glasnik 9lasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljana Številka 4 DECEMBER 1986 Uspešno 1987 Ob sprehodu starega v novo leto smo vedno optimistično razpoloženi. Ugotovimo, da smo dosegli v preteklem letu velike rezulta-te in da se je potrebno v naslednjem letu še bolj potruditi. Seveda velja to tudi za DO ŽITO, s tem da dajem našemu delovanju v !etu 1986 naslednje ocene: DOBRE 7 Za nami je rekordno leto po realiziranih investicijah. 2 Dosežena akumulacija že omogoča svo-bodnejše poslovanje. 3 Imamo osebne dohodke, ki so že nad Povprečjem Slovenije. SLABE 1. V večini naših proizvodnih programov beležimo padanje proizvodnje, kot posledica padanje prodaje. 2. Nisem zadovoljen z organiziranostjo naše OZD, saj bi lahko z boljšo dosegli učinkovitejše rezultate. 2. Še premalo izkoriščamo stroko pri na-šem poslovanju. Očitno je, da je naše poslovanje vsak dan bolj odvisno od nas samih. Kljub pričakova-niu velikih sprememb v ekonomskem sistemu ne moremo naprej brez pojačanega tempa našega delovanja. Rešiti bomo mora-'' uganke, kako vplesti več znanja in enotno-sf' v naše delo. Bolj se bomo morali posveti-b ustvarjanju dohodka in manj delitvi, jsem članom naše delovne organizacije že-'m uspešno in srečno leto 1987. Marko Sok Vsem sodelavcem, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno leto 1987 Uredništvo Glasnika Plan za leto 1987 — kopica odprtih vprašanj Sprejet rokovnik v delovni organizaciji Žito zahteva pospešene aktivnosti v pripravi planov, zato so le-te v polnem teku tako v temeljnih organizacijah kot tudi v delovni skupnosti skupnih služb. Strokovno verificirane Ugotavljamo pa, da smernice temeljijo na obstaja nekaj neenotno- določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Žito za tekoče srednjeročno obdobje ter na do sedaj znanih izhodiščih resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja za leto 1987. Letošnje resolucijske opredelitve so globalno dobro zastavljene in opredeljujejo samo temeljne pogoje gospodarjenja, ne pa, kot pretekla leta, tudi obnašanja posameznih gospodarskih subjektov. ne usmeritve. Predvsem ocenjujemo, da bo zaradi časovnega zamika pri usklajevanju cen prišlo do slabšega cenovnega razmerja, kar bo pomenilo rast porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka. Prav smo izkoristili vseh danih možnosti. Zato se v izhodiščih za pripravo plana usmerjamo v ukrepe, ki bodo odpravljali slabosti in s tem ustvarjali pogoje za njegovo realizacijo. Posebno pozornost dajemo količin- Solidarnost v izvozu sti med resolucijsko deklariranimi načeli in konkretnimi opredelitvami ukrepov ekonomske politike za leto 1987. Predvsem pa bi morali skupno z dokončno verifikacijo resolucije biti znani izvedbeni akti in predpisi, s katerimi bodo konkretizirane tiste usmeritve, ki so nujne za oblikovanje pogojev gospodarjenja v naslednjem letu. Izredno pomembne so predvidene spremembe v obračunskem sistemu, ki jih vsebuje Zakon o celotnem ^00 se°danji ocenijo- investicije, ki so skupne-prihodku m dohodku, menp niihn^n reafno ga pomena. tako bo hitrejše tudi na- skemu doseganju proiz-raščanje amortizacije in vodnje, kjer ugotavlja-obresti za obratna sred- mo, da že zelo zaostaja-, stva. Glede na ta predvi- mo za srednjeročnimi devanja, se bo v struktu- izhodišči. ri celotnega1 prihodka w ._________. . slabšal delež dohodka, nQV tem delu planiranja kar ob težnii da zadrži- pa 50 Pomembm vsi vidimo akumuiativnost na ki Oženja na domačem nivoju tega leta, zahteva tnrgu,Jf°2i ,zkonšca-rast celotnega prihodka J® m za okoli 130 odstotkov. lozlJ,ve9a delovnega ča- Pri tem predvidevamo prestrukturiranja, gibanje osebnih dohod- razvoJa tv ozJem sm,s'u kov v skladu z rastjo pro- 'n investiranja, s poseb-duktivnosti in dohodka, no Pozornostjo tud, na dnevi Se bližajo zadnji nost bank za izvajanje Se nu!z*ekaj°čega leta, plačil delovnih organi-razmj-jčalno že začne zacij je tisto, kar je ka- storj de|a opravljenega čakanje na izvedbo pla- Najbolj problematična °žna- at?re Posebnosti čil v tujino je tista nego- ostaja nabava kakaovca velia|c>i° leto, kaj itdjal° druc - && lenega, kaj je bilo kakšni so men spotike v novem zakonu. Večmesečno znotraj posameznih bank in na komitenta. DO ŽITO delno rešuje poslovanje preko konto-korenta, ne pa v celoti. Zakon o amortizaciji in Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. Vendar pa kljub naštetim odprtim vprašanjem naše smernice že vsebujejo nekatere predvide- meni njihovo rast. Kot vidimo, je izdelava V analizi doseženih re- plana za leto 1987 zaradi zultatov za devet mese- cele vrste odprtih vpra-cev in pričakovanj do šanj izredno zahtevno konca leta ugotavljamo, delo, še bolj pa bo zah-da smo sicer dosegli ne- tevana realizacija pokate re pomembne uspe- stavljenih ciljev, he, da pa kljub temu ni- Rudi Kajtner in kakao masla, ki sta največji uvozni surovini. Poleg tega je problematično še plačevanje rezervnih delov in opreme, ki se lahko plačuje bi|a ''s'iatj o tem, kaj je mogoče zagotoviti tuje- le s pravicami po gene-nietm^ač'lnost v zuna- mu prodajalcu nobene- ralnem uvozu. Vanju i^.l1nskem pošlo- ga plačilnega termina. Vsa plačila v mozem- bi tovost, ki absolutno po-drugače storiti slabšuje pogoje trgova-obljub, da nja našega gospodar-h°d’aj''in napak v pri- stva. Medtem, ko se pri p' m'etu ne bo. izvozu zahteva plačilo v raZrničiUSamo kratko 60 dneh, pri uvozu ni Kii '■•Sl*''4- Pr^a 1986 v naši Jasno je, da vsled tega stvo pa naj bi bila tudi v da smrVa Značilnost je, tuji partnerji niso pri- prihodnje vse bolj od- Vem P°slovali po no- pravljeni na predhodno visna od neposrednega p°siova °nu 0 deviznem izročitev blaga kot pa je priliva za izvoženo bla- Poien ari|u' ki nam je zagotovljeno plačilo, go. Torej pogoj za pla- Solidarnost pri pokrivanju obveznosti kpo zapadlosti med bankami je zelo problematična kakor tudi delitev kvot no|eo ki nam je Racije dv° °čene 'iberali-celo Pri uv0VV0Zu in Se| turiiU 0preme prine-dWdl eno veliko po- K°st. Nelikvid- čevanje je, in bo tudi v prihodnje, vse bolj neposredno vezan na izvoz, kar pomeni, da bo v Nadaljevanje na 2. strani Po uspelem referendumu Slaščičarna Bistrica združena v DO Žito Na referendumu, ki je potekal 26. novembra v ganizacija. Verjetno je vseh temeljnih organizacijah in v skupnih službah bila ena najmanjših (če Žita, kakor tudi v slaščičarni Bistrica, se je večina ne celo najmanjša) de-zaposlenih izrekla za priključitev omenjene slaš- lovnih organizacij sploh, čičarne k Žitu. saj je štela vsega sedem Slaščičarna Bistrica, slaščičarna »pri Lenč- zaPoslenih' K'iub Pnza' ki je po Domžalah in v ku«, je doslej poslovala devnostl vseh zaposle" okolici bolj znana kot kot enovita delovna or- Nadaljevanje na 2. strani Solidarnost v izvozu Nadaljevanje s 1. strani nastopajočem letu treba storiti vse, da bi se izvoz, kljub najrazličnejšim težavam, povečal. Pri tem pa so težave v proizvodnji le eden od omejitvenih faktorjev. Gotovo ne najmanjši problem je tudi izvozna cena. Razkorak med naraščajočimi proizvodnimi stroški in izvozno ceno se vedno hitreje povečuje. Z vidika prihodka postaja izvoz na ta način vse manj zanimiv. Velik padec vrednosti ameriškega dolarja poraja nove probleme. Ruši dosedanja razmerja cen na tržišču. Zlasti na konditorskem področju prihaja do novih ponudnikov po izredno konkurenčnih cenah na tržiščih, na katerih se je preko Hitschlerja, našega kooperanta, doslej prodajajo naše blago. Zlasti arabske države so tržišče, kjer so se naši izdelki doslej dobro prodajali, sedaj pa se zaradi neugodnega tečaja nacionalnih valut do DM ta vrata zapirajo. Prav tako je tudi v Angliji, kjer je padec vrednosti funta v primerjavi z DM, onemogočal izvoz naših izdelkov. Pričakovanja, da se bo zgodil preobrat, da bo dolar začel ponovno rasti, se niso uresničile. Ob vstopu v leto 1987 stojimo tako pred odprtimi vrati, ko ne vemo kam vodi prihodnost. Eno je gotovo - ne glede na vse nejasnosti bomo morali izvažati. Kdo bo kupoval in koliko bomo lahko iztržili, pa je povsem neznano, če upoštevamo, da bo letošnji izvoz daleč pod pričakovanji in da naj bi bil prihodnje leto za 6% večji od letošnjega, bo to zelo težko doseči. Kvaliteta in nizka cena sta dve zahtevi trga, ki jima bo treba zadostiti. To pa bo mogoče doseči le z večjo inventivnostjo z novimi artikli, ki jih še ni na trgu. Vprašanje pa je, kako priti do njih? Že leta premlevamo ta problem. Kam v prihodnje, se sprašujejo Američani. Kaj lahko pričakujemo od konditorskega tržišča v letu 1987? Statistika želi ugotoviti, kaj se dogaja v letu 1986, kljub temu pa je včasih težko dati pravo oceno in napoved. Vladne napovedi kažejo le na počasnejšo stopnjo rasti za nekaj naslednjih let. Vprašanje pa je, koliko je taka napoved pravi izgled za prihodnost? Predvideno je bilo, da bo konditor-ska poraba v letu 1986 rasla in da bo osebna poraba narasla na 20 funtov letno. Statistiki pričakujejo konec leta radovedno, če se je to res zgodilo. Torej kakš- ni so izgledi za 1987? Ne glede na to, kaj bo pokazala statistika 1986, so poslovneži optimistični glede tega, kje se nahajajo in kam se tržišče razvija. 'Na leto 1987 gledajo kot na leto novih priložnosti, vendar z določenimi predpostavkami. Tržna poraba za 1987 je »kvaliteta«, pri vseh izdelkih z oznako »novo ali izboljšano«. Najpomembnejše vodilne firme vpeljujejo nagrade za odrasle ali go-urmet linije in pa povečanje teže pri številnih poznanih konditorskih komadnih izdelkih. Pričakuje se, da bo uvoz izšel iz zagate, čeprav je splošen vtis, da se bo zmanjšal zaradi spremenjenih tečajnih vrednosti.. Spremenjena vrednost dolarja na svetovnem trgu bo prevzela razliko. Združevanje in sodelovanje sta del akcije za leto 1987, toda ker se je znižalo število srednjih podjetij, ki so se prodajala ravno zaradi fuzij oz. združevanja, se bo ta proces umiril. Mnogo konditorskih organizacij pričakuje, da bo lahko svojo dejavnost razširilo na druga blagovna področja kot obliko za pridobitev širšega tržnega deleža. Širšo vključitev snack-sov in sladoleda načrtujejo številni obstoječi konditorski proizvajalci. Cvrtki, kolački, granola in drugi snack proizvodi (prigrizki) kot novosti bodo še najbolj verjetno naraščali nekaj prihodnjih let. Lahko bi rekli, da je napoved iz »kristalne krogle« sladka in v znamenju čokolade, toda naraščanje blagovnih znamk nečokoladnih izdelkov bo to dominacijo prizadelo. Vizija potrošnikov z denarjem, ki ga bodo lahko porabili za konditorske izdelke in snackse, pa so le sanje »vedeževalke«. Torej nič kaj obetavni izgledi onkraj luže. Ta ocena je povzeta po reviji Confectioner 11/12-86 in je zelo poučna, ker strokovno vedežuje: Priložnosti bodo, vprašanje je le, kdo in kako jih bo znal izkoristiti. To velja tudi za nas! Kako smo pripravljeni na takšne priložnosti? Mirno lahko rečemo: vsak po svoje. To pa ne pomeni, da proizvodne TOZD ne vlagajo kar največjih naporov za realizacijo izvoznih poslov. Nasprotno, izvozna naročila so tako po kvaliteti kot tudi terminsko zelo zahtevna in z upoštevanjem objektivnih težav zelo dobro uresničena. Odstotek reklamacij je zelo nizek, čeprav se tudi temu ni mogoče povsem izogniti (kvaliteta čokoladnega obliva, kovinski deli v izdelkih, pomanjkljivosti v delu ZT službe, itd.). Številnim nevšečnostim pa bi se lahko izognili, če bi kot celotna DO več pozornosti namenjali izvozu. Za nami je obdobje, ko smo se v našem gospodarstvu prepričevali, kaj vse je izvozno in uvozno povezano znotraj ene delovne organizacije ne glede na formalno delitev dela po proizvodnih TOZD. Predlog SaS za pospeševanje izvoza še ni zaživel, ker vsi predstavniki TOZD še niso prepričani, da je ne glede na višino formalne vključitve v uvoz in izvoz to vendarle skupen interes vse zaposlenih v DO. Preko takega namenskega sklada bi se lahko reševale številne zadeve med posameznimi TOZD, katerih rešitve so sedaj zelo zapletene. Solidarnost in skupen interes vseh zaposlenih v DO, ki ju naj bi zagotavljal tak SaS za pospeševanje izvoza pa se z iskanjem le trenutnih rešitev razodeva neenotnost položaja zaposlenih v DO. Ta neenotnost pa največkrat ni rezultat dobrega ali slabega dela ožje enote, temveč položaja le-te v širšem družbenem okolju v DO in širše. Ker problem povečanja izvoza ostaja oziroma se prenaša kot naloga v naslednje leto, ostaja na nas vseh tudi odnos do izvoza, odnos do večje solidarnosti znotraj DO, da bi z združenimi močmi čim lažje premagovali pot na svetovni trg. Ob koncu želim vsem zaposlenim v DO ŽITO, da z bolj skupnimi hotenji v gospodarjenju v DO zakoračimo v novo 1987. leto ter želim prijetno praznovanje. Veber Blaž vodja ZTS Slaščičarna Bistrica združena v DO Žito Nadaljevanje s 1. strani nih in kljub dobremu slovesu, ki si ga je pridobila s kakovostjo svojih izdelkov, so se začele pojavljati tudi nekatere slabosti, ki so privedle do razmišljanj o združitvi z eno od večjih delovnih organizacij. . 7: 4 ■ Rezultati referenduma po posameznih TOZD: Pekarstvo in teste- št. upravič. »za« »proti« neve- ljavno ninarstvo 648 387 145 9 Triglav-Gorenjka 383 277 32 17 Tehnični obrati 78 52 17 1 Šumi 288 175 45 2 Blagovni promet 90 72 1 — Pekarna Kranj 86 54 20 — Pekarna Vrhnika 82 52 19 — Pekarna Dolenjska 111 85 15 — Pekarna Krško 78 57 7 1 Imperial 295 210 28 11 Maloprodaja 111 96 10 Milini 200 158 25 1 DSSS 156 133 5 — V slaščičarni Bistrica so predstavljali največji problem visoki režijski stroški, premajhna pa je tudi njihova akumulativna sposobnost. Zaradi majhnega števila zaposlenih so se pojavljale v primerih bolezenskih odsotnosti vrzeli v proizvodnji, ki so jih morali zapolniti z nadurami ali s honorarno pomočjo, kar je predstavljalo težko finančno breme za delovno organizacijo. vanju. Pozitivno poslovanje pa je bilo doseženo tudi na račun razmeroma nizkih osebnih dohodkov. In kaj sta obe strani pridobili z združitvijo? DO Žito je pridobilo svoj prvi prodajni objekt v Kljub težavam, s kate- Domžalah, kjer se bosta rimi se je ukvarjala DO ohranili obe funkciji -Slaščičarna Bistrica, ni- prodajna in proizvodna so imeli izgube v poslo- Rezultati referenduma na nivoju DO Žito so bili naslednji: število upravičenih glasovalcev število glasovalcev na referendumu »ZA« sprejem sporazuma je glasovalo »PROTI« sprejemu je glasovalo neveljavnih je bilo 2606 2217 ali 85,1% zaposl. 1805 ali 69,3% zaposl. 369 ali 14,2% zaposl. 42 ali 1,6% glasovnic tudi v prihodnje. Za delavke dosedanje DO Slaščičarna Bistrica pa pomeni združitev večjo ekonomsko-materialno varnost, boljše osebne dohodke in možnost za nadaljnji razvoj in posodobitev. Organizacijsko je postala slaščičarna Bistrica sestavni del (poslovna enota) delovne enote Pekarna Kamnik. ' > ?i 4 Na obisku v pekarni Krško Temeljna organizacija Pekarna Krško je zelo redek »gost« na straneh našega glasila, tako da marsikdo ne pozna dela tega kolektiva. Zato ga tokrat podrobneje predstavljamo. . Leta 1978 se je pekarna izločila iz temeljne organizacije Imperial in postala samostojna TOZD v sklopu DO Žito. Že v naslednjem 'etu je stekla gradnja nove-9a obrata v Brežicah, kjer 80 leta 1980 začeli s proiz-^njo. V obeh obratih je skupaj zaposlenih 84 ljudi. Pekarna Krško oskrbuje anevno okoli 60 tisoč ljudi. k no. dnevno prodajno območje sega tudi na del Hrvaške, kjer so drugačni Prodajni pogoji kot v Slo-veniji. Cene kruha so namreč v sosednji republiki mzje, stroški dobave so e9Ji, srečujejo pa se tudi z ecjo konkurenco tamkajš-nl'h pekarn. V poletnih mesecih so se , |PeJ' prebiti na sezonsko Z',' ki sega od Reke do arlobaga, vključno z oto-ma Krk in Rab. Omenje-zahtevno in hkrati do-sno tržišče oskrbujejo ZaPored že več let. roizvodni program pe- vseh6 if nasledni': Poleg 8e.n običajnih vrst kruha Hrane0 kruh?"^® emba" neW'? kruhe' proizvajajo 7oiV,a sv°Jih vrst keksov, ■ 0 uspešna je proizvod- nja in prodaja marmornatega kolača in rezinovega šarklja. Poleg tega proizvajajo tudi veliko mlincev, ki so precej iskan artikel, ter drobtine. V sklopu tozda je tudi slaščičarna, kjer proizvajajo sveže slaščice in kekse (okoli 60 ton letno). Med keksi izstopajo kot posebnost keksi »Simfonija«. To so kakovostni domači keksi, v proizvodnjo katerih je vloženega precej ročnega dela. Kljub svoji razmeroma visoki ceni so keksi pri potrošnikih še vedno razmeroma iskan ar- tikel, saj dobivajo v pekarni tudi izredna naročila. Tehnološka opremljenost je boljša v obratu v Brežicah, kjer je tehnologija še razmeroma mlada, vendar bi bile vseeno že potrebne spremembe v sami tehnologiji. V Krškem so peči v pekarni že starejše od 10 let in kličejo po obnovi. Najbolj bi bila funkcionalna cela pekarska linija, vendar je za njeno montažo premalo prostora. Letošnji poslovni rezultati so dokaj ugodni. V prvih devetih mesecih se je povečal fizični obseg proizvodnje za približno pet odstotkov, kar je izjema v pekarski dejavnosti. Poslovni dosežki so odvisni Pekarna v Brežicah. tudi od organizacijske in prodajne funkcije, ki je po mnenju zaposlenih v pekarni Krško preveč zapostavljena na nivoju delovne organizacije. Za standard delavcev je razmeroma dobro poskrbljeno. V tozdu ni nikogar s perečim stanovanjskim problemom. Delavcem so vsako leto na voljo krediti za pomoč pri individualnih gradnjah. V ta namen je bila na voljo letos stara milijarda dinarjev. Delavci lahko letujejo v lastni prikolici, ki je že več let postavljena na otoku Krku, nekaj terminov pa odstopi TOZD Imperial v njihovih počitniških zmogljivostih. Interes za letovanje se povečuje in razmi- šljajo o nakupu še ene prikolice. In kakšni so razvojni načrti? V bližnji prihodnosti bi radi zgradili podno skladišče in mehanično delavnico v Brežicah, kjer obstajajo za takšno gradnjo prostorske možnosti. Prodajno tržišče imajo omejeno, tako da pri proizvodnji kruha ni možne večje širitve. Neizkoriščene pa so še možnosti večje prodaje slaščic, kjer bi lahko z agresivnejšo prodajo in s prilagoditvami v asortima-nu dosegali boljše rezultate. mini is« letm* ;t »i«» 23/ 8.3. 193. Konferenca sindikata je pregledala svoje delo V petek, dne 12. decembra je bila v Ljubljani letna seja konference 00 ZS DO Žito, na kateri so delegati pregledali delo v iztekajočem se letu in sprejeli programske usmeritve za delo konference sindikata v letu 1987. Dve povišanji osebnih dohodkov Delavski svet DO Žito je na svoji seji, dne 5.11.1986 sprejel v skladu z doseženim rezultat DO v devetih mesecih letošnjega leta in s politiko osebnih dohodkov za leto 1986 povišanje vrednosti osnovnega indeksnega razmerja za 20 odstotkov od 1.10. dalje. Tako je bila nova vrednost izhodiščne osnove 70.219 dinarjev. Na seji 4. decembra je delavski svet sprejel sklep o 15-odstotnem povišanju vrednosti osnovnega indeksnega razmerja od 1. novembra dalje. Tako znaša zdaj vrednost izhodiščne osnove bruto 80.752 dinarjev. Obračunavanje dnevnic za službeno pot v tujino Na osnovi sklepa DS DO Žito z dne 5.11.1986 se obračunavajo višine stroškov, ki.so jih imeli delavci pri opravljanju službenih potovanj v tujino v skladu z uredbo po Ur. listu SFRJ št. 37/83 in kasnejših sprememb Ur. I.3št. 41/84 in 61/85. Na osnovi uredbe pripada delavcu na službenem potovanju v tujino dnevnica za potovanje nad 12 ur in zmanjšana - 50% za potovanje nad 8 ur. Za čas potovanja se šteje čas prehoda meje. Če ima delavec na službenem potovanju stroške nočnine, mu pripada dnevnica zmanjšana za 60% in nočnine po računu. Če ne predloži računa, mu pripada dnevnica zmanjšana za 50%. V nalogu mora biti navedeno ali sta zagotovljena brezplačno prenočišče ali hrana. Za službena potovanja na klirinško področje se šteje med materialne stroške dnevnica le, če je bilo vnovčeno kreditno pismo v višini 80%. K obračunu potnih stroškov je potrebno predložiti vsa dokazila o višini stroškov in vozovnice za prevoze. Delavec je dolžan izvršiti v 7 dneh po opravljenem potovanju, skupaj s pismenim poročilom. jJBeerial Krško: Devet desetletij obstoja rial ° *e *e let od prvih začetkov tovarne Impe-img v Krškem. Ta naš skoraj 300-članski kolektiv *a.res pestro zgodovino, prav gotovo pa je Dq *.cie korake v razvoju dosegel po združitvi v čj|n lto in po »specializaciji« za proizvodnjo žve-Pra 9ynie. Obletnica obstoja tovarne je pravza-jepj mir,i|a neopazno, delovno. Zato naj o preho-Poti spregovori vsaj tale prispevek, ščetki » raJa DomheCl traP'stov iz ^rapisti mbes Pri Marljeu. v takmt®0 dobili zatočišče k6 tako n' Avstroogrski in henburnP ,avili ‘udi v Raj-ftanici 9 prispevali finančna sredstva,vsem izvajalcem, vodstvu Žita in strokovnim službam.« B r Druga naša izredno pomembna pridobitev je sušilnica za sušenje žitaric, ki se nahaja ob južni strani silosa. Izredno zadovoljni ugotavljamo, da se v Sloveniji iz leta v leto povečuje proizvodnja žit in s tem tudi odkup tržnih viškov. Tako smo pred štirimi leti odkupili le 1500 ton, letos pa že 22.000 ton slovenske pšenice. Kazali so se vedno večji problemi pri ohranjanju kvalitete pšenice. Zato je tfmm ■ O pomenu novih pridobitev temeljne organizacije Mim je spregovoril predsednik delavskega sveta Dore Grad Sušilnica za sušenje žit. Beseda direktorja TOZD Ob 110-letnici tovarne Šumi Ub praznovanju pomembnejših jubilejev po- ud! radi ocenjujemo prehojeno pot, ki i0 ie oprav, jubilant. sto&sS 'et le dolga doba, je čas ve- ČlhrJeneraCii' zat0 o tem n=,jetn0 na drugem mestu našega glasila. 0 zgodovini naše tovar-ne le to, da se je iz prvih začetkov proizvodnje bon-Ponov in slaščic, izpred to-llklh let. razvila sodobna mehanizirana in avtomati-zirana tovarna, ki jo danes pravljajo delavci kot svojo temeljno organizacijo Združenega dela rav tako se ob takih pri-ah delajo ocene o teko-m delu in življenju ter razgrinjajo načrti za naprej. , V zaostrenih gospodar-^m razmerah, v katerih se nahajamo doma in v svetu, ovolj le bogata tradicija k" pr'2nana kvaliteta izdel-’ kl i° Ima zaščitni znak n, arne Šumi. Potrebno je obvladovanje vseh eko-tnc!^skih in drugih zakoni-ki vplivajo na ohra- 0 anje uspešnosti poslova- čiuoi-6 tako bomo upravi-h a ' upravljanje z druž-°®nimi sredstvi, ki so nam h pana in jih nenehno dPpa 'li' za uspešno delo oelavcev v TOZD, kjer se Proizvajajo izdelki, katerih Porato ne pomeni neob-no življenjsko potrebo, D 6 0 Pomemben, poleg pogojev gospodarjenja, ki ^usmerja gospodarska 5S'S!$Čn,v0 b,a90S,a' Gil>anje ekonomske mo-Prebivalstva namreč ne-vpliva, ob nor-ob lh tržnih razmerah, na nm R Povpraševanja oz. km lŠnje tovrstnih izdel-nih Kupna moč naših ljudi ajoče drsi navzdol in te-u sledi, kot kaže, tudi ob-9 plasmana naših izdel- 1 v na domačem trgu. To tudi skoraj edini, poem be n Pa prav gotovo negativni trend v D “ŠUMI« v zadnjih ®kaj letih. Tako lahko ocenjujemo, da z dopolnilo proizvodnega proara-a' ki ni skromen, in po-j'°pn'm prilagajanjem vnnS rUkturiraniem) proiz-odnje potrebam domače- ln zunanjega trga. ki ga opravili v tozd. ni- so sledili dovolj intenzivni spremljajoči ukrepi v drugih delih združenega dela v delovni organizaciji, s čimer bi zaustavili že zaskrbljujoči padec domače prodaje in celokupnega obsega proizvodnje. Optimistično predvidevamo, da bomo s skupnimi močmi ta neugodna gibanja prebrodili čimpreje, saj je dozorelo spoznanje, da trg zahteva posebno obdelavo, da zahteva sodobne prijeme trženja. Sumi Mnogo ugodnejši so doseženi količinski rezultati prodaje na tujem trgu, saj izvoz že dosega skoraj četrtino plasmana na domačem trgu. Izvažamo v celoti na konvertibilna področja - v ZDA, Kanado, Vel. Britanijo, ZR Nemčijo itd. Žal pa tudi tu ne gre povsem gladko. Prisotna je velika svetovna konkurenca z nizkimi cenami, izdelkov in posebnimi kvalitetnimi zahtevami. Ob teh čereh se zaustavlja tudi naš zunanji partner, s katerim imamo organizirano kooperacijsko sodelovanje. In razvoj? V temeljni organizaciji nas je zaposlenih okoli 300 delavcev, ki bijemo bitko ne le za pravičnejše osebne dohodke, temveč za nadaljni obstoj in razvoj tovarne. Naš razvoj smo dokaj plaho opredelili v srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentih. Strategijo uresničevanja razvojnih ciljev smo zastavili v dveh medsebojno povezanih fazah. Cilj prve faze je ekonomska učvrstitev temeljne organizacije, ki mora sloneti na uspešnejšem pridobivanju obratnih sredstev za redno poslovanje ob hkratni preusmeritvi proizvodnje in posodobitvi proizvodnega programa v smeri dohodkovno in tržno uspešnejših izdelkov. Upamo si trditi, da na tej poti dosegamo zadovolji-vejše rezultate kar potrjuje naslednji prikaz. za poslovanje, saj ob občutnem pomanjkanju denarja v lasti tozd namenjamo izredno velika finančna sredstva za pokrivanje obresti najetih posojil. Tudi na področju spremembe proizvodnega programa ali v smeri popolnoma novih ali -obnovljenih« izdelkov so opravljeni pomembni premiki. V okviru kooperacijskega sodelovanja z inopartnerjem smo v obstoječe proizvodne prostore vključili 4 kompletne proizvodne linije za sodobnejši bonbon, dogradili novo .in opremili staro sušilnico za desertne izdelke, nabavljena sta nova zavijalna stroja za nove vrste bonbo-' nov, v zaključni fazi dogovorov je posodabljanje dra-žirne proizvodnje itd. V It. fazi našega razvoja pa nameravamo povečati prostorske kapacitete z dograditvijo nove proizvodne hale, kjer bi vzpostavili novo proizvodnjo desertov, s tem, da se v obstoječi tovarni tehnološko, sanitarno in tehnično uredijo vsi tisti problemi in pomanjkljivosti, ki jih v tem trenutku, zaradi objektivnih in tu- 1984 1985 I—IX/86 Akumulacija 2.727.496 indeksi primerjava 33.399.954 209.535.071 1—IX/86 l-IX/86/84 85/84 627,4 7.682,3 1.224,6 1983 1984 1985 I—IX/86 Lastni viri obratnih sred. v% 21,4 15,3 27,3 30,1 Zlasti pomembno je, da povečujemo lastne vire potrebnih obratnih sredstev di subjektivnih razlogov ne moremo izpeljati, ki pa ne spadajo v okvir sodobne Dvorišče Šumija pred šestdesetimi leti. proizvodnje živilskih izdelkov (pralnica embalaže, mehanična delavnica s skladiščem rezervnih delov). In na koncu: V kolektivu se moramo zavedati, da čas vedno hitreje teče, da bi upravičeno ob naslednjem jubileju tudi nas, sedanje upravljalce, lahko pohvalili, tako mi izražamo našim predhodnikom vse priznanje za dobro in plodovito delo ob razvoju tovarne. Čestitam! Janez Škraba Tehnično tehnološki razvoj Šumija Podjetje Šumi je 1876. leta ustanovila Josipina Šumi, po kateri tovarna še danes nosi ime. Njen naslov je bil: Josipina šumi - izdelovalka slaščic in kandita. Celotna proizvodnja je slonela izključno na ročnem delu in je obsegala običajno merkantilno blago. Šele po prvi svetovni vojni, ko je podjetje odkupil znani ljubljanski tovarnar Dragutin Hribar, je dobilo podjetje značaj tovarne. Razširil je delavnice, postavil lastno parno centralo in nakupil nekaj strojev. Produkcijo slaščic je povečal ne le po količini, ampak tudi po izboru. S to modernizacijo je podjetje naredilo znaten korak naprej. Glavni del proizvodnje je tedaj tvorila izdelava trdih bonbonov, nekoliko se je povečala tudi proizvodnja nekaterih desertnih izdelkov. Razne vrste peciva so izdelovali v lastni prodajalni, kajti ročna izdelava ni dovoljevala prodaje na veliko. Med drugo svetovno vojno je podjetje kupilo nekaj rabljenih strojev za proizvodnjo bonbonov. S proizvodnjo čokolade še niso mogli začeti, ker delno nabavljen strojni park za ta namen ni bil zadosten. Od osvoboditve do leta 1960 je podjetje kupilo več strojev in v letu 1958 tudi v celoti osvojilo proizvodnjo čokolade, še poprej pa proizvodnjo napolitank. Ohranjeni podatki povedo, da je bilo proizvedeno v letu 1959 vsega 8,53 ton letno na osebo, v letu 1975 že 18,5 ton, upoštevajoč vse zaposlene delavce, da bi v letu 1983, ko je bila proizvodnja največja, naredili 24 ton in pol na zaposlenega. V letih 1960 do 1964 je bilo čutiti stagnacijo v razvoju tovarne, saj so bili proizvodni stroji v kandit-nem oddelku že močno zastareli, izkuha in predelava bonbonskih mas pa je bila močno razrobljena na več strojih manjših zmogljivosti. Karamelne mase so valjali ročno na primerno velikost kock in ročno zavijali, zavijalnih bonbonskih strojev je bilo malo, pa še ti so bili izrabljeni. Zavijanje v celofanske vrečke je bilo pav tako ročno. Po letu 1964 je bila modernizirana proizvodnja bonbonov z nabavo plastik linije (Melzi) in stroja za iz-kuho bonbonskih mas-, karamelnega stroja, pakirne-ga stroja in kasneje zavijalnih bonbonskih strojev. Nič bolje ni bilo v proizvodnji desertov, ki je slonela na izključno ročnem delu. Leta 1964 so pridobili stroj za vlivanje desertnih mas. Do tedaj so vlivali v kalupe ročno, za nekatere artikle je to kljub stroju ostalo tudi vnaprej. Velja omeniti, da je bil Šumi leta 1966 eden prvih, ki je osvojil proizvodnjo kakovostne žvečilne gume in kandiranega sadja. Žal je proizvodnja kandiranega sadja tekla samo dve leti zaradi majhnega povpraševanja po tovrstnem specifičnemu izdelku. Kljub vsemu je bilo obdobje1 med 1960 in 1970 uspešno. Ne smemo namreč prezreti izredno težkih prostorskih in nevzdržnih delovnih pogojev v tovarniškem objektu v ljubljanskem Gradišču. Nadaljevanje na 6. strani Nadaljevanje s 5 strani Prišlo je leto 1969 in z njim integracija z Živilskim kombinatom Žito. Kolektiv Šumija je uvidel, da je zaostal v razvoju. Tako majhen, kot je bil, s sorazmerno mnogoterimi tehnologijami, ni mogel več uspešno konkurirati ostalim tovrstnim jugoslovanskim podjetjem, ki so v predhodnem obdobju napravili velik korak naprej. Izvedena je bila delitev dela po tehnologijah, tako da se je proizvodnja žvečilne gume leta 1970 prenesla v Krško. Prenos proizvodnje čokolade v Gorenjko, ki je bila v sestavi tovarne Šumi, je bil izveden že prej. Po letu 1970 so v. Šumiju razvijali proizvodni program vseh vrst bonbonov in desertnih izdelkov, opustili pa zastarelo in neaku-mulativno proizvodnjo napolitank. Začela se je intenzivna modernizacija proizvodnje, zlasti v kan-ditnem oddelku, kar je imelo velik vpliv na hiter dvig proizvodnje v kvantitativnem in kvalitativnem obsegu. V letu 1969 je bilo proizvedenih 3145 ton, v letu 1975 pa že 4480 ton in to brez opuščene proizvodnje napolitank in žvečilne gume. Utesnjenost proizvodnih prostorov v Gradišču je onemogočila vsakršen nadaljnji razvoj tovarne Šumi, zlasti desertnega oddelka, ki je ostal na tehnološkem nivoju iz 60. let. Nefunkcionalni prostori v stari zgradbi, brez potrebne statike, niso dovoljevali nobenih večjih posegov in obre- menitev sodobnih strojev. Sklep o izgradnji nove tovarne Šumi je bil začetek novega dejanja v razvoju temeljne organizacije. Poleti 1974 je kolektiv Šumija skupaj z delavci kombinata slavil novo delovno zmago - začetek proizvodnje v novi tovarni na Šmartinski cesti. Ob preselitvi je prav gotovo največ pridobil desertni oddelek, saj je začel proizvajati s popolnoma novimi tehnološkimi sodobnimi stroji. Podatek, da so iz starega Šumija preselili le dva pakirna stroja, pove vse. Po letu 1975 je bilo v razvoju tovarne Šumi krajše obdobje konsolidacije, premagovanja in reševanja težav, ki se normalno pojavljajo ob novogradnjah. Tovarna se je tudi finančno okrepila, da bi lahko v letih 1978-80 ponovno naredili velik investicijski korak. Spogledovali so se z najsodobnejšo tehnično in tehnološko' opremo za proizvodnjo bonbonov in linijo za proizvodnjo karamel ter z dvema zavijalnima strojema. Leta 1980 je bila investicija realizirana. Ne smemo pozabiti tudi ponovne oživitve proizvodnje lizik v tem obdobju z nabavo (za tisti čas) sodobne linije li-zalk Aguarius. Šumi je namreč že v šestdesetih letih proizvajal lizike na stroju Futurus, vendar je zaradi težav na stroju (ročnega zavijanja) proizvodnjo opustil. Prav posodobitev proizvodnje bonbonov, karamel in proizvodnje lizik so bili Šumi v Gradišču. osnovni temelji za nadaljnji dvig kvalitete in s tem odprte poti naših proizvodov na svetovno tržišče in kooperacijskega sodelovanja ^ inozemskimi partnerji (Hitschler). V nadaljnjih letih do danes se je dopolnjeval strojni park z zavijal-no-pakirnimi stroji, zlasti se je po letu 1980 razvijala kooperacija s firmo Hitschler. Rezultat tega sodelovanja so skupna vlaganja v program softi karamel s štirimi linijami za tovrstno proizvodnjo. V letu 1983 je dosegla proizvodnja v TOZD Šumi najvišji nivo doslej (količinsko!), saj je bilo proizvedeno kar 6660 ton izdelkov. In načrti za naprej? Šumi bo sledil, novim Vrtiljak novoletnih želja (ali kako doseči nemogoče) (Vsaka podobnost z resničnostjo je zgolj — ampak čisto zares, samo - slučajna!) Razmišljanja v družini Proletarec: - Oče: »Če bi si za prihodnje leto zrihtal en boljši popoldanski fuš, bi si lahko kupil starega fičaka, da se ne bi na poti na šiht stalno drenjal po avtobusu.« - Mati: »Pri hrani moram še bolj stiskat, pa bom lahko končno kup'la en šivalni stroj, saj so nove cunje tako drage...« - Sin: »Vsi moji sošolci imajo vsaj bicikl, eni že celo stroj (beri: motor), jest pa pri 14-ih še peš hod’m. Bom tud’ jest eno stvar na-bavu. Ni kej, stara se bosta mogla enkrat mal' izprsit.« Razmišljanje v tovarni Večna izguba: - Direktor Kislič: »Ne-glede na slab položaj naše firme, moramo dvigniti nivo osebnih dohodkov, saj imam že celih 10 milijonov manj plače kot kolega iz firme Zlati novci. Drugače ne bom mogel poleti z njim na dopust.« - Računovodja Zvitko: »Tistih par milijard sredstev moram .pri bilanci prikrit in prenesti v drugo leto, drugače nam občina ne bo dala obljubljene pomoči.« - Vzdrževalec Kijučav-nik: »Hudiča, zdaj že ključi pri tej firmi niso več taki kot včasih. Doma se mi je že tretji zlomil. Si bom sposodil kar ta novo garnituro. Razmišljanja v občim Davkožer: -r- Tovariš Občinar: »Hia’ mandat se mi izteka. Slišat pa je, da nisem preveč priljubljen, še posebej v gospodarstvu ne. Morda bi pa vseeno ukinili tistih pet procentov izrednega davka, da pridobim glasove za še en mandat. Potem jim bom pa dal spet vetraI« Čeprav manjka še neka) višjih nivojev, o njih ni zapisa. Pa ne, da tam čisto nič ne razmišljajo, pač Pa so njihova razmišljanja navadnim zemljanom v glaV' nem prikrita. Res pa je še nekaj: tudi v izmišljenih deželah na višjih nivojih nimajo neuresničljivih želja... Srečanje pokroviteljev pohoda v Žitu Delovna organizacija Žito je v četrtek, 11. decembra gostila predstavnike sponzorjev tradicionalnega majskega pohoda -tPo poteh partizanske Ljubljane« oziroma zdaj »Po poteh spominov in tovarištva«. Odbor za organizacijo pohoda je ob tej priložno- sti podelil dolgoletnim pokroviteljem te manifestacije posebna priznanja, saj je bila letos 30-letnica začetka te akcije. Med drugimi je priznanje dobila tudi naša delovna organizacija, ki podpira tako množični del pohoda, kot tudi športne prireditve ob njem. Predsednica mesta Ljubljane, Nuša Kerševan je na srečanju poudarila, da j® postala akcija pohoda že znamenitost, po kateri Ljubljano poznajo tudi že v tujini. Posebej se je zahvalila vsem delovnim organizacijam za finančno pomoč; Žitu pa tudi za organizacijo tega srečanja. Zahvala Ob boleči izgubi moje drage sestre Olge se zahvaljujemo vsem sodelavcem računovodstva za izrečena sožalja in darovano cvetje, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Sestra Vera Volčini in vsi njeni. tehnično-tehnološkim dogajanjem v tehnologiji in proizvodni opremi na področju konditorstva. Staro se bo moralo umikati novemu - sodobnejši in produktivnejši opremi in tehnologiji. V pripravi je realizacija investicije posodobitve dražiranja. Dolgoročni cilj pa je razširitev proizvodnih programov in s tem graditev novega proizvodnega objekta. Branko Mihelič Marko Sok prejema priznanje Ljubljani. za dolgoletno pomoč pri organizaciji pohodov v Tudi letos podeljene jubilejne nagrade Vsako leto se ob izteku koledarskega leta spomnimo na vse tiste delavce med nami, ki že deset, dvajset ali trideset let delajo v naši delovni organizaciji, ali pa so združevali delo nekaj časa v drugih organizacijah in letos slavijo okrogli delovni jubilej. Naše temeljne organiza-'l.e Podeljujejo nagrade in Poznanja jubilantom ob ra-tenih priložnostnih slovesnostih: ponekod ob Praznovanju 29. novembra,