store enkrat konca tem večnim izzivanjem vojakov. Saj ljudje niso nikjer več varni pred njimi, ne na ulici, ne po gostilnah. Predvčerajšnjim je neki narednik razgrajal že ob 8. uri zjutraj v neki ljubljanski gostilni iu je izcival navzoče novince s tem, da jim je surovo trgal šopke. A ker se je neki navzoč enoletnik potegnil za fanta je narednik izirl sabljo in udaril žnjo eno-ietaika po licu. Pa tudi gostilničar, ki je hotel miriti, je dobil b sabljo. Tudi nad došla radarja je hotel narednik s sabljo, ali ta dva sta se vendar ubranila. A ko je narednik ne-ktj čul o vojaški patrulji, jo je odkuril s primerno nemško — previdnostjo.
Vesti iz Štajerske.
— Celjska kultura. Celjska mestna policija slovi daleč na okrog. Kajti združuje v sebi same take lastnosti, ki jih izključuje pojm — skrbi žare ti in prepreČa-nje nezakonitih činov. Kar bi morala preprečati, to zagreša ona sama ali pa vsaj izzivlja ta slavna policija. Zato pa kličejo že davno vsi pametni ljudje, naj sa policija v Celju podržavi. — Ta klic je dobil krepke opore po nastopnem najnovejem dogodku, ki ga je celjska policija pridružila dosedanjim svojim Blavnim činom!
Bilo je minolega petka popoludne. Po glavnem trgu je prikorakala trojica fintov, ki je malce zapela. Redar jim je napovedal
Brzojavna poročila.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 14. (B) Ogrska kore-spondenčna pisarna javlja z Dunaja: Fi nančai minister Lukacs je dospel semkaj. Isti se je podal v ogrsko ministersko palačo, kjer je konferiral z ogrskim ministerskim predsednikom.
Popoludne ob 2. uri bo finančni minister Lukacs vsprejet od vladarja.
Deželni zbor nižeav; trljski.
DUNAJ 14. (S.) Deželni zbor razpravlja, prekinivši proračunsko razpravo, o vrsti poročil, mej temi o povižanju pristojbin za oskrbovanje v dunajskih bolnišnicah. Poročevalec Silberer je izjavil, da je povišanje opravičeno.
Delavsko gibanje na Francozkem.
ARMENTIERES 13. (B) Po noči je v onih krajih, kjer so najprej navstali nemiri, navstal razmeren mir, pač pa nadaljujejo nemiri v Notre Dame, kjer so po noči potegnili preko ceste ž lezne žice. Sedaj je v plamenu tkalnica v WattreIos. V tej smeri se čuje streljanje. Došel je prtfekt.
ARMENTIERES 14. {B.) Sedaj vlada
popolen mir. Proti provzročiteljem plenjenja in požigov je uvedena preiskava. Za jutri se pripravlja refereudum delavcev o pogojih delodajalcev.
ARMENTIERES 14. (B.) Nemiri so trajali dt» blizu 9. ure zvečer. Ko se je zmračilo, so izgredniki priredili barikade iz kosov hišne oprave, ki so jo uplenili po hišah, iz železnih žic in kamenja iz tlaka. Nekega tovarn čarja so napadli ter sprožili nanj strel iz samokresa, ki pa ni zadel.
Zažgali so neko hišo in zabranili gasilcem gašenje, tako, da so morali vojaki gasiti. S pomočjo velike vojaške sile sejevspo-stavil mir.
Kralj Viktor Eaianaei v Parizu.
PARIZ 14. (B.) Na banketu tVancozko-italijanske lige, ki se je vršil včeraj, so bite izrečene zdravijce, v katerih ee je povdar-jalo, da potovanje italijanske kraljeve dvojice še tesneje spDji neločljivo vez med obema narodoma. E len govor jikov je napadal po litiko Crispija, kar je provzroČilo živahen pri-godek. Več Italijanov je hotelo napasti govornika. drugi so ga čuvali, dokler niso klici : »Živela Italija !« in »Živela Francija! c storili dogodku konec.
9
Podpisana družina naznanja tužnim srcem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je danes njen preljubi jeni soprog, oee, tast, stari oče in stric, gospod
Andrej Čokelj
po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v dobi 52 let mirno v Gospodu zatbnil svoje oči.
Fogreb nepozabnega ranjkega se bo vršil v četrtek ob 4. uri pop. iz hiše žalosti št. 7. v Eojanu v župno cerkev, odtod, na pokopališče sv. Ane.
Pokojni bodi priporočen v molitev in blag spomin !
ROJ AN, dne 13. oktobra 1903.
Žalujoča družina.
Današnje predstave :
Politeama Rossetti ob 8. uri: »Aidac, Verdijeva opera v 4 dejanjih, prvikrat v sezoni.
Feniee, ob 8. uri zvečer: »La Bo-heme«, Puccinijeva opera v 4 dejanjih, zadnjikrat.
Filodrammatieo: ob 8. uri zvečer : Dramatična družba Pieri Severi bo ponavljala »Duchessina«, A. Testonijevo komedijo v 3 dejanjih.
Odbor Konsumega društva v Rojanu« naznanja svojim členom in gostom, da je njegov večletni in zaslužni krčmar, gospod
Andrej Čokelj
danes 13. oktobra mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil 1 5. oktobra ob 4. uri popoludne.
V ROJANU, 13. oktobra 1903,
Sourednik
se vsprejme pri našem listu, ki bi bil pripravljen vršiti eventuvelno nočno službo. Reflektira se samo na prosilce, ki so kolikor toliko zmožni za
samostojno delo.
Ponudbe naj se pošiljajo upravi lista, katera daje potrebna pojasnila o službi in plači. Ponudbe se vspre-jemajo do 25. oktobra.
Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN SODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trat«
xxxjmxx£»xxK*xx
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznano
toyarne mizarsSe zairup 7 Gorici csoisan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej friton Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. niša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osati v to nalašč pripravljenih prostorih h temperaturo »50 stopinj. — Najbolj udobn«, ■»«-dernl sestav. Konkurenčne cene.
Album pohlitev brezpladan.
n x
M X X X
X
%
X X X X X X X X X X
XttXttXXXttXICXXXXX *
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 52. A. '
»v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
načrtovan cenik brezplačno in franko.
Urar F. Pertot l:L
Torre bianca Prodaja srebrne uro od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor atenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni.
sprejela zavarovanje človeškega živ-jrtra po najraznovratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je □godno zavarovanje na doživetje in omrt z zmarij*ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

SLA VIJ A

- vzajemna zavarovalna banka v Pragi".	=
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuie takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.

ZAHVALA.
Podpitaoa izreka tem ^ tjin v.-em, ki so spremili njih preljubljeao
posojilo
Marijo Dettoni
<
k vernemu p«j<5itkuf najprierenej^> zalivalo.
Posebno s« zahvaljuje gosp. Jakobu Gregorinu za dar vaai krasni ventc in vsem drugim darovalcem cvetic. Prisrčna hvala vsem zi izr*ž-r,o s ču'je in vsem onim, ki so jej bili tem slučaju na kakoršen si bodi n::o!c v
pome in t^laž
SEŽANA, 12. oktobra 1903.
I M* 11/in e Dettoiii-Wilfer.
i^T Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. srebrnine ia žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
>
i >
>
XXXXXX XXXX»X9tXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X -ijaui od a>|aiqo •ez oS^ia — -eoA^jap ^z Bz^qujoq po	X
U	'—Z op 09*3 p|6 po eu)|ns e6auooui po 3bjq euizouuj e>|!|8A
X "uopej 'p;x 'afu^rts afusjAod 'a^ozjo ui auzoui bz 33ptqo uoqzi i^suE^ipA X
X	—	...... X
St	\LSHJ, - ' "t$ atsoj .>ll>l' >:>il.l - \ISHJ,
* OSUSAlHil <11V *
3"!uub>ia|qo |UJ[uaf|Aoq.oJ§z| z buiaoSj^ hao^ & ||
XXXXKXXXXX«XX*XXXXXXXXXXXXXXXXXX
o
o o
Ihierry-ja pravo sto listno mazilo
je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti franko 2 lončka K 3.50.
Lekarna ..Pri angelju varhir' A. THIERRY-ja v Pregadi
pri Rogafecu Sauerbrunn.
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko.
Pri|H»r»fa jemati to mazilo vedno za vsak -lučaj na potovanja.
a
Prodajalnica obuval Julija Eomanelli
CORSO 8
Velikanski dohod za jesenski čas. Zaloga ga loš.
Obuvala za gospode	Obuvala za gospe.
angleška po gifJ 3.20, rumena,	črni ali rumena, angleška p > gld 3.30
» po gld. 3.50	nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijaliteta ubuval za dečke. Naročbe po meri.
-= 1E\E M/KE. = ==Q:	—"QQZ	-O-
crn \

M *
M
M *
ZALOGA USNJA
TRST
Piazza Nuova št. 1.
— TEST —
Velika zaloura vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.
Ugodne cene.
—	TRST —
Piazza Nuova št. 1.
—	TRST —
*
žf
»

Cena vžigalic : 1 erig. /ab-^j h .">00 zavitki (normal) K 4S-— franko L ublj^nn, 2 °/0 popuate.

Ulica S. Giovanni štev. 4.
(PALAČA SALEM)
HIGIJENIČNA MLEKARNA
„ TRIFOLIUM"
MLEKO 1 ISTO, ZA.fAMi ENO, ihri a-io ia «te-ilizi-ano ....	liter po 24 Ftotink
. -v pat. but.)	„ .. 26
NAJ 1 MI-K -rHOVO MASLO ZA < AJ, zajamčeno pristno . .	. klg. po K 2.40
Crema - Sseža jajca.
3iit*karit:i ..Ti ifoliuni— stoji poil nadzorstvom c. kr. kemičnega poskuse vale* v Gorici.
Točna postrežba na dom. -
TELEFOK itev. 1773.

CS C
es
© a.
VŽIGALICE družbe Cirila in Metoda _ Zaloga pri J v. Perdano v Ljobt[ant
JoMUNAALTA^
^^Te vžiga sov prid družbi av Cirila in Meloaa vLJUBLJANI

1 cr g. zaboj a .">00 za v. (F aming) K .">: frauto Ljui>Jj»na, 2 °/0 popusta.
Anton Skerl
mehanik
Dr. pran prczclj
v Tolminu,
išče mesto kod odvetniški kan didaf v petem letu
30 malih stanovanj
z eno aobo in 2 sobami in Pno kukinjo se takoj oddil v ulici Industriji in ul. (iustrdia v bišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui 5t. 20 A, L nadstr. od 1—2 in 5—7 pop.
PncnAfiionfi let st:ira- 9t'	izo-
- jUOSpUUlOnd bi-azbo, vešča slov enskega ital. in ueinšk?ga jezika išče primerno si ižbo v kaki i trgovini kot pr^ktikantinja. kaknr blagajn i čarka i li v i kak- odvetniški pisarni. Po nujne ptd	II." na
upravo našega lista.
posnemanja vreden
je oilloern nastop skrbnih gospodinj : ene zahtevajo le
„Ilirske testenine"
in si ne puste vsiliti druirili. Te testenine Izdeluje „Prva kranj-
v
ska tovarna testenin Znideršič iS: Valenčie v II. Bistrici1'.
£ Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
P Gramofoni, fonogrtifi, plošče in ei-| lindri za godbo v velikem izboru.
J Internacijonaina godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. |!	Specijeliteta:
Fi3V Priprave za točenje piva. ' ^frž NB. V olajšanje nakupovanja se proda- j jajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica deU'Industi-ia št. X. - Trst.
Mnop denarja!
do 1M O k on ua meset* zb morejo <?astno zas u žiti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postranski ziiaužik).
Natančneje pod ..Reell 107-' na Annonce i - Abthe lung des MERCUR, Stuttgart. Bergstr.
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon.
d, ,,	i ,	c Razpošilja blago tudi na deželo
Plosee v risanjih po dogovoru. — Se ne	1 y	. ' .
boji nikake konkurence bodisi glede cene ali bodisi lia drobilo ali debelo.
kakovosti blaga.	Cenike na zahtevo franko.	~
Cementne plošče umedene od in 33 em, šeatvogalne plošče od 20 in 2č> cm
po K 2.-
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Folnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
»s« vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Prome*e.ixdaj& k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in e »k o m p t uje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale --------kupone. ——-	~
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni
!
izgubi
VInkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bskompt in inkasso menic.	|f J*or~"M naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
. v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obreatuje od dne vloge do [	--- dne vzdiga.	-----
Promet a Čeki in nakaznicami.