Sredniešolske vesti. Gninaziiski tečai iii konvikt za gimnazijske dijake slovenske narodnosti z Goriškega v Kromerižu. »L' Eco del Li- torale« poročai, da se z odlokom notranjega ministrstva z dne 20. oktobra 1916, št. 49.450, ustanavlja v Kromerižu gimnazijski tečaj in konvikt za gimnazijske dijake slovenske narodnosti. Število učencev, ki se jih sprejme v ta konvikt, bo znašalo okolo sto. Tečaj bo ustanovljen na podlagi naučnega načrta, odobrenega za državno gimnazijo v Gorici s slovenskim učnim jezikom. Učno osobje določi goriški deželni šolski svet izrrsed profesorjev goriške slovenske gimnazije, ki so sedaj na razpolago. Za gojence, ki uživajo kot begunci podporo iz državnih fosidov, se bodo pokrivali stroški za vzdrževanje, za obleko, obutev in zdravniško pomoč iz državnih sredstev. Imoviti gojenci bodo niorali plačati v pokritje prej navedenih stroškov takso, ki jo določi politiška oblast v Brnu. Prošnje za sprejem je nasloviti na namestništvo v Brnu potom okrajne politiške oblasti, oziroma redarstvene oblasti v kraju, kjer dotični dijaki sediaj bivajo; priložiti je zadnje šolsko izpričevalo. Goriška sloveaska giranazija v Trstu. Zavod se jako lepo razvija. Učenci se §e vedno priglašajo. Kdor želi, da dobi dobro hrano za 70 vinarjev dnevno v aprovizacijski kuhinji. Jako revni tudi zastonj. Pozneje došle dijake poučujejo profesorji privatno — ¦ seveda brezplačno — toliko časa, da dohitijo, kar so zamudili. Gsebne vesti. V stalni pokoj je stopil raivnatelj c. kr. učiteljišča v Ljubljani, vladni svetnik Anton Črnivec. Naučno ministrstvo je pooblastilo kranjski deželni šolski svet, da mu tem povodom v njegovem imenu izreče zahvala in priznanje za dolgoletno izvrstno službovanje. — V osmi činovni razred so> pomaknjeni profesorjii: Ivan Grafenauer, Julij N(a>rdin m dr. Vinko Šarabon na prvi državni gimnazijii v Ljubljani; dr. Simon Dolar na dežavni gimnaziji v Kranju in Josip Mazi na višji realki v Ljubljani. — Provizorna učitelja na srednjih šolah sta postala suplenta na c. kr. državni realki v Oorici: Franc Ferjan in Andrej Verbich (sedaj oba pri vojakili). Avstrijsko srednje šolstvo. I isti javljajo, da v naučnem ministrstvu uvažujcjo eventualnost, utesniti nekoliko pouk v klasičnih jezikih, da bi dija;ki imeli časa se naučiti — madžarskega jezika. Madžarščina naj postane obligaten predtnet, mordai pa bodo poskrbeli tudi za pouk kakega drugega v Avstriji navadnega jezika.