432                                                  Raznoterosti.
Tutneti, votlo bobneti. Tutnjava, bobnenje. Tropotati, ropotati. Tvor, dihur. Val,  valjar. Vehnem, iti, venem. Vikati, kričati. Vraček, vračilo. Vratnjaki, škrofeljni. Vrstnjak, vrstnik. Zabstonj, zastonj. Zaklon, zatišje.
Žal,   kaj   na   žal   reči,   storiti   ===  kaj zalega reči.
Žica, žila, poka (pri vodi, drevesu). Zreče, bunčica v očesu.
-X-
»Bi«  rabi z nedoločnikom   n. pr. rad bi videti, znati = videl, znal.
IVaše slike.
1. Alojzij Plut. 2. Janez Vertin. Dasi ne po-dajemo danes čitateljem nikakih življenjepisov mož, katerih slike vidijo čitatelji na prvih straneh, vendar upamo, da se bodo razveselili obeh vrlih Slovencev v daljni Ameriki, ki se še vedno rada spominjata kot zvesta rodoljuba svoje stare domovine. V ponos si pa tudi štejemo, da imamo dragega rojaka v tujini — škofa.
3.  Spljet v Dalmaciji. Spljet se odlikuje zlasti v novejšem času po svojem vzbujenem hrvaškem duhu. Mesto je obiskal pred kratkim presvetli cesar, potujoč iz Reke po morju. Ker donesemo še prihodnjič sliko Spljeta, opišemo tedaj mesto lože in primerneje. Zal, da se ni tisek sicer jako lepe slike posrečil.
4.  Idrija nekdaj. Ta slika je povzeta naravnost in čisto natančno iz dela: Orvctographia carniolica, oder phvsikalisehe Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Theil der benachbarten Lander. II. del (iz 1. 1781.1, ki ima to sliko na čelu. O tem zanimivem delu v treh zvezkih bodem o priliki še marsikaj poročal. Za danes le povem, kaj pomenijo na sliki ali na »načrtu« mesta, črke. Idrija se ti kaže tukaj od jutranje strani, a) Grad, ki ga je sezidal rudnik po odhodu Benečanov, b) cerkev sv. Trojice, katero so sezidali tam, kjer je sodar našel živo srebro, c) Cerkev sv. Barbare, d) Stari trg. e) Novi trg. f) Skladišče, g) Jašek M. Tere-
Mogoč, a, e; nisem mogoč, a, e = ni mi mogoče.
Nenavadni so deležniki sedanjega časa: sedečki, stoječki, klečečki, ležečki, za-bečki itd., na mestu:   sedeč,   stoječ itd.
-ik. Ta končnica v zvezi z imeni dreves naznanja hosto, v kateri raste to drevje, n. pr. brezik, hrastik, j al vik, kostanjik, topolik, vrbik = brezova, hrastova ho-sta itd.
Imena: breska, cerkva, čižma, letva, roglje, Griblje imajo v rod. množ. št: bresak, cerkav, čižam, letav, rogalj, Gribalj.
Nenavadni so zvalniki nekaterih imen, n. pr.: mamoj! čačoj! Matoj! Ivoj! Katoj 1 Lizoj! mesto: mama! čačo! Mate! Ive! Kata! Liza!                                        j. š,
zije. h) J. sv. Barbare, i) »Rake«, k) Izpiralnice. 1) »Grablje«. m) Nikova (potok), n) Most.
5. Griže pri Celju. Dve uri od Celja proti zapadu so na desnem bregu Savinje Griže, katere predočuje naša slika tako, kakor jih vidiš gredoč od Žalca proti Savinji. Sliko je napravil za tamošnjega g. župnika, M. Arzenška, domač risar Marko Vipotnik. V ozadju se posebno dobro vidijo hribje: Bukovica, za njo Goznik, potem Kamnik in za njim visoka Mrzlica. V tej župniji, posebno v Zabukovici in v Libojah je mnogo premoga. Pod Bukovico stoji na samem griček Gradišče, ki je okrog in okrog obsajen s trtami in je tako lep, da mu ga res ni ne blizu ne daleč jednakega. Na njem se sedaj zida nova cerkev lurške Matere Božje v spomin treh jubilejev leta 1888. Na naši sliki je narisana cerkev le. v projektu. Dozidana je bila cerkev sama lansko leto, letos se stavi zvonik. — Smem pač trditi, da se ne bode kesal noben obiskovalec savinjske doline, če bode šel tudi na ta lepi holmec, marveč zapustil ga bode vesel in zadovoljen. Vidi se raz njega do malega vsa savinjska" dolina. Pod Gradiščem je prijazna vas Me-gojnice. — Temu popisu pristavljamo še, da bi g. župnik Griški rad izvršil stavbo lepo in veličastno. Cerkev naj bi bila res kras lepi okolici in pa veselje vernikom, ki bodo prihajali sem na božjo pot. Zato se pa obrača do vseh Slovencev s prošnjo, da bi ga podpirali z denarnimi pomočki. Pošiljajo naj se njemu: pošta  Griže  pri  Celju.
Raznoterosti.
Izdaje in urejuje dr.  Fr.  Lampe.
Tiska »Katoliška Tiskarna«.