NA PRAZNIČNEM OBISKU V OBČINAH ŠMARJE PRI JELŠAH, SLOVENSKE KONJICE IN GORNJI GRAD INTERVJU Luka Mlejnik Železnik str. 26-27 ■O S-4- If) icn ■m im "o Ir- str. 29-35 PRILOGA IV SPORED novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 26 / Leto 77 / 30. junij 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Novi najemniki napovedujejo preporod Celjske koče Na Celjski koči je do leta 2006 stala preprosta planinska koča, ki so jo imeli pohodniki radi zaradi njene domačnosti. Ker je bila dotrajana, se je občina odločila, da jo bo podrla. Isto leto je nekaj deset metrov stran zrasel hotel s tremi zvezdicami. Hotel v vseh teh letih ni posloval pozitivno, izgubo je podjetje ZPO pokrivalo iz svojih drugih dejavnosti. Nedavna oddaja hotela na Celjski koči je v delu javnosti zasejala seme dvoma, ali je posel, ki sta ga Mestna občina Celje in njena družba ZPO sklenili s podjetjem Pišek gostinstvo, res v skladu z vsemi pravili in zakoni. str. 3 4 IT-; - JKBS .-З^к^ш ' 'f CELJE ŠENTJUR Energetika ima izgubo zaradi cen pl ina Zaplet pri umeščanju kalobške podružnice str. 9 GREMO www.novitednik.si yVCL тОГЈ^ www.radicelje.si 2 AKTUALNO ZADETKI »Vinogradniki se pri prodaji vin znajdemo vsak po svoje. Nekateri bi radi osnovali večje blagovne znamke tipskega vina. Jaz se v tem ne vidim. Rad bi ostal butični vinar, se trudil pri kakovosti in svoje vino prodajal v svoji kleti.« Franc Namurš, vinogradnik »Jasno je, kdo je povzročil propad hotela Dravinja, ki je zaprt že petnajst let. Ti ljudje imajo imena in priimke. In takratna lokalna oblast je takšno neodgovorno početje posameznikov dopuščala.« Darko Ratajc, župan Slovenskih Konjic »Pred leti so začeli strokovnjaki poudarjati prednost tega, da uživamo zdravo hrano. Ekološko pridelana živila so bila draga, zdaj so se še občutno podražila. Ta preskok moramo razumeti. Zdrave stvari ne bodo nikoli poceni.« Polona Krajnc Hegediš, sla-ščičarka in sladoledarka »Če glasbeniki globoko občutimo, kar izvajamo, je skoraj nemogoče, da se ljudi to ne bi dotaknilo.« Luka Mlejnik Železnik, flavtist, umetniški vodja festivala Prisluhi v mestnem gozdu »Ko sem v otroštvu zahajala k teti v Celje, sem na ulici opazovala lajnarja. Želela sem si, da bi nekoč imela svojo lajno. Leta kasneje so moji domači mojo željo uresničili in me neizmerno osrečili.« Zdenka Zakrajšek, predsednica Zavoda Stanislava Gornji Grad ČETRTEK 1 1 PETEK CN 00 CO f- < J1 \ l/ 33 19 O SOBOTA I I NEDELJA X 1 / 30 / 31 ^^ 18 _ 18 O co EC < V Savinjski regiji so v letu 2021 za vrtec največ plačevali v Šmarju pri Jelšah. Raziskava računskega sodišča Na vrtiljaku cen občinskih storitev Računsko sodišče je pripravilo raziskavo o cenovni dostopnosti storitev splošnega pomena, ki jih zaračunavajo občine. Podatke za 212 občin je računsko sodišče pridobilo s pomočjo vprašalnika, ki so ga občine izpolnile v elektronski obliki. Rezultati raziskave kažejo največje razlike pri obračunavanju cen komunalnega prispevka, najmanjše so razlike pri cenah vrtca. BARBARA FURMAN Podatki v raziskavi se med drugim nanašajo na stroške, ki so jih imela gospodinjstva (tričlanska družina, v kateri so starša in en otrok) v 212 občinah leta 2021 s plačevanjem položnic vrtca, komunalnega prispevka, grobnine in knjižnične izposoje. Kot pojasnjujejo avtorji raziskave, želijo s primerjavami cen pristojne spodbuditi k večjemu nadzoru nad cenami ter preveritvi razlogov za njihovo višino. Najvišje, najnižje Vseslovenska raziskava je pokazala, da so največje razlike med občinami na podro- čju komunalnega prispevka, saj se za istovrstno gradnjo (gre za stavbo 150 kvadratnih metrov bruto površine) višina komunalnega prispevka giblje od 900 do več kot 30.000 evrov. Najmanjše razlike so med občinami glede polne cene programa vrtca za drugi starosti razred, ki se gibljejo od 288 do 497 evrov. Cenovne razlike med občinami postavljajo prebivalce v neenakopraven položaj, kar terja razmislek pristojnih organov o razlogih zanje, so prepričani avtorji raziskave. Pri tem opozarjajo, da bodo razlike v cenah občinskih storitev zaradi posledic pandemije, nestabilnih geopolitičnih razmer in nepredvidljivih gospodarskih gibanj v naslednjih letih še bolj aktualne kot doslej. Cene vrtca Mesečni stroški vrtca (podatki se nanašajo na oddelke drugega starostnega obdobja) se gibljejo glede na delež občinske subvencije. Najvišje subvencije v absolutnih zneskih so imele občine Krško, Puconci in Trbovlje, in sicer od 100 do 115 evrov. Občine z najnižjim plačilom po upoštevanju zakonskega znižanja cene in občinske subvencije so Krško, Semič in Pesnica, kjer znašajo stroški od 33 do 39 evrov, občine z najvišjimi plačilom za gospodinjstvo so Šalovci, Velika Polana in Šmarje pri Jelšah, kjer stroški znašajo od 160 do 173 evrov. Povprečna cena vrtca je v letu 2021 znašala 383 evrov, sicer cene v občinah ne odstopajo za več kot 30 Komunalni prispevek Grobnina Članarina knjižnic 1 CELJE 14.401,98 5,46 15 ŽALEC 6.683,30 18,59 15 VELENJE 5.996,30 55.11 12 ŠMARJE PRI JELŠAH 4.522,58 18,85 12 LAŠKO 4.093,07 19,00 10 ^JBlF" Grobnine so najnižje v občinah Štore in Polzela, najvišje v Šoštanju in Velenju. odstotkov od povprečne cene. V Savinjski regiji so cene vrtca najvišje v občini Šmarje pri Jelšah (172,90 evra) in najnižje v občini Luče (42,59 evra). Komunalni prispevek Raziskava višine komunalnega prispevka se nanaša na gradnjo enostanovanjske hiše (600 kvadratnih metrov gradbene parcele in 150 kvadratnih metrov bruto oziroma 125 kvadratnih metrov neto stanovanjske površine). Razlike so precejšnje. Občine z najvišjim komunalnim prispevkom so Piran, Škofljica, Izola, Dol pri Ljubljani in Koper, vse s komunalnim prispevkom nad 17 tisoč evrov. Občine z najnižjim komunalnim prispevkom so Krško, Dobje in Bistrica ob Sotli, vse s komunalnim prispevkom pod 1.200 evrov. V občini Bistrica ob Sotli komunalni prispevek znaša 1.197,60 evra, v mestni občini Celje presega 14.400 evrov. Kot je še razvidno iz raziskave, je v povprečju višina komunalnega prispevka nižja v občinah z manj prebivalci in višja v občinah z več prebivalci. V Savinjski regiji je cena komunalnega prispevka najvišja v mestni občini Celje (14.401,98 evra) in najnižja v občini Dobje (1.194,48 evra). Grobnine Tudi cene grobnin se med lokalnimi skupnostmi občutno razlikujejo. V povprečju znašajo 19 evrov. Občini Polzela in Štore sta določili najnižjo grobnino med slovenskimi občinami, saj je nižja od 5 evrov. Največ za letni najem groba plačujejo v občinah Šoštanj in Velenje. V omenjenih občinah grobnina znaša 55,11 evra. Članarina knjižnic Tudi cene letne članarine knjižnice za odraslo zaposleno osebo se od občine do občine razlikujejo. Gibljejo se od 6 do 19 evrov, v povprečju 12,5 evra. Najnižjo članarino, 6 evrov, imajo v knjižnicah v občinah Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin. Najvišjo članarino, 19 evrov, zaračunavajo v občinah Bled, Bohinj in Radovljica. V Savinjski regiji ljubitelji branja za letno članarino najmanj (10 evrov) plačajo v večini občin Zgornje Savinjske doline, največ (15 evrov) pa v občinah Štore, Vojnik, Žalec in Celje. Foto: Andraž Purg - GrupA AKTUALNO 3 »Verjeli smo v celovitost rešitve« Direktor ZPO Ivan Pfeifer o Celjski koči Na Celjski koci je do leta 2006 stala preprosta planinska koča, ki so jo imeli pohodniki radi zaradi njene domaCnosti. Ker je bila dotrajana, se je občina odločila, da jo bo podrla. Isto leto je nekaj deset metrov stran zrasel hotel s tremi zvezdicami. V njem je 74 ležišč, ima veliko restavracijo in velnes. Hotel v vseh teh letih ni posloval pozitivno, izgubo je podjetje ZPO pokrivalo iz svojih drugih dejavnosti, pravi direktor Ivan Pfeifer, ki je sodeloval v zgodbi o Celjski koči. MOC: vlaganj je bilo že veliko Na Mestno občino Celje smo naslovili vprašanje, kakšne dolgoročne načrte ima na Celjski koči in kako je s sprejemom OPN, ki je osnova za nove posege, kot je v pogovoru dejal direktor ZPO Ivan Pfeifer. V zelo splošnem odgovoru, kjer načrti niso opredeljeni, so v službi za odnose z javnostmi in promocijo zapisali, da si bo občina prizadevala, da bodo gostje deležni dobrih pogojev za smučanje v zimski sezoni ter številnih rekreacijskih in drugih doživetij na prostem v poletni sezoni, hkrati pa tudi kakovostnih gostinskih in hotelskih storitev. Želijo, da bi obiskovalci še bolj množično prihajali na Celjsko kočo. »Mestna občina Celje je v minulih letih veliko vlagala v infrastrukturo in poleg hotela zgradila še pustolovski park, zipline, kolesarske proge, vzdrževala smučišča in žičniške naprave in tako bo tudi v prihodnje. Z novim najemnikom, ki je specializiran za gostinsko in turistično dejavnost, verjamemo, da bomo uspešno uresničevali dolgoročne razvojne načrte.« Občina ureja območje Celjske koče v skladu odlokom o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev, kako je s sprejemom oPn, ki bo omogočal nadaljnji razvoj območja, pa ne navaja. TATJANA CVIRN Celjska občina je ob gradnji hotela za upravljanje Celjske koče najprej ustanovila družbo TRC. Ta je po šestih letih prenehala delovati, saj se ni uspela izkopati iz dolgov. Za gradnjo je namreč najela 1,2 milijona evrov posojila. Njeno dejavnost in zaposlene je občina prenesla na ZPO ter obveznosti in dolgove v višini 1,4 milijona evrov poravnala iz proračuna. Tudi nadaljevanje ni bilo rožnato, saj niti nove naložbe, ki naj bi privabile obiskovalce z letno adrenalinsko ponudbo (letno sankališče, adrenalinski park, zipline, gorskokolesarske poti), potem ko se je izkazalo, da bodo zimske sezone vedno bolj negotove, niso prinesle želenega obiska. Svetniki v mestnem svetu so v preteklih letih večkrat opozarjali, da je bila naložba zgrešena, zastavljena preveč širokopotezno. Kaj o vsem tem danes pravi Ivan Pfeifer? Je torej izvor vseh težav Celjske koče v tem, da je bila novogradnja zastavljena preveč megalomansko in je Celju prinesla predvsem veliko stroškov? Takrat nismo dobili več obratovalnega dovoljenja za staro kočo in treba se je bilo odločiti, kaj narediti. Še v času prejšnje koče je bilo mišljeno, da bi to bil prostor za rekreaci- jo občanov. Obstajala je želja, da bi kočo dogradili in razširili. Takrat smo Celjani izgubili Petriček in želeli smo omogočiti razvoj rekreativnih dejavnosti na Celjski koči. Imenovana je bila posebna komisija. Pogledali smo primere v sosednjih državah in treba se je bilo odločiti, kaj bo namesto stare koče. Da bi bilo več prostora za različne dejavnosti, je bil predlog, da bi novogradnjo postavili tam, kjer je koča nekoč že bila. Povabili smo arhitekte k sodelovanju in prišli do projekta. Novogradnja je bila zamišljena bolj kot brunarica v duhu avstrijskih koč. A arhitekti so imeli drugačne načrte. Ko smo jih videli, smo razpravljali, ali naj začnemo znova ali vseeno nadaljujemo. Glede na pričakovan razvoj smo se odločili, da ga bomo nadaljevali, in zgradili smo hotel. Priznam, da je obratovanje zelo drago in da stavba, kot je bila zasnovana, ne omogoča poenostavitev, če želimo hotel s tremi zvezdicami, z velnesom ... Drago je že samo ogrevanje na plin. Takrat še ni bilo številnih ponudnikov pelet in zato smo se odločili za plin. Elektrika je še dražja. Zunanje naprave zahtevajo ogromno energije. A izgradnja Celjske koče ne pomeni le hotela, temveč izgradnjo športno-rekreacijske-ga centra skupaj s hotelom. Ivan Pfeifer (Foto: SHERPA) Projekt ni bil dokončan (mile zime, sprememba strategije v poletni turizem). Torej ne moremo gledati na obratovanje hotela kot na ločen problem in sam posebej kot vir težav. Kmalu se je pokazalo, da nov hotel prinaša izgubo. Kaj ste naredili? Načrtovali smo, da bomo gradili infrastrukturo, ki naj bi privabljala ljudi na Celjsko kočo, da bodo bivali tudi v hotelu, ki je imel izgubo. Poletno sankališče bobkart naj bi po navedbah stalo kar 870 tisoč evrov, a ni prineslo želenega rezultata. Podobno zipline, ki ste ga odprli leta 2020 in naj bi stal 171 tisoč evrov. Res je bilo premalo obiska. Ne smemo pozabiti dveh let epidemije koronavirusa. Torej se strinjate, da je bil celoten projekt napačno načrtovan? Verjetno bi namesto hotela morala stati koča ... A verjeli smo, da bomo dokončali celovit projekt, ki bi potem tudi vplival na poslovanje hotela. Torej ne govorimo o napačnem načrtovanju in ne moremo gledati le na poslovanje hotela izločeno od ostalega vprašanja. Občinski prostorski načrt na primer ni bil nikoli sprejet. Imeli smo zamisli, da bi nastal pravi doživljajski park, ki bi ponujal marsikaj. A tega ni mogoče narediti, če nimaš osnovnih pogojev, ustrezne infrastrukture, parkirišč, dostopov . Je hotel sploh kdaj pozitivno posloval? Mislim, da nikoli. Ste torej izgubo pokrivali iz drugih dejavnosti ZPO? Denar bi lahko Celje porabilo za kaj drugega ... Seveda, to sicer delamo ves čas, tudi športne dvorane niso pozitivne, niti ena. Zakaj ste hotel prav zdaj dali v najem in ne že pred leti, če je bil takšno breme? Ni šlo toliko za negativno poslovanje kot za posledice, ki jih je prinesel covid. Izgubili smo skoraj vse kadre. ZPO ni gostinsko podjetje, vzdrževali smo hotel, da je bil odprt. V času epidemije, ko je bil hotel pol leta zaprt, so ljudje šli drugam v službo. Šest zaposlenih je ostalo, prej jih je bilo na Celjski koči 14. Ves čas smo skušali najti rešitve, a nazadnje smo so se morali odločiti za nekoga, ki se bo profesionalno s tem ukvarjal, ki ima osnove v gostinstvu, kjer lažje rešujejo kadrovsko krizo. Pogovarjali smo se z nekaterimi znanimi gostinci v regiji in jih je zanimal najem. Nazadnje smo se odločili za razpis in vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so bili seznanjeni z njim. A se za prijavo niso odločili. Pišek se je nazadnje edini prijavil na razpis. Kako je bila določena višina najemnine? Cenilec je določil minimalno najemnino, Pišek je ponudil več in pogodbo smo podpisali za pet tisoč evrov. Tako nihče ne more reči, da je bilo komu kaj zastonj predano. Kako bo z obratovanjem naprav na Celjski koči? Kakšna bo vloga najemnika hotela? Želimo si poenotenje dela. Naprave upravlja ZPO, bomo pa z novim najemnikom hotela sodelovali, saj lahko za nas izvaja vrsto operativnih del, na primer prodajo kart, usklajevanje skupin za vožnje in bivanje, enovit nastop na trgih . Pogodbe o tem še nimamo. Najemnik omenja nujnost energetske prenove, ureditve čistilne naprave ... Je občina kaj vlagala zadnja leta v urejanje hotela? Ker veliko smo vložili v opremo. V velnesu smo imeli ves čas težave z napravami in to smo morali urediti. Ker je bilo ogrevanje drago, smo iskali nadomestne rešitve, uredili smo konverterje, da ni treba ogrevati cele stavbe. Imamo projekte energetske prenove, videli bomo, ali bomo skupaj kandidirali na razpisu. V načrtu sta nov obod stavbe v pritličju in ureditev toplotne črpalke. V pogodbi imamo napisano, da najemnik sodeluje pri načrtovanju in da se skupaj odločimo, ali bomo šli v izvedbo projekta. ZPO ima samo stavbno pravico do leta 2036, lastnica je občina. Najemnik pričakuje, da bo občina del najemnine namenila za naložbo. Ob tem je povedal, da ga zanima nakup hotela. Ste imeli še več načrtov glede urejanja različnih dejavnosti na prostem za čas letne sezone? V občinskem prostorskem načrtu je predvideno, da bi imeli glamping, da bi okrepili rekreativni turizem, lotili smo se že priprave terena za športna igrišča za treninge ekip ... Z ureditvijo nove ceste na Svetino so bile predvidene tudi garaže za stroje in zimsko opremo, s čimer bi razbremenili hotelski prostor, uredili bi tudi nova parkirišča. A občinski prostorski načrt (OPN) še vedno ni sprejet, brez njega pa ni mogoče zakonito ničesar delati. Bo Celjska koča po vašem mnenju res kdaj zaživela? Mora, ko bo ves projekt zaključen in še bolj privlačen za obiskovalce. Celjani pridejo in gredo, gostje hotela so bili doslej tujci in obiskovalci od drugod. Tudi v šolah v naravi ni bilo celjskih šol in tudi ko smo odprli zipline, so bili zunanji obiskovalci v večini. Treba bi bilo ponuditi takšno vsebino, da bi prišli tudi Celjani. Piškovi napovedujejo preporod Celjske koče Peter in Mitja Pišek sta si vzela leto časa za izboljšanje poslovanja hotela na Celjski koči. Oddaja hotela na Celjski koči je v delu javnosti zase-jala seme dvoma, ali je posel, ki sta ga Mestna občina Celje in njena družba ZPO sklenili s podjetjem Pišek gostinstvo, res v skladu z vsemi pravili in zakoni. Peter Pišek, oče lastnika podjetja Mitje Pi-ška, je namreč vpliven celjski podjetnik, mestni svetnik ter pomemben funkcionar v lokalni in nacionalni obrtni zbornici. A Piškova odgovarjata, da je bilo vse narejeno po črki zakona in da je družina na svoji dosedanji podjetniški poti uspela zaradi trdega dela. Trdo delo napovedujeta tudi na Celjski koči, saj želita, da bi ta izletniška točka postala še bolj priljubljeno zbirališče Celjanov, okoličanov in tudi tujcev. Peter in Mitja Pišek sta prepričana, da lahko poslovanje hotela izboljšata, saj do zdaj na Celjski koči niso bile izkoriščene vse priložnosti, ki jih ima ta izletniški kraj. Stavita predvsem na dobro kulinari-ko, dobro hotelsko ponudbo, s katero sicer za razliko od gostinstva nimata izkušenj, na bogate zunanje dejavnosti ter povezovanje z lokalnim okoljem. »S sinom verjame-va, da bo zgodba uspešna. Pričakujeva, da bodo alpska kuhinja in priložnosti za rekreacijo privabile različne skupine ljudi, tudi iz tujine. Povezati se nameravava tudi z nekaterimi drugimi ponudniki turističnih storitev v regiji, da bi obiskovalcem od drugod lahko ponudili skupni paket različnih doživetij,« napoveduje Peter Pišek. S sinom sta se že lotila prenove blagovne znamke Celjske koče, za spremembe, ki sta jih napovedala in ki vključujejo tudi nekaj nujnih naložbenih posegov, pa sta si vzela leto časa. Tako kot celotna gostinska in turistična dejavnost se tudi podjetje Pišek gostinstvo sooča s kadrovskimi težavami. Ko je 1. junija postalo najemnik hotela, je bilo v njem zaposlenih še šest ljudi, a se je večina odločila, da bo šla delat drugam, čeprav so jim ponudili možnost, da ostanejo. Kljub odhodu zaposlenih Piškova nista zaprla hotela in sta takoj začela iskati nove kadre. Trenutno jih na Celjski koči dela deset, še tri nameravajo zaposliti prihodnji mesec, da bi hotel lahko normalno posloval, pravi Mitja Pišek, pa bi rabili vsaj dvajset ljudi. Ker je kuharjev, natakarjev in drugega osebja, potrebnega za delo v hotelu, na domačem trgu zelo malo, bo najverjetneje kadrovske težave moral reševati z najemom tuje delovne sile. JI Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO Kako so večja turistična podjetja poslovala lani in kaj pričakujejo letos Bolje kot leta 2019 samo Terme Dobrna Gostinska dejavnost na Celjskem, v katero sodi 288 mikro, malih in srednje velikih podjetij ter zaposluje malo manj kot 2.800 ljudi, je lani ustvarila 158 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, 11 milijonov evrov čistega dobička in malo več kot 4 milijone evrov čiste izgube. Največji delež prihodkov in dobička so ustvarila večja turistična podjetja. Čeprav več mesecev niso smela poslovati, so prihodke povečala za petino ali še več, z izjemo Term Topolšica so se vsa, ki so predlani imela izgubo, rešila rdečih številk. Edina večja turistična družba, ki ji je lani uspelo ustvariti več prihodkov kot leta 2019, so bile Terme Dobrna, kjer o dobrem poslovanju poročajo tudi letos. Zelo uspešne so letos tudi vse druge terme v regiji. JANJA INTIHAR Terme Dobrna so lani imele tudi najvišjo rast čistega dobička. V primerjavi z letom 2020 so ga povečale za skoraj štirikrat. Največ dobička, znašal je rekordnih 3,9 milijona evrov, so lani ustvarili v Termah Olimia. Terme Dobrna in Terme Olimia so bile tudi edine, ki so predlani poslovale z dobičkom. Druga večja turistična podjetja so imela izgubo. Najvišjo so zabeležili v družbi Hotel Sava Rogaška, ki se je je v preteklih letih usmerila predvsem na goste z ruskega govornega področja. Zaradi pandemije je imela 73-odstotni upad prihodkov in kar 1,7 milijona evrov izgube, ki jo je pokrila z dobički iz preteklih let. Lani je ta slatinska družba spet nekoliko povečala prihodke, znašali so 3,6 milijona evrov, kar je še zelo daleč od osmih milijonov evrov prometa, doseženih v letu 2019. Imela je tudi malo več kot četrt milijona evrov čistega dobička. Lastnik Stanislav Pšeničnik se na naša vprašanja o lanskem poslovanju ter o letošnjih načrtih ni odzval. Terme Olimia z rekordnim dobičkom Po prihodkih so bile tako kot vsa leta doslej tudi lani na prvem mestu Terme Olimia. »Preteklo leto je bilo še vedno posebno zaradi epidemije, saj smo bili v prvih štirih mesecih z nekaj izjemami zaprti. Takoj ko je bilo mogoče, smo se prilagodili razmeram na trgu in v drugi polovici leta dosegli izjemne rezultate. Imeli smo 23 milijonov evrov prihodkov in rekordnih 3,9 milijona evrov čistega dobička. S Termami tisoč nočitev, od katerih jih je bilo 219 tisoč komercialnih, kar je bilo ob tem, da v začetku leta niso obratovali, izjemno, poudarja Florjan Vasle. Povprečne zasedenosti hotelov so bile višje kot v času pred krizo. V letošnjih prvih petih mesecih so v termah imeli 95 tisoč komercialnih nočitev, kar je več kot v rekordnem letu 2019. Odlične rezultate so zabeležili predvsem v aprilu in maju. Samo v maju so imeli 19 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju pred epidemijo. Še vedno prevladujejo domači gosti, a se vedno bolj vračajo tudi tujci, med katerimi je največ gostov iz Hrvaške. Sledijo jim turisti iz Avstrije, Italije in Srbije. V prvih petih mesecih so v Termah Olimia ustvarili 9 odstotkov več prihodkov tudi na tem področju,« pojasnjuje Vasle. V Termah Olimia za letos ne načrtujejo večjih naložb, čeprav so že začeli pripravljati razvojne načrte za prihodnja leta oziroma za takrat, ko bodo razmere na trgu povsem normalne. Kaj bodo gradili v Podčetrtku in kaj v hčerinskem podjetju Terme Tuhelj na Hrvaškem, Vasle še ne razkriva. Pravi le, da gre za naložbe, vredne več deset milijonov evrov. Terme Dobrna vrnile večino državne pomoči Nekaj naložbeno zelo živahnih let napovedujejo tudi v Termah Dobrna. Takoj ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, bodo nekdanjo letno kavarno nasproti hotela Vita začeli preurejati v pet nad- Poslovanje večjih turističnih družb na Celjskem 2021 2020 2019 Družba „ * čpp # K čd/izguba „ * čpp čd/izguba** čpp Terme Olimia 19,7 3,9 1 6,6 1 ,3 25,0 Thermana 19,0 0,9 15,8 -0,6 22,8 Terme Dobrna 11,2 0,9 8,8 0,25 1 0,6 Terme Topolšica 5,2 -0,05 4,1 -0,36 6,8 Hotel Sava 3,6 0,26 2,1 -1,7 8,0 Terme resort 4,7 0,27 3,8 -0,10 6,5 * čisti prihodki od prodaje (v milijonih evrov) ** čisti dobiček/izguba (v milijonih evrov) Tuhelj je dobiček znašal kar 4,5 milijona evrov,« pojasnjuje direktor družbe Florjan Vasle in dodaja, da so takšne rezultate delno dosegli tudi zahvaljujoč turističnim bonom in povečanemu obisku domačih gostov. Tujcev je bilo v strukturi vseh gostov le 15 odstotkov. »K rekordnemu poslovanju je pripomogel tudi naš sistem gibljivih cen pri nastanitvenih zmogljivostih, ki temelji na obsegu ponudbe in povpraševanja,« še pravi Vasle. Lani so v Termah Olimia zabeležili malo manj kot 292 iz poslovanja kot v enakem času leta 2019. »Gostje nam še vedno zaupajo ter cenijo naš trud in visoko kakovost storitev,« poudarja Vasle. Kot še pravi, so najave prihodov tudi za poletje spodbudne. Direktor Term Olimia je zelo ponosen tudi na to, da je podjetju uspelo pridobiti nekaj vrhunskih strokovnjakov za ključna vodstvena mesta in da kljub vsesplošnem pomanjkanju kadra vsak mesec zaposli nekaj ljudi za dela v gostinstvu. »Letos smo precej povišali plače in dodatke ter s tem postali zelo konkurenčni standardnih apartmajev, ki bodo merili od 80 do 100 kvadratnih metrov. Direktor Leon Tomašić pričakuje, da bodo dela končana še letos, apartmaji, za katere pravi, da bodo zelo razkošni in nekaj posebnega, bodo prve goste sprejeli spomladi prihodnje leto. Vrednost naložbe je ocenjena med 1,5 in 1,8 milijona evrov. Konec leta se bodo v termah lotili še 700 tisoč evrov vredne prenove hotela Park, s katero bodo standard bivanja v njem dvignili za eno zvezdico. Prihodnje leto bo predvidoma prišla na vrsto še gradnja bazenskega kompleksa s termalno vodo, ki ga načrtujejo med hotelom Park in stavbo, v kateri so bile včasih mizarske delavnice. Bazeni bodo brez toboganov in podobnih dodatkov, poudarja Tomašić, saj bodo namenjeni predvsem sprostitvi in velnesu. Idejno zasnovo že imajo, čakajo le še na spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ta naložba je ocenjena na 3 milijone evrov. V Termah Dobrna so lani ustvarili 11,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za četrtino več kot predlani in 1,5 milijona evrov več kot leta 2019. Cisti dobiček je znašal približno 900 tisoč evrov. »Dobri poslovni rezultati niso posledica državne pomoči. Dobili smo sicer nekaj denarja za delno pokrivanje stalnih stroškov in plač zaposlenih, ki so bili doma na čakanju, a smo zaradi dobrega poslovanja večino morali vrniti,« pojasnjuje Tomašić in poudarja, da je bilo podjetje lani uspešno predvsem zaradi popolne racionalizacije stroškov na vseh področjih, spremenilo je tudi cenovno politiko. »Dvignili smo raven svojih storitev, velik del svojih namestitev smo spremenili v nadstandardne, dopolnili smo programe ter gostom, tudi tistim, ki prihajajo k nam samo na letovanje, poleg bivanja ponudili storitve za krepitev zdravja,« zvišanje cen pojasnjuje Tomašić. Večina gostov, Tomašić pravi, da kar 99 odstotkov, je bila lani domačih. Zabeležili so približno 90 tisoč nočitev, kar je manj kot v preteklih letih. Kljub temu je bil prihodek višji, k čemur so poleg višjih cen namestitev prispevali tudi novi samoplačniški zdravstveni programi, med njimi tudi programa za zdravljenje redkih oblik borelioze in motenj spanca ter postcovidna rehabilitacija. Tudi leto 2022 se je v Termah Dobrna začelo dobro. Poslovanje v prvih treh mesecih je bilo uspešno, celo boljše, kot so v podjetju načrtovali. Prihajati so začeli tudi gosti iz Avstrije in Italije, vendar delež tujcev, je prepričan direktor, letos zagotovo ne bo tolikšen, kot je bil leta 2019. »Ne vem, kako bo jeseni, in si tega tudi ne upam napovedati. V Nemčiji, od koder običajno prihaja večina naših tujih gostov, že opozarjajo na povečevanje števila okužb s koronavirusom,« o pričakovanjih do konca leta pravi Leon Tomašić. Thermana »zgrabila« nove priložnosti Da je bilo leto 2021 zelo zahtevno, poudarja tudi Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane. »Do polovice leta smo se soočali z zaprtjem turističnega dela naših storitev, upadom posamičnih in skupinskih rezervacij, zaprtjem tujih trgov, odpovedjo večjih in manjših poslovnih in kongresnih dogodkov ter s številnimi omejitvami, ki so vplivale na naše poslovanje.« Leskovarje-va dodaja, da je preteklo leto podjetju prineslo tudi nekaj novih priložnosti. Thermana je bila prva, ki je z ministrstvom za zdravje sklenila pogodbo za izvajanje postcovi-dnih programov okrevanja in rehabilitacije, razširila je tudi nabor pomembnih poslovnih sodelovanj s področja športnega turizma. Kljub številnim omejevalnim ukrepom in zapiranju dejavnosti je lani laško zdravilišče zabeležilo 136.111 nočitev, kar je za petino več kot leto prej. Zasedenost hotelskih zmogljivosti je bila 54-odstotna. Število nočitev slovenskih gostov je bilo višje za 4,2 odstotka, število tujih za 8,3 odstotka. Podjetje je ustvarilo 890 tisoč evrov čistega dobička ter 19 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 21 odstotkov več kot predlani. Malo manj kot 13 odstotkov ali 2,5 milijona evrov so mu »prinesli« turistični boni. »V skladu z ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu smo dobili 1,9 milijona evrov nadomestil in državne pomoči, vendar kljub temu celotni prihodki niso dosegli obsega iz leta 2019,« pojasnjuje Mojca Leskovar. Z rezultati v prvih petih letošnjih mesecih so v Ther-mani zadovoljni, saj so presegli načrtovane prihodke in tudi prihodke v primerljivem obdobju v letu 2019. Največji porast beležijo na področju športnega turizma in zdravstvenih programov. »Zasedenost naših zmogljivosti bo tudi v naslednjih mesecih v skladu s pričakovanji, kako bodo razmere v svetu in energetska kriza vplivali na povpraševanje in potrošniške odločitve, pa težko napovedujemo. Spremembam na trgu se bomo prilagajali z novimi programi in verjamemo, da bomo tudi v drugi polovici leta ujeli leto 2019,« pravi Mojca Leskovar. Nove mojstrice in novi mojstri Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome novim mojstricam in novim mojstrom. Zbornica mojstrske izpite izvaja že od leta 2000, in sicer za 52 mojstrskih nazivov. Doslej je izpit uspešno opravilo že 3.019 obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Z diplomo mojstri pridobijo peto stopnjo izobrazbe. Mojstrske diplome sta na prireditvi, ki je bila v Celju, podelila predsednik OZS Branko Meh in generalni direktor zbornice Danijel Lamperger. Prejelo jih je 215 mojstric in mojstrov, ki so izpit opravili v letih 2020, 2021 in 2022. Med prejemniki diplom je največ, kar 80, mojstrov strojnih instalacij. Sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinstalaterski mojstri, tesarski in zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri ter deset čebelarskih mojstrov. Mojstrske nazive je dobilo še nekaj obrtnikov drugih poklicev, od oblikovalcev kovin do kamnosekov in vrtnarjev. IT, foto: Andrež Purg - GrupA GOSPODARSTVO 5 Na letošnjem izboru najboljših inovacij celjske regije so sodelovali inovatorji iz trinajstih podjetij. Celjska gospodarska zbornica izbrala najboljše inovacije Se ena zlata za hmeljarsko vrvico Regionalna gospodarska zbornica Celje je podelila priznanja najboljšim inovacijam za leto 2022. Letos se je na poziv zbornice odzvalo trinajst podjetij, ki so prijavila šestnajst inovacij, pri katerih je sodelovalo 52 inovatorjev. Tri najbolje ocenjene inovacije na regijskem izboru se bodo potegovale za nacionalna priznanja, ki jih bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila 20. septembra na Dnevu inovativnosti. Celjska gospodarska zbornica je letos podelila štiri zlata, pet srebrnih in štiri bronasta priznanja ter tri priznanja za prispevek na področju inovati-vnosti. Podelila je tudi poseb- no priznanje družbi Štore Steel, ki že štirinajst let sodeluje na razpisu za izbor najboljših inovacij. V tem času je prijavila 32 inovacij, ki so bile delo 36 inovatorjev. Najbolje ocenjena inovacija, ki se bo potegovala tudi za priznanje na nacionalni ravni, je delo inovatorjev iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Razvojnega centra orodjarstva Tecos in Razvojne agencije Savinja. V okviru mednarodnega projekta Life BioThop, v katerega so bili vključeni še podjetja in raziskovalne ustanove iz Portugalske in Češke ter Nemčije in Španije, so uvedli razgradljive bioplastične izdelke, ki se lahko uporabljajo v hmeljarstvu in tudi drugih vejah kmetijstva, nov biokompozi-tni material je uporaben tudi v embalažni industriji. Osrednji cilj slovenskega dela projekta je bila uvedba nove bioplastične vrvice za hmeljišča, ki je stoodstotno razgradljiva in jo je mogoče reciklirati ter kompostirati. Hmeljarska vrvica si je prislužila najvišje priznanje tudi na letošnjem izboru najboljših inovacij Spodnje Savinjskem doline. Tudi črpalka in inovativna živila Za najboljšo inovacijo v državi se bosta letos s Celjskega potegovala še toplotna črpalka Versi, ki jo je izdelala skupina inovatorjev iz podjetja Kronoterm, ter projekt inovativnih živil, ki sta ga zasnovala Ana Roš in podjetje Engrotuš. Zlato priznanje je dobilo tudi celjsko podjetje CPPE, ki je razvilo vertikalni konični liofilizator z visoko-strižnim mešalom. Srebrni in bronasti Ocenjevalna komisija zbornice je srebrna priznanja podelila inovatorjem iz podjetij Cinkarna Celje, Bosio, Bisol, Hermi in T. R. I., bronasta priznanja so za svoje inovacije dobila podjetja Novem Car, GKN Driveline in Kočevar. Prejemnica vseh treh priznanj za prispevek na področju ino-vativnosti je letos družba Štore Steel. Foto: Andraž Purg - GrupA JANJA INTIHAR 74 Cuprablau Z 35 WP se ßz . J * mL Pepelin WG se uporablja ia zatiranje pršic trsne kodravosti in trsno listno šiškarico, zatiranjebidijavinsketrte ter kot preventivni fungicid zajDreprečevanje okužb s pepelastimi plesnimi na sadj^, hmelju, žitih, bučnicah, plodovkah in okrasnih rastlinah. 4 " . , t ■ v www.cinkarna.si V cc A Ш:Ч f IvM-' 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Mestni svetniki na junijski seji gradnje nove soseske DN10. Izvajalci so končali dva od oskrbovana stanovanja v Vodnikovi ulici, saj pričakujejo Energetika ima izgubo zaradi cen plina šestih stanovanjskih blokov, nepovratna sredstva države v v katerih je 50 stanovanj, in garažno hišo. Konec leta naj bi stanovalcem predali še 92 stanovanj in tako končali enega največjih projektov zadnjih let. Da je povpraševanje po neprofitnih stanovanjih precej večje od ponudbe, kaže podatek, da se je na razpis za Večina časa zadnje seje celjskega mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je bila namenjena obravnavi poročil o lanskem poslovanju javnih podjetij, kjer je občina ustanoviteljica in edina družbenica. Družbe Celeia, Zelenice, ZPO, Inkubator Savinjske regije in Nepremičnine so lani poslovale pozitivno, medtem ko je Energetika Celje zabeležila precejšnjo izgubo. TATJANA CVIRN Kot je poročal direktor Celeie Mijo Zorko, je tudi lani družba v Celjskem domu v Baški organizirala kolonije za zdravstveno in socialno ogrožene otroke, šole v naravi in druga letovanja. Zabeležila je več kot šest tisoč nočitev. Sezona bi bila po oceni Zorka primerljiva s tisto iz leta 2019, ki je bila zelo uspešna, če se ne bi lani zaradi epidemije začela malo kasneje. Tudi za letos računa na uspešno sezono. »Težave imamo le s kadrom in ob tem tudi upamo, da dvig cen na Hrvaškem ne bo preveč vplival na rezultate poslovanja.« Urejanje mesta in gradnja stanovanj Podjetje Zelenice, ki deluje leto in pol in ureja ter vzdržuje zelene in druge javne površine, želi biti hišnik Celja, je dejal direktor Jože Krulec. Lani je ustvarilo 39 tisoč evrov dobička. Svetniki so pohvalili videz mesta in njegovo urejenost, ob čemer je Matija Kovač predlagal, da bi pri pri načrtovanju zelenih površin upoštevali sodobne smernice, ki so bolj trajnostno naravnane - cvetli-čenje na primer je kratkotrajno in zahteva veliko vode. O delu družbe ZPO je poročal njen direktor Ivan Pfeifer, ki je opozoril, da so na lansko delovanje vplivale različne omejitve ali celo začasne prepovedi dejavnosti v času epidemije. »Vseeno smo pozitivno končali poslovno leto in predlagamo, da se dobiček v višini 61 tisoč evrov ne razporedi,« je povedal. Mestni svetniki so potrdili uvrstitev prenove stavbe Zdravstvenega doma Celje v načrt razvojnih programov (NRP) Mestne občine Celje za leti 2023 in 2024. Mestna občina Celje je v ta namen od ministrstva za zdravje prejela 1,8 milijona evrov, vrednost celotne naložbe znaša 3,4 milijona evrov. Poseg zajema preureditev dela stavbe in postavitev zunanjega osebnega dvigala. (Foto: SHERPA) Inkubator Savinjske regije je lani posloval dobro, je ocenila direktorica Saša Lavrič. Končal je prenovo prostorov in urejanje infrastrukture, letos pa je usposobil delavnico, kjer so na voljo različni stroji in oprema, ki omogočajo članom, da izdelujejo prototipe. Na voljo so tudi za izdelavo izdelkov, s katerimi snovalci šele ugotavljajo odziv na trgu, zato jim ni treba takoj nabaviti vseh strojev. Inkubator je že zabeležil nekaj uspešnih zgodb. Za Nepremičnine je bil največji lanski projekt prvi del oddajo neprofitnih stanovanj v najem prijavilo več kot 600 prosilcev, kar je več kot pri prejšnjem razpisu. Nepremičnine bodo letos začele graditi višini 50 odstotkov stroškov oziroma milijon evrov, je povedal direktor Primož Brvar. Plinske težave Energetika Celje je lani ustvarila približno dva milijona evrov izgube, ki je posledica nenormalnih razmer na veleprodaj-nem nabavnem trgu zemeljskega plina, kot je svetnikom povedal direktor Aleksander Mirt. Veleprodajna cena plina se je v nekem obdobju dvignila celo za 600 odstotkov. »Nekaj malega smo dvignili cene, a večinoma ne, zato je izguba tako velika,« je dejal Mirt. Z rezervami iz preteklega leta so izgubo v podjetju deloma pokrili, 163 tisoč evrov izgube je ostalo nepokrite. »Odjemalcem smo poslali dopis, da obstaja možnost spremembe dobavitelja.« Nekateri so v tem trenutku resda cenejši, a vprašanje, kako dolgo. Ob tem je Energetika svojim odjemalcem plina s 1. avgustom napovedala dvig cene za dobrih 8 odstotkov. Kot je dejal Mirt, bo podjetje ta del svojega poslovanja skušalo omejiti, vendar to ne pomeni, da ne bo zagotavljalo dobave plina svojim odjemalcem. Med svetniškimi predlogi je bilo mogoče slišati tudi, da bi se podjetje morda lahko usmerilo v pridobivanje elektrike iz sončne energije. Na začetku seje so svetniki namenili minuto molka v spomin na nedavno umrlega častnega meščana Ivana Grobelnika Iva. V kulturnem programu so nastopili dijaki Gimnazije Celje - Center in Orkester Akord pod vodstvom Matjaža Brežnika s solistoma, sopranistko Natašo Zupan (na fotografiji) in tenoristom Maticem Zakonjškom. Kakšno Slovenijo želimo? CELJE - Občinska proslava v počastitev dneva državnosti je bila pred tednom v Narodnem domu. Nastopajoči, recitatorji z Gimnazije Celje -Center in glasbeniki Orkestra Akord s solistoma Natašo Zupan in Maticem Zakonjškom, so pripravili preplet slovenske poezije in glasbe. Slavnostni govornik je bil častni meščan Celja Jože Volfand. Ta je v nagovoru med drugim dejal, da je zdaj, ko je Slovenija vstopila v četrto desetletje državnosti, pravi trenutek za vprašanje, kakšno državo želimo ob koncu tega desetletja. »Koliko bo zelena, koliko bo njena ekonomska moč slonela Slavnostni govornik na proslavi ob dnevu državnosti je bil častni meščan na znanju in inovacijah, koliko Celja Jože Volfand. bo socialna? Odgovor je toliko bolj potreben, ker niti trg niti interesi svetovne politike ne bodo prizanašali ne Sloveniji ne našemu življenju niti družinskemu proračunu niti osebnim ter skupnim sanjam.« Poudaril je, da mora zato Slovenija graditi nacionalno identiteto, ki jo krasijo temeljne evropske vrednote, izostren odnos za dostojanstvo človeka in za zorenje demokracije. »Morda se bodo postopoma v javnih razpravah in na družbenih omrežjih tudi vedno pogosteje pojavljala vprašanja, ali je človek res vreden samo toliko, kot potroši in porabi, toliko, kot ima.« Vprašal se je, ali bomo sodobne tehnologije, ki lahko sicer približajo človeka človeku, še naprej preveč zlorabljali za tvitomanijo z besedno nesnago. »Zadnji čas je, da vstopimo v desetletje, ki bo odprlo vrata za vetrove sprememb v kulturi besede brez ideoloških strasti in pritlehnosti ter z mnogo večjo odgovornostjo do slovenskega jezika.« Po njegovem mnenju bo to desetletje tudi zrelostni izpit za politiko, za vodenje in upravljanje države. »Premik k drugačni kulturi politike pomeni, da je na prvem mestu interes ljudi, ne stranke in skupine, ki misli, da je država samopostrežna trgovina, iz katere lahko vzame, kar hoče. Četudi je slovenska družba ideološko pola-rizirana, je dolžnost strank, da iščejo poti za skupne rešitve, ki bodo v korist ljudi in Slovenije,« je poudaril častni meščan Jože Volfand. TC, foto: SHERPA Dežurna lekarna in parkiranje CELJE - Nova lekarna na Glaziji ob Ljubljanski cesti je po novem tudi dežurna lekarna. Nekateri se ob tem pritožujejo zaradi težav s parkiranjem na prometno zelo obremenjenem območju, kar je lahko težava zlasti za starejše. Celjske lekarne so medtem deloma rešile to težavo tako, da je ponoči in v času praznikov na voljo parkirišče ob stavbi, v kateri je lekarna. Dostop je mogoč s pritiskom na poseben zvonec, nakar se dvigne zapornica in lahko zapeljemo na parkirišče. O tej temi so se pogovarjali tudi na zadnji seji mestnega sveta MOC, saj sta bili na dnevnem redu dve točki, povezani z lekarnami: Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Celjske lekarne in sklep o določitvi mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni na območju Mestne občine Celje. Pri prvi točki je šlo za nekatere uskladitve aktov s spremembami, ki so nastale v nekaterih od 14 občin, kjer Celjske lekarne opravljajo svojo dejavnost. V Celju je bila na primer ukinjena lekarna v Zdravstvenem domu Celje. Zaradi ustreznejših prostorskih pogojev se je preselila ob Ljubljansko cesto, kjer posluje kot Lekarna Glazija. V skladu z določitvijo mreže lekarniške dejavnosti, kot jo predvideva zakon, morajo biti lekarne glede na število prebivalcev v mestnih četrtih občine Celje oddaljene najmanj štiristo metrov. Celjske lekarne tudi zato niso mogle ohraniti lekarne v zdravstvenem domu, je pojasnila direktorica Lilijana Grosek. V občini je zdaj osem lekarn, poleg zasebne Dušana Husa imajo Celjske lekarne poslovalnice v obeh nakupovalnih središčih, ob Ljubljanski cesti, v Stanetovi ulici, na Lavi in Otoku ter v Novi vasi. To je glede na zakonsko določeno mrežo lekarn dovolj, zato nove niso predvidene, saj naj bi ena zagotavljala oskrbo približno šest tisoč prebivalcev. Svetniki v odboru za družbene dejavnosti so sicer pohvalili nove sodobne prostore lekarne na Glaziji, a so obžalovali selitev lekarne iz zdravstvenega doma in določitev nove dežurne lekarne. Opozorili so na težave glede parkiranja zlasti za starejše obiskovalce. Predlagali so možnost brezplačnega nočnega parkiranja. Odbor za gospodarstvo je menil, da bi bilo treba urediti kratkotrajno parkiranje v garažni hiši za ves čas poslovanja lekarne, ne le ponoči. Nekateri svetniki so predlagali tudi podaljšanje delovnega časa lekarn v mestnih četrtih, kjer so odprte samo do 16. ure celovito prometno ureditev območja okrog bolnišnice. Lilijana Grosek je pojasnila, da je parkiranje ponoči in za praznike že omogočeno in da se bodo trudili tudi za ugodnejše dnevno parkiranje v garažni hiši. Lekarne bi po njenem mnenju tudi z veseljem podaljševale poslovni čas vseh enot, a se soočajo s hudo kadrovsko stisko, saj ne dobijo farmacevtov, na kar vpliva tudi način dela v izmenah, ponoči, z dežurstvi ... »Morda bomo kje morali celo kakšno uro skrajšati delovni čas,« je opozorila. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Trideset let Abiture Šola staršev in tudi njihovih otrok »Diplomiral sem v višji strokovni šoli Abitura. Prej sem bil v gimnazijskem programu in pri nekaterih predmetih mi res ni šlo najbolje. Na Abituri pa je bil odnos profesorjev do nas drugačen. Nismo bili le posamezniki za eno uro nekega predmeta, upoštevali so nas kot ljudi s celovitim življenjem. Abitura, ki je bila takrat nekaj novega v Celju, je bila za mnoge najprej rešilna bilka, potem se je izkazalo, da smo z njo mnogo lažje zares in po svoje zaživeli. Šola je pomembna za življenje, ne samo za šolanje.« Uroš Perić Perry, svetovno priznan glasbenik in diplomant Abiture, je prejel nagrado za ambasadorja izobraževanja za življenje. Na fotografiji je z ravnateljico Abiture mag. Bredo Perčič, direktorjem Andrejem Geršakom in voditeljico prireditve v Narodnem domu Mojco Krajnc, ki je sicer diplomantka Fakultete za komercialne in poslovne vede v Celju. (Foto: arhiv Abiture) TATJANA CVIRN Tako odkrito je v zborniku ob 30-letnici Abiture, višje strokovne šole v Celju, zapisal Uroš Perić Perry, odličen glasbenik, znan tudi zunaj naših meja. S šolo je ostal povezan, saj je maja nastopil na prvi prireditvi v nizu obeleževanja jubileja. Slovesnost v Narodnem domu je šola združila s podelitvijo 44 diplomskih listin. Teden kasneje se je Uroš Perić predstavil v MCC v sproščenem in zabavnem pogovoru s Tino Gorenjak. Abitura bo septembra tudi vsebinsko zaznamovala jubilej, in sicer s poudarkom na dodatnem izobraževanju iz digitalizacije. Strokovnjak s tega področja Radoš Skrt bo pripravil štiri digitalne delavnice, ki bodo dostopne tudi širši javnosti. Povezanost ljudi in programov Kot pravi ravnateljica šole mag. Breda Perčič, je bila Abitura pred 30 leti med prvimi zasebnimi izobraževalnimi organizacijami v Sloveniji. Pri tem izpostavlja vizionarsko vlogo ustanovitelja šole Jožeta Geršaka, ki je po upokojitvi najprej zasnoval zasebno srednjo šolo in nato še višjo ter se ni ustavil niti pri tem, ampak je bila Abitura tudi ustanoviteljica Visoke komercialne šole Celje, ki se je leta 2008 preoblikovala v Fakulteto za komercialne in poslovne vede Celje - FKPV. Ta ima visokošolske in magistrske programe komerciale, poslovne informatike, turizma in varnostnega mene-džmenta, novost je magistrski študij poslovnih ved, iz česar je mogoče opravljati tudi doktorski študij. Zanimivo je, da po diplomi na Abituri mnogi nadaljujejo študij na omenjeni fakulteti ali se v višji šoli vpišejo še v katerega od programov. Šola v obliki izrednega študija namreč ponuja sedem dveletnih študijskih programov (ekonomist, poslovni sekretar, varovanje, informatika, velnes, gostinstvo in turizem ter organizator socialne mreže). Mladi in predvsem starejši Doslej je na Abituri diplomiralo več kot dva tisoč študentk in študentov. »Naš najmlajši diplomant je bil star 20 let, najstarejši je ob zagovoru diplome štel že 67 let,« se pohvalijo v šoli, kjer poudarjajo pomen usposobljenosti za delo, podjetnost, spremembe in za življenje. »Nekateri celo pridejo s pridobljenim magisterijem na javni fakulteti in so navdušeni, ko spoznajo delo pri nas,« pravi ravnateljica. »Imeli smo primere, ko sta pri nas diplomirala mož in žena in nato so prišli k nam še njuni otroci. Ali je naš študent pripeljal svoj kolektiv. To nam je res v ponos. Ta povezanost med ljudmi v času študija in še kasneje je naša značilnost in velika dragocenost,« poudarja. Ta se kaže tudi pri iskanju in urejanje možnosti za opravljanje praktičnega dela, saj višješolski javnoveljavni programi predvidevajo v posameznem letniku tudi 400 ur prakse. Študenti prihajajo iz vse Slovenije in v času pred epidemijo so se vozili na predavanja v Celje, medtem ko so se v času korone ta preselila na splet. Zdaj predavanja v šoli kombinirajo v živo in na spletu, prednost je tudi, da so posneta in naložena v e-učilnici, zato jih lahko študenti večkrat poslušajo. Naj bodo enaki pogoji za vse! Kako Abitura deluje v teh časih, ko se je po Sloveniji razbohotila množica šol? »Okolje je za nas težje, še zlasti ker imajo nekatere zasebne šole koncesijo in nam odvzamejo nekaj kandidatov. Šola dobro deluje, a nima toliko študentov, kot jih je imela nekoč, ko ni imela toliko brezplačne konkurence,« pove direktor Abiture Andrej Geršak. Največ zanimanja je za program velnesa, vedno več je vpisa tudi v najmlajši program organizator socialne mreže. Zanimivo je, da šola ni opustila nobenega od programov, čeprav je na primer poklic poslovnega sekretarja nekaj let zamiral, a je nato spet postal zanimiv. Namesto tega v Abituri raje razmišljajo o pridobivanju novih programov in snujejo vsaj dva. Tudi delodajalci se pogosto obračajo na šolo, ko iščejo usposobljen kader. V programih velnes in informatika je veliko mladih, večinoma so med študenti starejši, ki so že zaposleni in se sami želijo izobraziti ali jih na usposabljanje pošljejo delodajalci. »Pred leti so ti veliko vlagali v svoje kadre in jim plačevali šolnino za študij. Tega ni več toliko, nekatera podjetja pa še pošiljajo svoje zaposlene,« pravi Geršak, ki pričakuje, da bodo septembra imeli največ dela z vpisi v novo študijsko leto. Vmes bodo še kaj postorili za posodabljanje opreme in učilnic, da bodo ohranili sodobne pogoje za študij. V prihodnje si želi pravičnejše razmerje med javnim in zasebnim. »Javo šolstvo mora biti, a če imamo zasebnike, naj bodo pogoji enaki za vse. Vavčerski sistem bi bil nujen, kar pomeni, da bi lahko vsak sam izbral, kar želi, in bi delež, ki mu ga nameni država, porabil v javnem ali zasebnem sektorju. Želimo tudi, da bi vse zasebne šole delali brez koncesij, kar bi bilo bolj pravično,« izpostavlja načrte in želje šole Andrej Geršak. »Vse javne šole opozarjajo, da programe premalo posodabljajo, pri nas pa je prednost, da predavatelji iz prakse prinesejo v predavalnico dogajanje v svojem poslu. To so ljudje, ki radi delajo na svojem področju in razumejo študente, saj je tudi odnos zelo pomemben,« poudarja direktor Abiture Andrej Geršak. Lepa stara ali nevarna? CELJE - Medtem ko se eni zavzemajo za vsako drevo v Celju, bi se jim drugi brez težav odrekli. Bralec nam je poslal fotografijo iz Kersnikove ulice, kjer je nedavno neurje odlomilo debelo vejo. Sprašuje, ali je drevored varen za mimoidoče in vozila, ker je v njem veliko starih dreves, in ga zanima, zakaj se ne razmišlja o sekanju teh dreves. Vprašanje smo naslovili na odgovorili, da javno podjetje Mestno občino Celje, kjer so Zelenice vsako leto posto- poma pomlajuje drevored v Kersnikovi ulici. Stara in prhla drevesa, ki bi lahko bila nevarna za mimoidoče, nadomešča z novimi, mladimi drevesi. Sicer pa lahko neurja s točo žal povzročijo škodo tudi na mladih in zdravih drevesih, Hoja po Kersnikovi ulici je zaradi drevoreda veliko bolj prijetna kot po kateri drugi ulici ali cesti v mestu. Nekatere Celjane skrbijo starejša drevesa, ki se jim ne zdijo varna. (Foto: SHERPA) Mestna občina Celje je kupila 250 vreč za zalivanje dreves, za katere je odštela 5.500 evrov. Javno podjetje Zelenice bo z njimi v teh vročih dneh zalivalo mlada drevesa v Stritarjevi ulici, v Parku drevesce in še na nekaterih drugih krajih. 75-li-trske zalivalne vreče imajo na spodnjem delu majhne odprtine, skozi katere voda nekaj ur počasi izteka v zemljo in globinsko namaka koreninski sistem. so zapisali v MOC in dodali: »Na javnih površinah v mestni občini Celje raste približno 15 tisoč dreves. Zavedamo se, da predstavljajo pljuča našega mesta, zato z veliko mero odgovornosti skrbimo zanje. Delovna enota v javnem podjetju Zelenice redno izvaja nadzor na terenu in drevesa skrbno vzdržuje. Tako je na primer v krošnjah dreves v Kersnikovi ulici pred kratkim odstranila suhe veje.« Nedavno je v Celju padlo še eno mogočno drevo, in sicer velika pavlovnija, ki je rasla za Gledališčem Celje. Leta 2020 je občina pridobila arboristično mnenje. Kot navaja služba za odnose z javnostmi, je v mnenju zapi- Ene od dveh pavlovnij pri gledališču ni več. Za jesen obljublja občina saditev novega drevesa. (Foto: arhiv MOC) sano, da je več kot dve tretjini spodnjega oboda koreničnika in debla popolnoma odmrlo. »Vidni so večji razkrojni procesi, na eni strani so korenine rahlo dvignile talno površino. V krošnji so suhe veje, v deblu pa dupline, v katerih so se naselile divje čebele. Drevo smo zadnji dve leti skrbno opazovali in ugotavljamo, da se stanje slabša, zato smo se odločili, da ga bomo odstranili, saj raste na mestu, kjer je veliko mimoidočih.« Mestna občina Celje je v sodelovanju z javnim podjetjem Zelenice letos zasadila 227 novih dreves in tudi namesto padle pavlovnije naj bi jeseni delavci podjetja zasadili novo drevo. TC 8 IZ NAŠIH KRAJEV Novinarska konferenca ob prejemu platinastega priznanja destinaciji Laško LAŠKO - Mesto dobilo platinasti znak Slovenia green destination Platinasta z zelenemu t Da so trajnostna oziroma zelena prizadevanja v turistični destinaciji Laško zelo uspešna, dokazuje prejeti platinasti znak Slovenia green destination, ki ga v okviru Zelene sheme slovenskega turizma podeljuje Slovenska turistična organizacija (STO). Tako je Laško ena od štirih destinacij v državi, ki se ponašajo s tako prestižnim priznanjem. V Laškem ga sprejemajo kot dobrodošlo spodbudo za nadgrajevanje okolju prijazne turistične ponudbe. zaveza turizmu BARBARA FURMAN Na pot trajnostnega turističnega razvoja so se v destinaciji Laško podali leta 2016 in ob letošnji presoji pridobili najvišjo oceno v Zeleni nacionalni certifikacijski shemi, ki destinacijam in posameznim turističnim ponudnikom ponuja različna orodja za izbolj- šanje trajnostnega delovanja. Turistom pa sporoča, da je Slovenija ena najbolj trajnostnih destinacij na svetu. »V Slovenski turistični organizaciji smo ponosni, da smo razvili edinstvena orodja za pospeševanje trajnostnega turizma, in smo zgled tudi drugim državam po svetu,« je poudarila Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije. Vpliv na okolje Platinasti znak Slovenia green destination dokazuje, da so v Laškem dosegli opazen napredek na področju zmanjševanja vpliva turizma na okolje. »V destinaciji Laško prav tako veliko pozornosti namenjajo sistematičnemu izobraževanju predstavnikov turističnega sektorja in osveščanju lokalnega prebivalstva. Dokazali so predanost zeleni zgodbi in poglobili sodelovanje med vsemi udeleženci na področju turizma,« je pojasnila direktorica STO. Tako je destinacija Laško postala prepoznavna, poveza- na in visoko konkurenčna. Ob tem je Maja Pak izpostavila tudi presežke na področju ga-stronomije, saj so razvili lastno Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak kolektivno blagovno znamko Okusiti Laško, s katero nadgrajujejo gastronomsko dediščino in spodbujajo trajnost tudi v gastronomiji. Tako lahko turistom nudijo vrhunska kulinarična doživetja. Zelena delovna mesta Po besedah župana Franca Zdolška ima trajnostni turizem v občini večplastne učinke. Med drugim v lokalnem prostoru zagotavlja tudi nova zelena delovna mesta in s tem priložnosti za dolgoročno reševanje brezposelnosti: »Želimo si, da bi si čim več naših občanov delo zagotovilo v domačem okolju, ne le v turističnih središčih, ampak tudi v podeželskem turizmu. Tako bo naše podeželje ostalo poseljeno.« Kot zagotavljajo v Laškem, bodo okoljskemu vidiku sledili tudi pri izvedbi prireditev. Glede tega se bodo lahko že to poletje prepričali obiskovalci priljubljene prire- Župan Občine Laško Franc Zdolšek ditve Pivo in cvetje. Slovenska turistična organizacija vsaka tri leta preverja, ali destinacije še izpolnjujejo pogoje za znak, ki so ga pridobile. Podpora ministra Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je prepričan, da platinasto priznanje Laškemu omogoča dodatno razvojno perspektivo in dobrodošlo popotnico za prizadevanja. »Vesel sem, da se Laško z okolico razvi- ja po načelih trajnostnega in zelenega turizma. Temelje za tovrstne razvojne usmeritve so leta 2008 začeli postavljati moji predhodniki, sedanja ekipa na gospodarskem ministrstvu pod mojim vodstvom bo zagotavljala podporo tudi v prihodnje, med drugim s pomočjo razpisov za naložbe v zeleni turizem. Cilj države je usmerjen v nadgradnjo butične turistične ponudbe z višjo kakovostjo, z manjšim odličnim odtisom in večjo vrednostjo za vse,« je zagotovil minister Han. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han Od zdravilišča do zdravilišča s kolesom Slovenska naravna zdravilišča, med njimi je tudi Laško, so po novem povezana s Slovensko zeleno kolesarsko potjo dobrega počutja (Slovenia green wellness route). Gre za edinstven produkt 16-dnev-nega raziskovanja ponudbe slovenskih naravnih zdravilišč na najbolj zelen način - s kolesom. Kot je povedal direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer, kolesarska pot povezuje 11 naravnih zdravilišč, začne se v Ljubljani in se nadaljuje čez Savinjsko dolino, od tam pa v Obsotelje in Kozjansko ter nazaj v Celje. Iz Celja se nadaljuje do Prekmurja. Kolesarska pot je večinoma speljana zunaj glavnih prometnih cestnih povezav. Foto: SHERPA Več parkirnih mest CELJE - V večini blokovskih naselij v mestni občini so težave s parkiranjem povod za vsakodnevno slabo voljo občanov, saj je avtomobilov vedno več. V dveh mestnih četrtih je že ali bo kmalu na voljo malo več parkirnih mest. Razširjeno parkirišče z 18 novimi parkirnimi mesti je na voljo stanovalcem Škapinove ulice v Novi vasi. Območje dodatnih parkirnih površin je občina uredila s polaganjem betonskih travnih plošč iz satja. Ob tem so izvajalci zaščitili strme brežine s kamnito betonsko škarpo, razširili javno razsvetljavo in uredili nova ekološka otoka. Gradbena dela je izvajal samostojni podjetnik Blaž Švelc, stala so malo manj kot 80 tisoč evrov, ki jih je zagotovila občina v letošnjem občinskem proračunu. V mestni četrti Savinja bo parkirišče med Trubarjevo in Čopovo ulico konec avgusta razširjeno za 80 kvadratnih metrov. Naložba je vredna malo manj kot sedem tisoč evrov, ki jih bosta zagotovili MČ in občina. TC, foto: arhiv MOC Hrana ni za tjavendan PO SLOVENIJI - Projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, je že osmo leto zapored združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani. Projektu se je v iztekajočem se šolskem letu pridružilo 160 ustanov, skupno je sodelovalo več kot 7600 otrok in mladostnikov ter 734 mentorjev. Med sodelujočimi ustanovami je bilo tudi 27 vrtcev in šol iz savinjske regije. Z raznolikimi dejavnostmi, merjenjem količin zavržene hrane in osveščanjem so ustanove količino zavržene hrane v povprečju zmanjšale za 30 odstotkov, nekatere so uspele količino zavržene hrane zmanjšati celo do 90 odstotkov. Osrednji namen projekta Hrana ni za tjavendan je osve-ščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o zaskrbljujočih količinah hrane, ki jo vsakodnevno zavrženo, ter obenem ponuditi orodja za reševanje tega problema v njihovem vsakdanu. Med tistimi, ki so dosegli najboljše rezultate, so učenci iz OŠ Glazija, ki so med učenci prilagojenega izobraževalnega programa osvojili 3. mesto, in učenci I. OŠ Celje, ki je v kategoriji vrtcev in prvega triletja OŠ osvojila 1. mesto. Sodelujoči v projektu Hrana ni za tjavendan so imeli mo- žnost sodelovati tudi na natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Otroci so z mentorji ustvarili 271 domiselnih receptov, partnerji projekta pa so nagradili 20 najboljših. Iz zmagovalnih receptov je nastala tudi knjižica Reciklirana kuharija. SŠol IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠENTJUR - Zaplet pri umeščanju kalobške podružnice Šola bo morala obiti sosede Izdelava projekta za gradnjo nove Podružnične osnovne šole (POŠ) Kalobje z vrtcem in s telovadnico, ki bi nadomestila več kot dvesto let staro šolsko poslopje, je trenutno ustavljena. Neposredni sosedje se z idejnim projektom namreč niso strinjali, zato bo potrebna izdelava novega. Občina Šentjur išče ustrezne rešitve, ki bodo sprejemljive tako za bližnje krajane kot za šolo. TINA STRMCNIK Državni zbor je z amandmajem 18. novembra lani zagotovil večino denarja za gradnjo nove POŠ Kalobje, 24. februarja letos je vlada projekt novogradnje uvrstila v načrt razvojnih programov. Šolsko ministrstvo je na pobudo Občine Šentjur pripravilo idejno zasnovo. Občina je izvedla javno naročilo za izbiro projektanta za pripravo potrebne dokumentacije in z izbranim projektantskim podjetjem podpisala pogodbo. Začetek gradnje nove šolske stavbe je bil načrtovan za letos. Oktobra lani so pristojni domačine seznanili z idejnim projektom načrtova- Na šolskem ministrstvu so pojasnili, da je sofinanciranje nove podružnične osnovne šole predvideno do leta 2024. In da bo občina do sofinanciranja upravičena tudi v primeru zamika gradnje. Država je za gradnjo novega šolskega poslopja v proračunu namreč zagotovila 1,9 milijona evrov, preostanek bo zagotovila občina. ne naložbe. Na šolskem ministrstvu so pojasnili, da na predstavitvi ni bilo nikogar, ki se s projektom ne bi strinjal. Kasneje so se oglasili sosedje, ki nasprotujejo predvideni ureditvi na mestu, kjer trenutno stoji šolska stavba, ki je predvidena za rušenje. Skrbi jih vrvež z igrišča Sosedje, ki se s predvidenim projektom ne strinjajo in ne želijo biti imenovani, so pojasnili, da niso bili obveščeni o predstavitvi projekta oktobra lani. Prvi sestanek so imeli v začetku marca, in sicer na njihovo zahtevo. Dejali so, da v svoji neposredni bližini ne nasprotujejo umestitvi šole in vrtca. Zaplet je po njihovih besedah nastal, ker je prva idejna zasnova predvidevala, da bi le 80 centimetrov stran od meje med zemljiščema zgradili telovadnico in igrišče. »Telovadnica je bila najprej predvidena v višini 11 metrov. Če bi to uresničili, bi se počutili, kot da nas obdaja berlinski zid. Zato smo želeli večji odmik in prestavitev predvidenih vsebin.« Nato so pristojni ob meji s hišo omenjenih sosedov predvideli igrišče. »Dopoldanske dejavnosti otrok nas ne motijo. S tem, da bi se šest metrov od prostora, kjer spimo, ob popoldnevih in večerih razlegala vrvež mladih in hrup motorjev, pa se ne strinjamo. Nazadnje smo se pogovarjali, da bi na mestu, kjer zdaj stoji šola, stala telovadnica, ki je zdaj načrtovana nižje kot v prejšnji idejni zasnovi. Igrišče bo verjetno ostalo na mestu, kjer je že zdaj. Skrbi nas še to, kako bo urejeno odvodnjavanje, saj voda ne more biti speljana k nam pod hišo,« so še pojasnili. Odkar so izrazili pobudo, da bi bile vsebine zastavljene drugače, so bili, kot pravijo, deležni širjenja nekaterih neresnic, ki so jih prizadele in so vplivale na njihovo zdravje. Iščejo sprejemljive rešitve Na šolskem ministrstvu so razložili, da zaplet rešuje občina, ki je lastnica šole in in-vestitorica. »Sosed se strinja z novogradnjo telovadnice pod pogojem, da bo odmaknjena od roba njegovega zemljišča za šest metrov. Občina bo sosedu ugodila in za prestavitev telovadnice kupila del zemljišča od Župnije Kalobje oz. Škofije Celje. Telovadnica bo delno vkopana, tako da ne bo višja od šole, predvidoma bo celo nižja.« Na podlagi uspešnega dogovora s sosedom in s Škofijo Celje bo šolsko ministrstvo plačalo dodatne stroške spremembe prvotno izdelane idejne zasnove. S pristojnega ministrstva so še sporočili, da bo natančna višina telovadnice v primerjavi z višino šole znana po izdelavi nove idejne rešitve, in sicer predvidoma do konca avgusta. V službi za odnose z javnostmi v Občini Šentjur so pojasnili, da so za to, da bi rešili zaplet, doslej organizirali že več sestankov. Vpletene strani se še usklajujejo in iščejo ustrezne rešitve, ki bodo sprejemljive tako za bližnje krajane kot tudi za šolo. Dolga leta opozarjanj Da je na Kalobju potrebna nova šolska in vrtčevska stavba, so domačini glasneje pozvali, ko je Komisija Uprave RS za zaščito in reševanje odsvetovala uporabo prvega nadstropja in podstrešja podružnice. Po potresu v Petri-nji so se namreč v stari šolski zgradbi, ki je bila zgrajena leta 1898 in je bila med drugo svetovno vojno požgana, pojavile razpoke. Otroci so pouk in vrtec zato nekaj mesecev obiskovali v nadomestnih prostorih - učenci v prostorih vrtca, predšolski otroci v prostorih gasilskega društva. Občina je medtem naročila pregled stavbe in našla izvajalca, ki je poskrbel za najbolj nujna popravila. Foto: SHERPA Bolje pripravljeni na nesreče OBSOTELJE IN KOZJANSKO - Izboljšanje pripravljenosti ob naravnih nesrečah in nesrečah zaradi človeške napake ter vzpostavitev zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja so cilji čezmejnega projekta Cro-si-safe. Projektni partnerji bodo, zahvaljujoč sodelovanju v projektu, kupili primerno opremo ter pri različnih ciljnih skupinah okrepili znanje za posredovanje v nesrečah. Projekt vodi Zagorska razvojna agencija iz Hrvaške, Razvojna agencija Sotla je koordinatorica dejavnosti na slovenski strani. Ta ustanova bo z izobraževanji in usposabljanji skušala prispevati k dvigu osveščenosti različnih ciljnih skupin. Širšo javnost bo skušala priučiti pravilnih odzivov in načinov ravnanja med nesrečami in po njih. O pripravljenosti na naravne nesreče bo izvedla tudi specializirana izobraževanja za predstavnike urgentnih služb. Projektni partnerici, Krapinsko-zagorska županija in Občina Rogatec, bosta pridobili denar za nakup opreme. Občina Rogatec bo kupila terensko reševalno vozilo, namenjeno lokalnim gasilskim društvom, ter dvižno ploščad, s katero bo omogočeno reševanje na višini. Tako na slovenski kot na hrvaški strani bosta vzpostavljeni izkustveni sobi. V njiju bodo ljudje, zahvaljujoč virtualni simulaciji, spoznavali pravilno ravnanje v primeru nesreč. Cilja projekta sta med drugim še nadgradnja čezmejnega sodelovanja služb civilne zaščite in krepitev pripravljenosti za nepredvidene nesreče na območju Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije. Skupna vrednost projekta znaša približno 740 tisoč evrov, od tega je predvidenih približno 629 tisoč evrov sofinanciranja iz Evropskega sklad za regionalni razvoj. TS Varneje proti Pečici ROGAŠKA SLATINA - Končana je obnova 770 metrov dolgega odseka javne poti od Zgornjega Gabernika proti Pečici. Občina je za izvedena dela s stroški nadzora in davka na dodano vrednost odštela 158 tisoč evrov. Občina se je za obnovo javne poti, ki jo sicer upravlja Krajevna skupnost Kostrivnica, odločila, saj je bila cesta v zelo slabem stanju in ni bila več varna. Ta prometnica, ki povezuje občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, je še posebej pomembna, kadar pride zaradi zastojev, nesreč ali del do zaprtja državne ceste. Po njej je namreč urejen tudi obvoz proti Poljčanam. Ker bi bila obnova ceste v celotni dolžini za KS Kostrivnica prevelik zalogaj, je obnovo dela ceste, ki je najbolj zahteven in tudi najdražji, plačala občina. Vozišče je bilo ponekod razširjeno, tako da je zdaj prevozno tudi za tovorna vozila. Izvajalec del v omenjeni KS gradi še kolesarsko stezo. To bo, kot so prepričani v občini, omogočilo varno vožnjo kolesarjev in uporabnikov drugih okolju prijaznih oblik prevoza. TS Štipendije za manj privlačne poklice Mladi lahko pridobijo štipendijo tudi za izobraževanje za pečarja - polagalca keramičnih oblog, za kar izobražujejo na Šolskem centru Celje. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Do vključno 23. septembra lahko dijaki, ki bodo v prihodnjem šolskem letu vpisani v prvi letnik enega od programov srednjega poklicnega, strokovnega ali poklicno--tehničnega izobraževanja, oddajo vlogo za pridobitev štipendije za deficitarne poklice. Letošnja novost je možnost oddaje elektronske vloge. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je razpis za dodelitev te štipendije objavil že v začetku leta na svoji spletni strani, kjer je mogoče najti tudi vlogo za njeno pridobitev. Ta je na voljo že nekaj let in spodbuja mlade k vpisu v tiste programe, ki izobražujejo za poklice, za katere glede na potrebe delodajalcev ni dovolj kadra. Seznam teh poklicev se spreminja, letos sta na njem tudi izdelovalec kovinskih konstrukcij in gastronom hotelir. Pri pripravi vsakoletnega javnega razpisa sklad sodeluje z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, s centrom za poklicno izobraževanje in z zavodom za zaposlovanje. Skupaj pripravijo nabor poklicev, za katere ugotovijo razkorak med trenutnim in pričakovanim kadrom ter predvideno ponudbo delovnih mest. Tovrstne štipendije so namenjene tudi spodbujanju vpisa v izobraževalne programe, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost. Odločitev za enega od deficitarnih poklicev pomeni možnost zaposlovanja na področjih, kjer se tradicionalno zaposlujejo tujci. Tovrstno spodbujanje vpisa v izobraževalne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, za katere zdaj ni dovolj zanimanja, je pomembno tudi zato, ker sicer tem programom grozi ukinitev. Približno sto evrov na mesec Za štipendije bo v prihodnjem šolskem letu na voljo 3,675 milijona evrov. Tudi letos bo dodeljenih do tisoč štipendij, mesečna višina štipendije znaša 107,42 evra in se spreminja v skladu z usklajevanjem socialnih prejemkov v Sloveniji. Lani je bilo manj kot tisoč vlog za dodelitev štipendije, zato jo je sklad dodelil vsem prosilcem. Štipendijo je prejelo 999 dijakov prvih letnikov, dodeljena jim je bila za celotno obdobje izobraževalnega programa. V letošnjem naboru deficitarnih poklicev so kamnosek, mehatronik operater, inštalater strojnih inštala- cij, oblikovalec kovin - orodjar, elek-trikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, zidar, tesar, klepar - krovec, izvajalec suhomon-tažne gradnje, slikopleskar - črko-slikar, pečar - polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar, steklar, tehnik steklarstva, gastronom hotelir. TC Sklad je konec junija objavil tudi razpis za dodelitev Zoisovih štipendij, ki so namenjene dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Rok za oddajo vlog, ki jih je letos mogoče oddati tudi elektronsko, je za dijake je 9. september, za študente pa 10. oktober. 10 IZ NAŠIH KRAJEV Zbrane je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler. Dneva gasilcev se je udeležilo več kot 400 savinjskih gasilcev. POLZELA - Dan gasilcev letos v znamenju 50-letnice PGD Andraž nad Polzelo Ko praznujejo spodnjesavinjski gasilci Po dveh letih okrnjenega Dneva gasilcev Gasilske zveze (GZ) Žalec so ga lahko letos izvedli v enakem obsegu kot pred epidemijo. Udeležilo se ga je več kot 400 gasilcev iz Spodnje Savinjske doline. Vse oči so bile tokrat uprte v Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Andraž nad Polzelo. Tamkajšnji gasilci so bili gostitelji srečanja. Združili so ga s praznovanjem 50-letnice društva in prevzemom nove motorne brizgalne znamke Rosenbauer Fox. Zagotovo pa so vse njihove misli usmerjene že v julijsko gasilsko olimpijado v Celju, kjer bodo pesti stiskali za svoje mladinke. ŠPELA OŽIR Osrednji gost prireditve je bil generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But, ki se je po prizorišču slovesno sprehodil v spremstvu predsednika GZ Žalec Edvarda Kuglerja in predsednika PGD Andraž nad Polzelo Davida Zabukovni- ka. Za njimi so na andraško športno igrišče prikorakali častna četa in četa praporov 32 gasilskih društev, prapora žalske gasilske zveze, prapori mladine in veteranov ter gostujočih gasilskih društev pod vodstvom podpoveljni-kov GZ Žalec Janka Lupšeta in Dušana Zabukovnika. Po predaji poročila najvišjemu gasilskemu predstavniku, ki mu ga je izročil namestnik poveljnika David Krk, in zaigrani slovenski himni v izvedbi godbenikov iz Liboj so sledili pozdrav predsednika GZ Žalec Edvarda Kuglerja in nagovora župana Občine Polzela Jožeta Kužnika ter slavnostnega gosta Darka Buta. Ta je v nagovoru gasilcem izrazil hvaležnost za poslanstvo, ki ga opravljajo, poudaril je dobro sodelovanje gasilske zveze z upravo in podal nekaj informacij o dejavnostih na področju gasilstva. Pol stoletja delovanja Ob 50-letnici društva PGD Andraž je zbrane nagovoril predsednik David Zabukov-nik. Poudaril je, da je bilo na začetku v društvu zgolj 29 članov, medtem ko jih je trenutno že 219, kar je za tako majhen kraj zelo lepa številka. Prvih petindvajset let njihovega povezovanja je zaznamovalo zagotavljanje pogojev za delovanje. Priza- devali so si zagotoviti prve prostore, pridobiti prvo motorno brizgalno in gasilsko vozilo. Sestavljali so prve desetine. Eden večjih dosežkov je bila gradnja novega gasilskega doma. »Drugih petindvajset let je zaznamovalo trdo delo na vseh področjih delovanja društva. Opremili smo se s sodobno gasilsko tehniko, usposabljali članstvo s pomočjo različnih dejavnosti, skrbeli za vzdrževanje članstva v društvu in poskrbeli za naložbeno vzdrževanje gasilskega doma,« je še povedal predsednik David Zabukovnik in dodal, da so v zadnjem obdobju ponosni na pridobitev večjega gasilskega vozila s cisterno z oznako AC 24/50 in na novo motorno brizgalno, ki so jo predali namenu ob nedavnem dnevu gasilcev. Načrtno delo je prineslo odmevne rezultate njihovih gasilcev. Mladinke ne sodijo le med najboljše v državi, ampak tudi širše. V nadaljevanju slovesnosti je predstavnik GZ Slovenije Branko Verk podelil najvišja gasilska odlikovanja. PGD Andraž nad Polzelo je ob jubileju prejelo gasilsko plame-nico tretje stopnje, gasilsko odlikovanje za posebne zasluge pa sta prejela Ladislav Košec iz Ločice ob Savinji in Igor Kotnik iz Letuša. Foto: TT Dovolj bo za petnajst let VRANSKO - V tem spo-dnjesavinjskem kraju so v petek namenu predali nadgrajeno čistilno napravo, ki jo upravlja Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec. Vrednost naložbe je znašala malo manj kot 243 tisoč evrov. Za njeno nadgradnjo so se zaradi preobremenjenosti z odpadnimi vodami odločili leta 2021, s čimer se je zmogljivost čistilne naprave, ki čisti odpadne vode z območja Vranskega in dela Brodov, povečala s 700 na 1400 populacijskih enot. JKP Žalec je kot najugodnejšega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila izbralo podjetje S5 Projekt. Zgradilo je grablje, pesko-lov, maščobnik in čistilni blok 2 ter uredilo zunanjost. Glede na prebivalstvene in gospodarske smernice odgovorne službe predvidevajo, da bo zmogljivost tako dograjene čistilne naprave zadostovala vsaj za 15 let. Odprtje, na katerem sta bila tako župan Občine Vransko Franc Sušnik kot direktor žalske komunale mag. Janez Primožič, je popestrila Folklorna skupina Vransko, medtem ko je blagoslov opravil domači župnik Jože Turinek. ŠO Zabojniki za odpadno jedilno olje ŽALEC - »Liter odpadnega jedilnega olja, če ga ne zavržemo pravilno, onesnaži tisoč litrov pitne vode v podtalnici. Odpadno jedilno olje prav tako maši kanalizacijske cevi,« poudarja Andrej Fideršek, predsednik Turističnega društva Žalec in soustanovitelj Civilne iniciative za upravljanje brez odpadkov Žalec. Žalsko turistično društvo skupaj z Občino Žalec in UPI -Ljudsko univerzo Žalec sodeluje v pilotnem projektu Manj olja, več okolja, ki ga skoraj v celoti financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Javnost osveščajo oziroma spodbujajo k pravilnemu ravnanju z odpadnim jedilnim oljem. »V Žalcu in okolici bomo postavili osem zabojnikov za odpadno jedilno olje. Vsa gospodinjstva v občini Žalec bodo ob tem prejela brezplačne posodice za večkratno uporabo. V njih bodo občani zbirali odpadno jedilno olje in ga zlivali v skupen zabojnik,« pojasnjuje Fideršek. Prejšnji teden so tovrsten zabojnik postavili pri Osnovni šoli Šempeter, učencem pa so razdelili posodice. »Olja ne smemo odlagati med kompost, v naravo ali med biološke odpadke, ker s tem onemogočamo naravni razkroj in delovanje mikroorganizmov,« še opozarja Andrej Fideršek. Namesto da jedilno olje postane odpadek, lahko postane prihodek, saj gre v nadaljnjo predelavo v biodizel, sveče ali osnovne surovine za kozmetiko. BF Ob novem zabojniku za odpadno jedilno olje pri Osnovni soli Sempeter. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Kakšen bo razvoj naše regije do leta 2027? Razvojni svet Savinjske regije in Svet savinjske regije sta sprejela regionalni razvojni program Savinjske razvojne regije do leta 2027. Razvojna agencija Savinjske regije je s partnerji, predstavniki gospodarstva, nevladnih organizacij in z drugimi sodelujočimi načrt pripravljala štiri leta. Nastalo je 1231 različnih projektov, vrednih 4,1 milijarde evrov. Predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije in župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je dejal, da razvojni program kot svojo vizijo določa zeleno, digitalizirano, inovativno, opolnomočeno in ljudem prijazno Savinjsko regijo. V strateškem delu regionalnega razvojnega programa so pripravljavci po njegovih besedah med drugim zajeli opis potencialov regije. Dodal je, da bodo v naslednji finančni perspektivi ključne tri vsebine. Prva bo zajemala digitalizacijo javne uprave, gospodarstva in nevladnih organizacij, gradnjo poslovnih con in ureditev inkubatorjev. Druga pomembna vsebina bo vodooskrba z odvodnjavanjem in s čiščenjem poplavnih voda ter z zagotavljanjem protipoplav-nih ukrepov. Tretja vsebina bo osredotočena na trajnostno mobilnost in cestno infrastrukturo za razvoj vseh delov Savinjske regije. O potrebah regije V programskem delu je za razvoj Savinjske regije določenih šest ciljev. Prvi cilj je, da bi regija postala pametna, in sicer s poudarkom na inovacijah, digitalizaciji in gospodarski preobrazbi. Drugi cilj je energetski prehod na obnovljive vire energije. Tretji cilj je gradnja prometne infrastrukture s poudarkom na digitalnih omrežjih. Četrti cilj je regija po meri ljudi, kar zajema varstvo socialnih pravic, zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvene oskrbe ter podporo zaposlovanju in izobraževanju. Peti cilj bo spodbujal celostni razvoj regije, zato je pod njegovim okriljem predvidena podpora trajnostnemu razvoju na podeželju in v mestnih območjih. Šesti cilj je pravičen prehod regije Saša oz. prestrukturiranje gospodarstva. V razvojnem programu je predlaganih 1231 različnih projektov, vrednih 4,1 milijarde evrov. »Nekateri projekti bodo del Dogovora za razvoj regije, drugi bodo del mehanizma celostnih teritorialnih naložb, večina projektov bo financiranih s pomočjo razpisov. Razvojni program daje ministrstvom pregled naših potreb v Savinjski regiji, skladno s predpisanimi cilji Evropske komisije,« je po seji povedala direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Iva Zorenč. TS KULTURA 11 Stota obletnica prihoda svetovne popotnice na Japonsko Alma se vrača na Japonsko V ponedeljek so v Nemškem kulturnem centru v Tokiu odprli novo občasno razstavo Japan at last (Končno Japonska) o slovenski pisateljici in svetovni popotnici Almi M. Karlin, ki je nastala kot plod sodelovanja Veleposlaništva Republike Slovenije v Tokiu in Pokrajinskega muzeja Celje ter bo hkrati ključni dogodek ob trideseti obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko. Sledila bodo gostovanja po Japonski. LUKA ŽERJAV Alma M. Karlin na krovu ladje na poti na Japonsko, s slovarjem desetih jezikov v rokah. (Foto: hrani Pokrajinski muzej Celje) Razstavo je pripravila Barbara Trnovec, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje. Gre za japonsko-angleško razstavo, v katero je vključila nekatere originalne nemške citate Alme M. Karlin. Trnovčeva je razstavo delno zasnovala na podlagi prve znanstvene monografije o življenju in delu svetovne popotnice Neskončno potovanje Alme M. Karlin. Po besedah avtorice razstave je bila Alma zaljubljena v Japonsko, tam je živela leto dni, všeč ji je bila njena pokrajina, zelo blizu ji je bila tudi tamkajšnja umetnost. Med bivanjem na Japonskem je delala na nemškem veleposlaništvu. »Na razstavnih panojih so vključeni originalni citati Karlinove. Moj cilj je bil celovito in poglobljeno predstaviti zgodbe Karlinove Japoncem,« je povedala Barbara Trnovec. Iz zapisov Alme M. Karlin je avtorica razstave namreč ugotovila, da so Japonci vljudni in prijazni ljudje, ki so sprejeli tudi Almino drugačnost. Ocenila je tudi, da zgodbe popotnice niso le regionalne, ampak svetovnega formata. Na razstavi ne bodo razstavljeni predmeti, saj bi to vplivalo na stroške. Avtori- Za jubilej glasba slovenskih skladateljev Radečanka Tanja Sonc, priznana violinistka, ki že nekaj let živi in ustvarja v Švici, bo 1. julija ob 18. uri nastopila v Slovenski filharmoniji. S koncertom Glasba slovenskih skladateljev Banka Slovenije končuje obeleževanje svoje 30-letni-ce. Na njem bo Tanja Sonc v sodelovanju z ekipo mladih glasbenikov izvedla skladbe slovenskih skladateljev. Gre za projekt, v okviru katerega je pod pokroviteljstvom Banke Slovenije izšla tudi zgoščenka z isto vsebino, skladbam je mogoče prisluhniti na vseh najbolj priljubljenih digitalnih glasbenih platformah. V Banki Slovenije razumejo svoje poslanstvo tudi v luči ohranjanja in razvoja kulturne dediščine, zato v ospredje vedno bolj postavljajo mlade, njihovo izobraževanje in možnost izražanja v sodobnem okolju. Tako je prišlo tudi do sodelovanja s Tanjo Sonc. Na koncertu bo v ospredju dragocena violina iz leta 1850, ki je v lasti Banke Slovenije in jo ima v najemu mlada violinistka. Ob izidu zgoščenke, ki jo je Banka Slovenije predstavila ob letošnjem kulturnem prazniku, je Tanja Sonc v intervjuju Violinistka Tanja Sonc, članica komornega orkestra Zürcher Kammerorchester ter prejemnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, bo 1. julija v Slovenski filharmoniji predstavila zgoščenko Glasba slovenskih skladateljev. Od 7. do 10. julija bo v domačih Radečah ponovno pripravila Sonc festival, mednarodni festival komorne glasbe. (Foto: Miran Kambič) Koncert je odprt za širšo javnost, vstop je prost, treba je le rezervirati sedež tako, da pišete na elektronski naslov koncert@bsi.si ali pokličete na telefonsko številko 01/47 19 105. za Novi tednik dejala: »Lepo je imeti v rokah rezultat dela svojega življenja, na katerega sem lahko ponosna, hkrati je povezan z domovino, kar je tudi zelo dragoceno. Veliko teh skladb še ni bilo posnetih in veseli me, da sem nekaj doprinesla k zgodovini slovenske glasbe. Izbrala sem svoje najljubše slovenske skladatelje, katerih dela rada izvajam.« Poleg Tanje Sonc bodo na koncertu v Slovenski filharmoniji nastopili še violinist Matjaž Bogataj, čelistka Maruša Turjak Bogataj, pianistka Marie Sophie Hauzel in Celjana, vi-olistka Gea Pantner Volfand in kitarist Aljaž Cvirn. Izvedli bodo skladbe Lucijana Marije Škerjanca, Alojza Srebotnja-ka, Marijana Lipovška, Nena-da Firšta, Huga Wolfa, Slavka Osterca in Matije Krečiča. TC Z leve proti desni so: dr. Mario Vielgrader, direktor Avstrijskega kulturnega foruma v Tokiu, Miha Grudnik, referent za kulturo in javno diplomacijo na veleposlaništvu RS v Tokiu, Tina Vodnik, namestnica veleposlanice RS v Tokiu, Barbara Trnovec, avtorica razstave in kustodinja Pokrajinskega muzeja Celje, dr. Ana Polak Petrič, veleposlanica RS na Japonskem, dr. Maike Roeder, znanstvena referentka na OAG - Nemško vzhodnoazijsko društvo, in dr. Stefan Speidel, član upravnega odbora OAG - Nemškega vzhodnoazijskega društva ca je zato zasnovala poseben kabinet čudes, v katerem je del osebne zbirke Alme M. Karlin predstavila na nov način: »Plemiči, bogati meščani so jih imeli in tudi Alma je imela zelo podobno omaro s predmeti, ki jih je prinesla s poti. V tem kabinetu čudes je del njene zbirke predstavljen zelo privlačno in verjamem, da bo to nagovorilo ljudi.« Kabinet čudes so ustvarili s pomočjo dveh panojev, ki tvorita nekakšno omaro, na njiju pa so fotografije najpo- membnejših Alminih predmetov. Diplomatski odnosi in katalog Odprtje razstave je bilo načrtovano že v olimpijskem letu, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili, sicer pa bo po različnih japonskih mestih razstava potovala do julija 2023. Torej eno leto, tako dolgo, kot je trajalo tudi Almino potovanje po Japonskem. Slovenska veleposlanica v Tokiu dr. Ana Polak Petrič je izpostavila pomembnost razstave, saj je pred sto leti redkokdo pripotoval od tako daleč na Japonsko. Dodala je, da meni, da bo japonska javnost cenila Almine potopise, spomine in njena opažanja japonske družbe. Polak Petričeva je še poudarila, da bodo ob razstavi pripravili več dogodkov in predavanj, ter opozorila na Almo Karlin kot žensko vzornico v tistem času in tudi danes. Ob razstavi je izšel tudi japonsko-angleški katalog. Podstrešje in Odtujenost S predstavitvijo šeste številke literarne revije Podstrešje in z odprtjem fotografske razstave Odtujenost so v galeriji AQ GCC v celjski umetniški četrti pretekli četrtek nadaljevali GCC poletje '22 - sklop poletnih kulturnih prireditev. S performansom Sobiva-nje - med rojstvom in smrtjo na nedavni Poletni muzejski noči se je tudi uradno začelo GCC poletje '22, s katerim na Gimnaziji Celje - Center (GCC) tudi letos dopolnjujejo bogat poletni kulturni utrip knežjega mesta. Vse prireditve letos v ospredje postavljajo celjsko umetniško četrt, kjer je GCC spomladi v upravljanje od Mestne občine Celje prejela galerijo AQ. V galeriji AQ GCC so predstavili šesto številko literarne revije Podstrešje, v katero so tudi tokrat dijakinje in dijaki na svojstven način ujeli utrip letošnjega šolskega leta s poezijo in prozo. Istočasno so v galeriji odprli tudi fotografsko razstavo nekdanje dijakinje GCC, zdaj študentke na ALUO Lane Soklič, poimenovane Odtujenost. Posebna gostja prireditve je bila pesnica in pisateljica Nina Kremžar, ki je sicer tudi urednica literarne revije Novi zvon. Poleg recitacije nekaj svojih pesmi je v nagovoru mladim lite- ratom namenila spodbudne besede o literarnem ustvarjanju. Nekaj svojih pesmi in proznih odlomkov so recitirali tudi mladi avtorji, za glasbeno popestritev dogodka je poskrbela mlada pevka Samantha Maya. Šesto Podstrešje s svojimi prispevki izpolnjuje dvajset mladih avtoric in avtorjev poezije, kratke proze in ese-jistike. Uredniško delo je to leto opravil Kristian Koželj, s katerim na GCC že vrsto let sodelujejo pri izvajanju obšolskih dejavnostih s po- dročja poezije in kreativnega pisanja. V gostujočem delu revije se predstavljajo dijakinje Gimnazije Vič, zbrane v literarnem klubu L'Etažer. Podstrešje je tudi letos opremljeno z ilustracijami dijakov likovne gimnazije, oblikovala pa ga je Ana Pečnik. Do konca poletja se bosta v galeriji AQ GCC zvrstili še dve razstavi, in sicer Gaje Peko-šak (14. 7.) in Mance Matelič ter Emili Jenko (18. 8.), maturantk likovne gimnazije na GCC. LŽ V šesti izdaji literarne revije Podstrešje svoja dela predstavlja dvajset mladih avtoric in avtorjev (Foto: GCC) 12 NAŠA TEMA Razvada, brez katere ne gre v vročih dneh Katerega imate najraje? Številnim ljudem poleti prija sladoled. Zato smo k pogovoru povabili sogovornika, ki vsak na svoj način skrbita, da se v razgretem ozračju ljudje sladkajo z različnimi okusi. Polona Krajnc Hegediš v naslednjih tednih načrtuje odprtje nove poslovne enote, namenjene le sladoledu. Feti Mustafi je izdelavo sladoleda dobil kot družinsko dedišči no. Z njima smo go vorili o tem, kakšni jedci sladoleda smo na Celjskem. Zanimalo nas je, ali je izdelovanje sladoleda res romantična obrt in kaj je skrivnost dobrega ledene ga posladka. Foto: SHERPA Dozorela je odločitev za sladolednico To poletje bo v središču Celja zaživela sladolednica. Ideje zanjo snujeta Polona Krajnc Hegediš in njen mož, ki sta mnogim v knežjem mestu in širše znana po prodajalni slaščic Polonine sladke skrivnosti. Služiti kruh s sladicami in sladoledom se sliši zelo romantično. Je res tako? Polona Krajnc Hegediš je odgovorila, da je pri izdelavi sladoleda treba upoštevati ogromno dejavnikov - od izvora živil, njihovega hranjenja in prevoza na drug konec sveta do vseh higienskih standardov. »Pri sladoledu lahko hitro gre kaj narobe, nastane lahko zelo slab izdelek. A če je izdelava sladoleda tvoje poslanstvo, ri okusi so bili narejeni tudi brez laktoze. Vsi sladoledi so bili izdelani brez dodanega sladkorja, saj so bile po besedah sogovornice sestavine, ki jih je uporabljala, že same po sebi dovolj sladke. Za sladolednico bodo recepti nekoliko spremenjeni. »Če bi ostali pri zgodbi, ki smo jo pisali v preteklih letih, bi ena kepica sladoleda stala že več kot pet evrov. Z možem meniva, da je takšna »Pred leti so začeli strokovnjaki poudarjati prednost tega, da uživamo zdravo hrano. Ekološko pridelana živila so bila draga, zdaj so se še občutno podražila. Ta preskok moramo razumeti. Zdrave stvari ne bodo nikoli več poceni.« no v Evropo. Mango ni bil zor-jen v hladilnici, kar pomeni, da so ga morali porabiti v 24 urah. »Imel je dobro strukturo, dovolj vlage in sladkorja, da smo ga olupili, spremenili v kašasto osnovno in iz njega naredili sladoled. Lani je bila cena takšnega manga 40 evrov na kilogram, letos je poskočila na 60 evrov. Ko sem februarja videla, kako so se spremenile cene, mi je šlo kar na jok,« je povedala. Omenila je še, da se je v zadnjem času izredno podražila tudi cena embalaže, s pomočjo katere lahko ljudje sladoled odnesejo s seboj. Več iskalcev dobrega sladoleda Ker sladkosti seveda prijajo tudi ljudem s sladkorno boleznijo, Polona Krajnc Hegediš načrtuje sladolede, ki bodo primerni zanje. Tudi v svoji družini ima bolnike z omenjenimi težavami, zato bo poskrbela, da si bodo lahko privoščili sladoled z okusom temne čokolade ali jagodi-čevja. Ker bodo vsi sladoledi brez glutena, bodo primerni za ljudi s celiakijo. In kakšni jedci sladoleda smo na Celjskem? Sogovornici se zdi, da je več kot 50 odstotkom ljudi vseeno, kateri okus izberejo. Radi imajo katerokoli hladno zmes, ki jo lahko poližejo. Odstotek zahtevnejših kupcev in iskalcev dobrega sladoleda se po drugi strani vsako leto nekoliko zviša. Gre za tiste, ki vprašajo, kako in iz česa je narejen sladoled. »Številni že veliko vedo o tem, kaj so dobre in zdrave slaščice. Ne zdi se mi prav, da bi jih skušala prinesti okrog<.« Dodala je, da z možem tudi s točenim sladoledom nista brcnila v temo. Generacije, ki so takšen sladoled jedle v svoji mladosti, se ga nostalgično spominjajo in si ga rade privoščijo. »Cena kepice sladoleda mora upoštevati ceno sadja, strošek obdelave in izdelave, stroške elektrike, vode, žličke, korneta ali lončka ter serviete. Poleg tega mora biti plačan še tisti, ki sladoled naredi in ga prodaja.« potem greš vsak dan sproti dobrim in zdravim rezultatom naproti.« V prodajalni Polonine sladke skrivnosti so si stranke pred časom lahko izbrale kepice sladoleda. V zadnjem času je lastnica slaščičarske delavnice tam ponujala točen sladoled. Zdaj so dozorele ideje za novo poslovno enoto, ki bo namenjena samo sladoledu. »Že nekaj časa smo se soočali s prostorsko stisko. Večji posegi v prostor v središču mesta večinoma niso mogoči, saj so stavbe zaščitene. Pri tem sva imela z možem pri ideji o sladolednici tudi nekaj sreče. Za svojo dejavnost sva namreč našla prostor na Glavnem trgu, kjer imava poslovni prostor že zdaj. Le da bo sladolednica na drugi strani ulice.« Ko gredo cene v nebo Ko je na Glavnem trgu 1 ponujala kepice sladoleda, je bil ta izdelan iz zdravih in zelo kakovostnih sestavin. V njem ni bilo glutena, nekate- cena za Celje absolutno previsoka. Razumeva, da ljudje v času podražitev pretehtajo, za kaj bodo namenili svoj denar.« Dodala je, da sta v zadnjega pol leta iskala primerne sadne pireje, ki bodo nadomestili svež sadni delež. Še posebej pozorna sta bila, da v pirejih ne bi bilo preveč dodanega sladkorja. Za izdelavo te hladne sladice ne bosta uporabljala glutena. Kjer bo mogoče, se bosta še naprej izogibala tudi laktozi. Prepoznavna po okusu manga Sogovornica prisega na osnovne okuse, ideje o mešanju sadja in začimb ali o prepletanju sadja in čokolade ji niso blizu. V njeni prodajalni v preteklosti ni bilo mogoče dobiti okusov sladoleda, ki spominjajo na nekatere slaščice s trgovskih polic. Osnova za veliko okusov je bilo uvoženo sadje. Polonine sladke skrivnosti so slovele predvsem po sladoledu z okusom manga. To sadje je bilo sveže obrano in z letalom pripelja- »Moj cilj je delati dober in zdrav sladoled, ki bo še vedno primeren za vsak žep. Ob tem, da se sestavine dražijo iz tedna v teden, to ni lahko,« pravi Polona Krajnc Hegediš. NAŠA TEMA 13 Skrivnost je v podrobnostih »Ko sem bil otrok, so nam slaščičarji sladoled odmerjali v skromnih kepicah. Jaz pa sem si želel, da bi se ga enkrat res najedel, čeprav veliko denarja nisem imel.« Tako pravi Feti Mustafi, lastnik lokala Index v Šentjurju. Pred tamkajšnjo vitrino sladoleda se velikokrat zbere vrsta ljudi, željnih hladne osvežitve. Ko je začel v Šentjurju prodajati sladoled, najprej ni imel velikega prometa. Izjemen uspeh pri promociji je dosegel, ko je ravnatelju ene od osnovnih šol ponudil, da bi ob koncu šolskega leta vsak dan brezplačno sladoled postregel razredu ali dvema. Takrat je skupno podaril približno 480 kepic različnih okusov. Otroci so o svoji izkušnji povedali doma in lastnik lokala je opazil, da so že čez nekaj dni naokrog prišli pripadniki starejše generacije - šlo je za babice in dedke osnovnošolcev, ki so prišli poskusit, ali je sladoled, ki so ga pohvalili njihovi vnuki, res tako dober. Prodaja sladoleda je pripeljala do tega, da se je Feti Mustafi z družino preselil v Šentjur. Danes pred svojo vitrino gosti ljudi najrazličnejše starosti. Veliko starejših od 60 let se ob misli na sladoled nasmeji že, ko sto- pijo iz avtomobila. S pohvalo ne skoparijo niti, ko v roke primejo kornet z izbranim okusom. »Zaradi tega sem zelo hvaležen. Velikokrat razmišljam, kako bi jih še osrečil,« razmišlja. Družinska dediščina Izdelovanje sladoleda je natančneje spoznal v mladosti, ko se je te obrti lotil njegov oče. V to dejavnost je vpet že vrsto let, ob dolgoletni praksi so mu v pomoč tudi izobraževanja, ki so na voljo v Ljubljani, a tudi čez mejo, na primer v Italiji. »Mislim, da je kakovost sladoleda odvisna od vloženega truda. V našem primeru se trije ljudje posvetimo pripravi ene sladoledne vitrine. Nekateri morda pripravo te hladne sladkosti jemljejo preveč zlahka,« je dejal. Ko je s svojo dejavnostjo prišel v Šentjur, je bil njegov cilj ljudi privabiti s kakovostjo, pred očmi ni imel le dobička. Kakovost sladoleda je po njegovem prepričanju odvisna od številnih podrobnosti. Ena od njih je temperatura hladilne vitrine, ki naj bi imela od 15 do 16 stopinj. »Če je popoldne neurje, je treba hlajenje prilagoditi. Na to marsikdo ni pozoren. A če je hlajenje glede na zunanjo temperaturo neustrezno, lahko sladoled postane trd kot kamen.« Kepic ne tehta Sladoled redno okuša in ugotavlja, kaj bi še spremenil, da bi bil z njim še bolj zadovoljen. Rad prisluhne mnenju strank, ki povedo, kaj jim je všeč in kaj ne. Ker se še dobro spominja, da so slaščičarji nekoč sladoled odmerjali v zelo skromnih kepicah, se zavzema za to, da se ga tisti, ki si ga privoščijo, res naužijejo. Na nekaterih predavanjih predavatelji kakšno besedo rečejo tudi o tehtanju kepic. Sam se na to ozira. »Morda zaradi tega res zaslužim kakšen evro manj. A se mi zdi bolj pomembno, da so stranke zadovoljne.« Z leti je izostril svoj pogled na sestavine, ki jih uporablja. Borovnice in jagode je nekaj časa dobival iz Romunije, a so bili sadeži preveč vodeni, zato je zamenjal dobavitelja in zdaj večino sadja dobiva iz Avstrije. Všeč so mu češnje, ki izvirajo iz Slovenije ali Italije in so nato predelane v posebne paste. »Dobavitelje res že zelo dobro poznam. Najbolj uveljavljeni imajo visoke cene. A če je kakovost dobra, pozabiš na tistih nekaj evrov več, ki jih je treba odšteti.« Modro nebo in zeleno jabolko Povpraševanje po sladoledu se spreminja glede na letni čas in vreme, a tudi glede na to, ali še traja šolsko leto ali so že počitnice. Včasih ljudje pridejo le na kepico hladne sladkosti, včasih domov odnesejo celo banjico. Ko potegne črto, Feti Mustafi s sodelavcema dnevno pripravi več kot sto litrov sladoleda, ponuja ga 24 okusov. Opaža, da je priljubljenost okusov različna od kraja do kraja. »V Ljubljani se vse vrti okrog novosti, kot da bi radi tako ponudniki kot kupci potrdili, da so nekaj posebnega. Na podeželju se je treba prilagajati temu, kar želijo ljudje. Če večina želi vaniljo, lešnik in ob robu Sladoled po deset ... Zgodb, povezanih s sladoledom, je verjetno toliko, kot je tistih, ki si ga privoščijo. Svoje pripovedi z izdelovanjem sladoleda pišejo tudi ponudniki, zaradi katerih se človek pred vitrino včasih kar ne more odločiti, kaj bi si privoščil. Čeprav imata oba sogovornika, ki smo ju predstavili v tokratni temi, svojo filozofijo izdelave te osvežilne hladne sladice, se strinjata, da je končni TINA STRMČNIK izdelek odvisen od številnih podrobnosti. Čeprav sladice veljajo za pregreho, številni, ki so se lotili sladoledne obrti, dokazujejo, da se da to hladno dobroto izdelati tudi iz zdravih in bolj naravnih sestavin. Nedavno smo v Novem tedniku predstavili zgodbo kmetije Sinkovič, kjer so iz presežkov mleka začeli izdelovati zamrznjen jogurt. Pred časom smo pisali o družini Matk iz Matkovega kota, ki sladoled izdeluje iz kozjega mleka. Uspešno sladoledno zgodbo piše družina Padežnik-Malič, ki na konjiškem koncu ponuja svojo blagovno znamko Mali čoko. V kepici sladkosti se torej lahko skriva tudi dobra podjetniška priložnost. Da domišljija pri sladoledu res nima meja, sem ugotovila pri pripravi reportaže o Velenjskem jezeru, ko mi je sladoledar omenil sladoled Titovo Velenje. S svojimi idejami navdušujejo tudi tisti, ki ob klasiki ponujajo okuse, kot je na primer gin tonic. Bolj lokalne in sezonske pripovedi pripovedujejo sladoledi z okusom jurke, modre frankinje, bučnega olja ali bezgovih cvetov. Jaz svojega najljubšega nedvomno imam. Kot namreč pravi slogan v enem od oglasnih sporočil - sladica je moja pravica. čokolado, je treba v prvi vrsti ponuditi klasične okuse. Kaj novega je torej bolj za zraven.« Ker so želje sladokuscev seveda različne, v svoji paleti ponuja tudi veganski sladoled, sladoled brez sladkorja in brez laktoze. Včasih šele na koncu sezone vidi, ali je kakšen bolj poseben okus primeren za prodajo ali ne. »Življenje je postalo tako drago, da si vsaj za svoj izdelek želim, da bi tudi drugo leto lahko ohranil isto ceno ter da bi bil dostopen ljudem. Žalostno je, ko včasih otroku zmanjka nekaj centov. Če to opazim, mu dam vseeno sladoled. Marsikdo se žal, ko vidi ceno, raje obrne in gre.« Zanimivo je, da je veliko majhnih otrok, ki imajo radi sladoled modro nebo. Privlači jih predvsem barva, njihove želje se oblikujejo predvsem na podlagi tega, kar zaznajo njihove oči. »Približno dve ali tri leta ga nisem ponujal, saj gre le za okus žvečilnega gumija, ki se mi je zdel neizrazit. A so nekateri otroci jokali in mame spraševali, zakaj ni na voljo modrega sladoleda. Zaradi solz sem ga dodal v ponudbo,« je dejal. Nenavadno se mu zdi še, da otroci radi posežejo po sladoledu z okusom zelenega jabolka. »Če bi jim ponudil pravo jabolko, bi bili le redki zadovoljni,« se nasmeji. Da so pri sladoledih velike razlike predvsem glede hranilne vrednosti in sestavin, je pokazal test Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Omenjena zveza je lani pod drobnogled vzela vaniljine sladolede, in sicer 16 tistih, ki so najbolj zastopani v trgovskih zamrzovalnikih. Test vaniljinih sladoledov, ki so ga v ZPS izvedli lani, je pokazal velike razlike predvsem glede hranilne vrednosti in sestavin. Nekateri sladoledi na testu so vsebovali do 24 gramov sladkorja in do 18 gramov maščobe na sto gramov izdelka. Najmanj maščobe in sladkorja je vseboval izdelek z dodanimi sladili. Še trije izdelki so imeli sprejemljivo vsebnost sladkorja, od 15 do 17 gramov, in do 8,6 grama maščo- be na sto gramov izdelka ter so bili brez dodanih sladil. Po besedah prehranske strokovnjakinje iz ZPS Nike Kremić so na testu pri dveh sladoledih odkrili preseženo vrednost enterobakterij oziroma mikroorganizmov. To kaže na slabo nadzorovan proizvodni proces. Prisotnost neželenih mikroorganizmov lahko vpliva tudi na obstojnost in senzorične lastnosti izdelka. Številni sladoledi so vsebovali veliko, celo do 11 živilskih dodatkov. »A so na trgu tudi izdelki, ki dokazujejo, da je mogoče sladoled izdelati brez enega samega dodatka in arome,« je dejala Kremićeva. Preverite seznam sestavin Prehranska strokovnjakinja iz ZPS je še povedala, da je pri vaniljinih sladoledih najbolj pomembna sestavina vanilja. »V izdelkih si želimo sestavine, kot so izvleček va-nilje, njena naravna aroma, njena semena in seveda naravna aroma burbonske vani-lje. Najmanj prave vanilje je v izdelkih, ki vsebujejo le arome oziroma mešanico različnih nedefiniranih sintetičnih in/ali naravnih arom. Vse te podatke lahko potrošniki razberejo s seznama sestavin na označbi.« Zanimivo je, da morajo sladoledi, ki imajo na embalaži upodobljen cvet ali strok vanilje, imeti dodano vsaj naravno aromo vanilje. Dodala je, da testi zveze velikokrat pokažejo, da cena ni merilo kakovosti. Nemalokrat se pri vrhu ocenjevalne tabele znajdejo cenovno ugodnejši izdelki. Dražji izdelki se po drug strani velikokrat znajdejo na najslabših mestih na testu. Zato cena, kot še pravijo v ZPS, vsekakor ne predstavlja merila kakovosti. Tako se je izkazalo tudi na testu sladoledov, za katere so v zvezi odšteli od 0,99 do 5,29 evra ali od 2,11 do 18,11 evra za kilogram izdelka. Ko prvič kupujemo sladoled, je po besedah Nike Kremić najbolje, da se z izdelkom seznanimo tako, da preberemo seznam sestavin in preverimo njegovo hranilno vrednost. Pri nakupu v slaščičarni te informacije pogosto niso na voljo ob izdelku, a potrošniki lahko o njih povprašajo osebje. Na kaj je dobro biti pozoren? Kaj glede uživanja sladoleda svetujejo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer letno pregledajo več kot dvesto vzorcev sladoledov? Pojasnili so, da se je dobro zavedati, da so dodatki v sladoledu, kot so sadje, čokolada in okraski, lahko vir mikrobiološkega onesnaženja. Za razdeljevanje sladoleda je treba uporabljati čist pribor, ki ga je treba spirati pod hladno tekočo vodo. Gobe, krpe in stoječa voda so idealne za razvoj mikroorganizmov. Opozorili so še na rokovanje s korneti, ki morajo biti shranjeni tako, da ne pride do zunanjega onesnaženja. Pri postrežbi mora biti kornet predhodno ovit s papirno servieto. Ker je sladoled, ki ga izberemo v zamrzovalni skrinji, občutljivo živilo, zahteva ustrezno ravnanje in shranjevanje. Sladoled v trgovini vedno kupimo nazadnje in se takoj odpravimo domov. Najbolje je, da imamo primerno izolirno vrečko ali torbo, v katero že doma damo hladilne vložke. Sladoled mora biti zaščiten tako, da je temperatura v času prevoza čim nižja. Po prihodu domov sladoled takoj shranimo v zamrzovalnik. Pazimo, da ga porabimo pred koncem roka uporabe. Pri servira-nju smo pozorni na higieno rok, pribora in posodic. Če ne pojemo vsega sladoleda, ga ne smemo ponovno za-mrzovati. 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur www.trgotur.si Monter m/ž (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demon-taže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demon-tiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: izpit B-kategorije, osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, mlado in motivirano ekipo. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar in/ali avtoklepar (strokovnjak) m/ž (Žalec) Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj dve leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožni dela v timu, natančni, samomoiniciativni, odgovorni, vestni, urejeni, imate opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec na upogibnem stroju CNC m/ž (Žalec) Naloge in odgovornosti: samostojno nastavljanje in upravljanje CNC-stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inox-a in aluminija, izvajanje meritev s preprostimi merilnimi pripomočki, priprava materiala za upogibanje. Zahtevana znanja in izkušnje: Kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, sposobnost samostojenga in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, troizmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec m/ž (Žalec) Opis del in nalog: delo v trgovini - svetovanje in pomoč strankam, nabava, prevzem in inventura blaga, priprava paketov za spletno trgovino, iskanje novih strank, pospeševanje prodaje. Zahtevana znanja in izkušnje: izkušnje s prodajo vsaj dve leti, tekoče znanje nemškega jezika, izkušnje v prodaji kmetijskega ali tehničnega blaga so prednost. Zahtevana izobrazba: srednja poklicna. Urnik dela in trajanje zaposlitve: dopoldansko delo, v sezonskem času podaljšan delovni čas, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v lakirnici (ličar) m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: ustrezno srednjo poklicno šolo tehnične smeri (avtoličar) oz. primerljive izobrazbe, eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategorije, natančnost, zanesljivost in delavnost. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Pomožni delavci v proizvodnji obdelave metala m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: voljo do dela, pripravljenost na fizično delo, pripravljenost na delo v dveh izmenah. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Strugar m (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo smeri strugar ali primerljive strokovne smeri, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, tim-sko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro - stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Strugar na klasični stružnici m (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo smeri strugar ali primerljive strokovne smeri, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobje, tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Elektro vzdrževalec m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednje poklicno izobrazbo elektro ali druge ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poznavanje elektro shem in elektro komponent, delo z merilnimi instrumenti in instrumenti za diagnosticira-nje, osnovni nivo uporabe računalnika in MS-officea, izpit B-kategorije, natančnost, doslednost, odgovornost. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC-operater m/ž (Polzela) Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; eno leto delovnih izkušenj; osnovna računalniška znanja; vozniški izpit B-kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo z vrednotami družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proaktivne posameznike. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja oddelka priprava (izkušen izmenovodja) m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: višješolsko izobrazbo tehnične, logistične ali druge ustrezne smeri, pet let relevantnih delovnih izkušenj, zaželene izkušnje iz proizvodne panoge, obdelave kovin ali avtomobilske industrije, brezhibno branje in razumevanje tehnične in tehnološke dokumentacije, odlično poznavanje proizvodnih procesov, materialov in montaže, veščine vodenja (komuniciranje, sprejemanje odločitev, organizacijske veščine, vodenje s cilji, motiviranje in samomotiviranje, sodelovanje in spodbujanje sodelovanja). Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča in načrtovanja m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo smeri ekonomija, logistika ali drugo ustrezno izobrazbo, izkušnje s področja vodenja skladišč v proizvodnih podjetjih, odlično poznavanje procesov v skladišču, načrtovanju in proizvodnji, odlično poznavanje kovinskih materialov, poznavanje proizvodnje in površinske obdelave materialov, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2, izpit B-kategorije, vodstvene kompetence (komunikacija, upravljanje zaposlenih), poznavanje uporabe računalnika (predvsem MS office). Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic; šest mesecev delovnih izkušenj; pripravljenost na triizmenski delovni čas; komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za poln delovni čas; zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Varilec (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: posebna znanja: varjenje po MAG-postopku (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program, ali priučitev varjenja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 11. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. •tetelo Ltqmonye Signal Lights ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo: DIJAKE IN ŠTUDENTE ZA POČITNIŠKO DELO Dijake in študente, ki z nami ostanejo 30 dni, za zvestobo dodatno nagradimo s finančno nagrado v višini 50 EUR neto. Zaposlimo pa tudi: delavce v proizvodnji in skladišču nove sodelavce v oddelkih tehnologije, elektronike, kakovosti, vzdrževanja in nabave. Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold terVelenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03)703 46 47 (03)703 46 18 031 765 810 www.odelo.si KRONIKA 15 Storilec še vedno v priporu Krivde za poskus umora ni priznal Na Okrožnem sodiscu v Celju je bil pretekli petek predobravnavni narok zoper 33-letnega Admirja Ha-džiabdića. Obtožnica mu očita, da je konec letošnjega januarja v Velenju poskusil umoriti 36-letnega Dali-borja Kovačevića. Obtoženi krivde ni priznal. Tožilstvo meni, da je kaznivo dejanje storil iz koristoljubja. SIMONA ŠOLINIČ Hadžiabdić na sodišču krivde ni priznal. Spomnimo, da se je dogodek zgodil 28. januarja zvečer v enem od stanovanjskih blokov v Velenju. Policija je takrat poročala, da je moški z nožem zabodel stanovalca in ga pri tem hudo poškodoval. 33-le-tni osumljenec je prišel do vrat stanovanja 36-letnega Kovačevića, kjer sta se sprla. Do prepira naj bi prišlo zaradi dolžniško-upniških razmerij. Med prepirom naj bi Hadžiabdić 36-letnika napadel z nožem. Dogajanje je opazil sosed, ki je uspel poškodovanega povleči v svoje stanovanje. Obtoženi je nato poskušal vstopiti še v sosedovo stanovanje, kar mu ni uspelo, pri čemer je z nožem poškodoval vhodna vrata. Kovačević je bil v dogodku hudo telesno poškodovan, zaradi česar so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je zaradi izjemno hudih poškodb ostal na zdravljenju. Storilcu so policisti kmalu po dejanju odvzeli prostost. Njegov zagovornik je pretekli teden sodišču predlagal, naj pri- dobi podatke o sodbah, ki naj bi bile izrečene v Velenju in Celju in v katerih kot obtoženi nastopa Kovačević. Odvetnik namreč trdi, da se ga je Hadžiabdić bal, da do zdaj ni bil nikoli v obsojen -za razliko od Kovačevića, ki naj bi imel na vesti kazniva dejanja s področja nasilni-štva in izsiljevanja. Da naj bi šlo v omenjenem primeru za izsiljevanje, so nekateri Velenjčani pisali tudi na družbenih omrežjih in forumih pod novico o dogodku v Velenju. Sodna obravnava naj bi se kljub sodnim počitnicam začela sredi avgusta. Razlog je pripor, ki je odrejen storilcu, priporne zadeve pa so za sodišče prednostne. Eden letošnjih primerov poskusa uboja je še vedno nepreiskan. Gre za primer, ki se je zgodil v Celju na novoletni dan, in sicer na pešpoti ob železnici, med Vojkovo ulico in stanovanjskim naseljem Plava laguna. Takrat je med moškima, starima 35 in 38 let, prišlo do naključnega prepira, ki je prerasel v pretep. V njem je 35-letni osumljenec z nožem zabodel 38-letnega moškega in ga huje poškodoval. 35-letnega osumljenca, ki je s kraja pobegnil, še niso našli. Vložena obtožnica za umor V dveh dneh dve tragediji Minuli teden sta se v dveh dneh na Celjskem zgodili dve tragični prometni nesreči. V prvi je umrl motorist, v drugi voznik osebnega vozila. Prva tragična nesreča se je zgodila v sredo zvečer v Škofji vasi. Povzročil jo je 58-letni voznik avtomobila, ki se je vključeval v promet z dovozne na prednostno cesto in pri tem izsilil prednost vozniku motornega kolesa, ki je pravilno pripeljal iz smeri Celja. Motorist je sicer poskušal trčenje preprečiti z zaviranjem, vendar mu ni uspelo, nakar je trčil v sprednji levi del avtomobila. V trčenju se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Dan kasneje se je tragedija zgodila na območju Gorice pri Slivnici, kjer sta čelno trčili osebni vozili. 78-letni voznik, ki je nenadoma zapeljal na nasprotno smerno vozišče, je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Drugi voznik je bil v trčenju lažje poškodovan. Letos je v prometnih nesrečah na Celjskem umrlo devet oseb, kar je enako kot v enakem obdobju lani. Okrožno državno tožilstvo naj bi na sodišče vložilo obtožnico zoper Branka K., storilca dvojnega umora na območju Šmarja pri Jelšah. Umor se je zgodil februarja letos. Kot je znano, je takrat moški streljal na dva pomočnika sodnega izvršitelja. Žrtvi sta bila 27-letni moški in 42-letna ženska, ki sta prišla zarubit storilčevo vozilo na podlagi odredbe sodišča. 66-letnega moškega je to tako razjezilo, da je odšel po pištolo in začel streljati. Moški je umrl na kraju dogodka, ženska zaradi hudih poškodb kasneje isti dan v bolnišnici. Nekaj prašičkov po nesreči pobegnilo Včeraj, v sredo zgodaj zjutraj, se je v Ulici XIV. divizije v Celju zgodila nenavadna nesreča, ki jo je povzročil 73-letni voznik tovornega vozila, ki je vozil iz središča Celja proti Laškemu. Voznik je namreč prevažal okoli 60 prašičev, nakar je med vožnjo skozi krožišče zapeljal na del krožišča ob fontani, zaradi česar se je vozilo prevrnilo in zdrselo proti mostu. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga oskrbeli. V prometni nesreči se je lažje poškodoval. Večina prašičev je ostala v vozilu, dva sta poginila. Med prevračanjem vozila pa je iz njega pobegnilo več prašičev, ki so se razbežali po nabrežju Savinje. Pobegle prašiče so policisti in gasilci kasneje ujeli. Zaradi urejanja nadomestnega prevoza, premeščanja prašičev v ustrezno nadomestno vozilo in zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče je promet dobre štiri ure potekal izmenično enosmerno. Zakonca Tuš pogojno obsojena Minuli teden je celjsko sodišče zakonca Mirka in Tanjo Tuš obsodilo na pogojni zaporni kazni. Vzroka sojenja sta bila zloraba položaja in pranja denarja pri prodaji blagovne znamke Tušmobil. Sodišče je Tušu izreko dveletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, njegovi ženi pa enoletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Preiskavo kaznivih dejanj so vodili specializirani tožilci, ki so dvojici očitali, da je s prodajo blagovne znamke Tušmobil oškodovala družbo Tuš Holding. Zgodba sega v leto 2011, ko naj bi blagovno znamko prenesla nase in jo čez nekaj let prodala za 29 milijonov evrov. V ozadju naj bi bilo podjetje Tus Global Group iz Hongkonga, ki naj bi bilo v lasti Mirka Tuša. Na sporno delovanje naj bi organe pregona opozorile tudi banke upnice. Kaznivi dejanji naj bi oba storila namerno in načrtno, je dejal sodnik ob izreku sodbe. Kot je zdaj odločilo sodišče, mora Tuš plačati 24 obrokov po 18.750 evrov, njegova žena pa bo morala dve leti plačevati mesečne obroke po malo več kot tri tisoč evrov. Poleg tega morata vrniti Engrotušu vse blagovne znamke in v državni proračun vplačati 121 tisoč evrov. Spomnimo, da sta oba letos maja s tožilstvom podpisala tudi sporazum o priznanju krivde. Prijeli so jih ob meji Pretekli konec tedna so policisti v Trličnem izsledili devet državljanov Bangladeša in enega državljana Indije, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. Vsi so zaprosili za mednarodno zaščito. Padel z gradbenega odra V ponedeljek popoldne se je na Teharjah zgodila delovna nesreča. 70-letni lastnik stanovanjske hiše je med odstranjevanjem balkonskih ploščic padel z gradbenega odra. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, zaradi česar so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Policisti so tujo krivdo za nesrečo izključili. Pobegle prašiče so policisti in gasilci kasneje ujeli. (Foto: PUC) Ob jezeru napadla moškega Policisti iščejo neznanca, ki sta v ponedeljek pozno zvečer oropala moškega ob Velenjskem jezeru. Po do zdaj znanih podatkih sta storilca v parku ob jezeru napadla 56-letnega moškega in mu ukradla nahrbtnik, v katerem je imel telefon in nekaj drugih stvari. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? I POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Za nohte, ki vam jih bodo zavidali Glivične okužbe nohtov so zelo razširjene. Še bolj so aktualne poleti, ko razgalimo noge. V Centrih medicinske pedikure AN. NIkA so zelo uspešni pri zdravljenju vraščenega nohta z medicinsko sponko, glivičnih obolenj nohtov, kurjih očes, otiščancev in bradavic. Glivična okužba stopal in nohtov (mikoza) je nadležna in zelo nalezljiva kožna bolezen, vendar jo lahko z zgodnjim zdravljenjem hitro odpravimo. Glivična obolenja nohtov so v današnjem času zelo pogost pojav, zato v centrih AN. NIKA priporočajo preventivo, s katero preprečujemo širjenje okužbe. Običajno nas glivice napadejo takrat, ko nam pade odpornost, zato je priporočljiv zdrav življenjski slog (pravilna prehrana, gibanje na prostem). Manj odporni so sladkorni bolniki in tisti, ki imajo težave z ožiljem. Sem sodi tudi velik del športnikov, ki se jim noge veliko potijo. Poudarek naj bo tudi na higieni nog: te dobro posušimo po tuširanju, pomembni sta tudi redna menjava nogavic in pogosta menjava čevljev (primerna obutev). Kako prepoznamo glivično okužbo stopal? Prepoznamo jo po spremembi barve nohtov in kože (nohti porumenijo ali rahlo potemnijo), odebeljenih, spremenjenih nohtih (odebeljenem rumenkastem ali drobečem nohtu, njegovi izkrivljeni obliki ...), belkasti zmečkani in mokri koži na nogah, ki lahko srbi (odvisno od stopnje okužbe), in suhi in/ ali razpokani koži, ki se lušči. Zakaj je Nailodon drugačen? Že več kot 15 let se pri svojem delu medicinske pedikure vsakodnevno srečujemo s takšnimi in z drugačnimi glivičnimi obolenji nohtov, zato smo razvili la- sten produkt, ki ni zasnovan le na eni ali dveh, temveč na treh edinstvenih antimikotičnih sestavinah. Eterično olje čajevca ima izjemne antiseptične sestavine, prav tako deluje antiglivično, antimikrobno in antivirusno. Eterično olje timijana ima edinstveno antimikotično in antimikrobno delovanje. Eterično olje klinčkov ima poleg protivnetnega učinka tudi antimikotične lastnosti ter visoko vsebnost vitaminov in mineralov. Nailodon bo vašim nohtom povrnil čvrsto strukturo, lep videz in odpravil nepravilnosti, ki so lahko posledica glivičnega ali bakterijskega obolenja nohtov. IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATFRIAI novi tednik www.nt-rc.si radio celie ŠPORT 17 Tekaški praznik v Celju Tek državnosti prvič iz mestnega parka Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je uspešno izpeljalo tradicionalni tek državnosti, tokrat že dvaindvajseti. Po dvanajstih letih ni bilo prizorišče pri dvorani Zlatorog, temveč v mestnem parku. Udeleženci so tekli na 21, 10,5 in 6 kilometrov dolgi progi. Tek na 10,5 km je je štel tudi za štajersko-koroški pokal. MITJA KNEZ Udeležba je bila odlična, teklo je 110 tekmovalcev, kar je 40 več kot lani. Tokrat so tekmovalci prvič tekli po razgibani progi skozi Lisce, po senčni cesti do visečega mostu, kjer je pot prečkala Savinjo, in zatem proti Levcu. Tam se je obrnila nazaj proti Celju, in sicer mimo vodnega črpališča v Medlogu. Tekači so nadaljevali po nasipu ob Savinji, mimo Špice, po Savinjskem nabrežju do mostu v smeri proti Laškem ter nazaj v mestni park. Tekači celjskega polmaratona so pretekli dva kroga. Na malem maratonu je zmagal Domen Dornik (1:14,51), drugi je bil Tadej Osvald (1:15,45), tretji Mitja Potrč (1:22,43). V ženski konkurenci je na 21 kilometrov dolgi progi slavila Nina Pavlič (1:34,09), in sicer pred Natalijo Mašera (1:35,39), tretje mesto je zasedla Sara Štumberger (1:47,20). V teku na 10,5 km je prvi v cilj pritekel Jure Lapajne, drugi Blaž Brečko in tretji Andrej Debelak. Najhitrejša med tekmovalkami na 10,5 km je bila Anica Sitar, drugo mesto je pripadlo Lari Rajterič in tretje Anisi Tase- Tekmovalci so se letos prvič na pot podali iz mestnega parka. Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič je tudi tokrat pozdravil tekače in tekačice, ki so se številno odzvali. Nasmejani najhitrejši trije na najdaljši razdalji. Tadej, Domen in Mitja. Najmlajši so uživali na 22. otroškem mini maratonu. 18 ŠPORT Sedemindvajsetič del izbrancev Celjani ponovno v ligi prvakov Po letu premora se Rokometni klub Celje Pivovarna Laško vrača med izbrance najboljših evropskih klubov, kjer bo nastopal sedemindvajsetič v svoji zgodovini. EHF CHAMPIONS LEAGUE MEN 2022/23 MITJA KNEZ Evropska rokometna zveza je odločila, katerih 16 ekip bo nastopalo v Ligi prvakov EHF v sezoni 2022/23. Med njimi je ponovno tudi celjski klub, ki si je z naslovom državnega prvaka sicer zagotovil mesto v evropski ligi EHF, saj Slovenija nima zagotovljenega mesta v Ligi prvakov. Izpolnili kriterije? Za sedem prostih mest se je potegovalo trinajst klubov, vodstvo EHF pa je izbiralo na podlagi nekaterih kriterijev (pretekli nastopi, prizorišče, število gledalcev, marketing in medijska izhodišča). »Izkazalo se je, da je bila odločitev, da se prijavimo za nastop v naj-prestižnejšem evropskem tekmovanju, pravilna. Tam nas po tokratni odločitvi vidi tudi Evropska rokometna zveza in del izbrancev bomo še sedemiindvajsetič, s čimer smo v tem pogledu ena najbolj trajnih znamk Lige prvakov. To je seveda odgovornost in privilegij, ki ga moramo negovati,« je po razveseljujoči novici dejal Gregor Planteu, predsednik RK Celje Pivovarna Laško. Liga prvakov bo za celjski klub velika obveznost, a po drugi strani velika spodbuda tako za igralce kot gledalce. »Zavedamo se, da bo tako tekmovalno kot organizacijsko veliko izzivov, a vsi smo se strinjali, da si to želimo, prepričani smo tudi, da si slovenski rokomet to mesto zasluži. Verjamemo, da bomo z dobrimi nastopi vseh slovenskih ekip spet prišli tudi do neposrednega mesta v tem tekmovanju.« V Zlatorogu spet ugledni tekmeci Sistem tekmovanja tudi v novi sezoni ostaja enak. V skupinah A in B je po osem ekip, pri čemer vsaka igra z vsako. Iz skupin A in B se zmagovalca in drugouvrščena ekipa skupin uvrstijo neposredno v četrtfinale tekmovanja, ekipe od 3. do 6. mesta pa HC PPD Zagreb (CRQ) Aalborg Händbold (DEN) GOG (DEN) Barga (ESP) HBC Nantes (FRA) Paris Saint-Germain Handball (FRA) SC Magdeburg (GER) .THW Kiet (GER) Pick Szeged (HUN) Telekom Veszprem HC (HUN) Elverum Handball (NOR) Lomza Vive Kielce (POL) ORLEN Wista Plock (POL) FC Porto (POR) CS Dinamo Bucuresti (ROÜ) RK Celje Pivovarna Laško (SLO) To so vsa moštva, ki bodo v sezoni 2022/23 igrala v Ligi prvakov. Med njimi so ponovno rokometaši Celja Pivovarne Laško. se uvrstijo v osmino finala, kjer se pomerijo za vstop v četrtfinale. Zaključni turnir najboljše četverice bodo ponovno igrali v nemškem Kölnu. »Že zdaj je jasno, da bodo v Zlatorogu gostovali ugledni tekmeci, in verjamem, da smo vsi željni rokometa na najvišji ravni ter da ekipa lahko računa na množično podporo navijačev, ki jim obljubljamo, da se bomo potrudili, da se bodo v hramu slovenskega rokometa odlično počutili,« je zaključil Gregor Planteu. Veselja ni skrival niti trener članskega moštva Alem Toskić, ki bo s svojimi varovanci v novi tekmovalni sezoni tekmoval v Ligi prvakov, pa tudi v državnem in pokalnem tekmovanju. »Veselimo se polnega Zla-toroga, navdušenja in drugih stvari. Igrali bomo proti zelo močnim ekipam, tega se zavedamo, a se bomo vsaki postavili po robu. Za to ekipo bo to velika preizkušnja, mladi smo, nekateri bodo to tekmovanje okusili prvič, a prepričan sem, da bodo vsi dali vse od sebe.« Foto: EHF Celjankam žreb zelo naklonjen Mernik četrti in peti V Slavonskem Brodu je bila skupščina ženske košarkarske lige Waba, ki bo s sezono s sezono 2022/23 vstopila v svojo 22. sezono delovanja. V prihajajoči sezoni bo v ligi igralo enajst klubov iz šestih držav, edina slovenska predstavnica bo Cinkarna Celje. Slovenske prvakinje bodo v prvem delu igrale v skupini B, v kateri so še ekipe Vojvodina 021 (Srbija), Orlovi Banja Luka, Lavovi Brčko (obe BIH) in Nikšić (Črna gora). Po skupinskem delu bodo najboljše štiri ekipe iz skupine A in B tekmovanje nadaljevale v Superligi, kjer bo igralo osem ekip. V skupini A bodo ekipe Budućnost Bemax (Črna gora), Montana 2003 (Bolgarija), Duga Šabac (Srbija), Play off Sarajevo, Banovići (oba BIH) in Zagreb (Hrvaška). Štiri prvouvrščene ekipe Superlige se bodo za naslov prvaka pomerile na zaključnem turnirju, ki bo 25. in 26. marca 2023. Ekipa Cinkarne Celje, branila bo naslov prvakinj, bo novo sezono začela 19. oktobra z domačo tekmo proti Vojvodini 021. V celjskem taboru so sicer po žrebu lahko zelo zadovoljni, potem ko so v skupinskem delu dobili krepko slabše nasprotnice. MiK Timi Zajc, ki si je prislužil naziv najuspešnejšega športnika v občini Žalec, se prireditve zaradi priprav v tujini ni mogel udeležiti. Se je pa zato javil na videopovezavi ter pozdravil prisotne v parku pri Fontani piva Zeleno zlato. Celjski kolesarji so pretekli konec tedna nastopili na dveh državnih prvenstvih. Starejši in mlajši mladinci so vozili na čas v Novem mestu, druga dirka je bila v Mariboru. V Novem mestu je najboljša vožnja uspela Svenu Merniku, ki je z dobrim časom dosegel 4. mesto in samo za sekundo zgrešil bronasto medaljo. Žiga Mihelak in Vid Jerman sta nastopila prvič med državno konkurenco in končala v drugi polovici lestvice. Tudi v Mariboru je bil najboljši predstavnik celjskega kluba Sven Mernik, ki je v zaključnem sprintu ubežne petnajsterice kolesarjev zasedel 5. mesto. Aljažu Škorniku se je med enainpetdesetimi nastopajočimi uspelo uvrstiti med najboljšo dvajseterico. Med starejšimi mladinci sta prvič nastopila tudi Vid Jerman in Žiga Mihelak. Slednji se je zapletel v skupinski padec in z zlomljeno roko končal nastop. Vid Jerman je delil usodo druge polovice nastopajočih in predčasno končal nastop zaradi kratke časovne zapore. MiK V Žalcu nagradili najuspešnejše Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je z Zvezo športnih društev in Občino Žalec pripravil tradicionalno prireditev Športnik leta v občini Žalec. Tokrat so se športniki zbrali v parku pri Fontani piva Zeleno zlato. Na čudoviti prireditvi je bilo podeljenih veliko priznanj športnikom v različnih starostnih kategorijah ter različnih športnih disciplinah, v katerih so dosegali odličja na državni, evropski in svetovni ravni. Z odličnimi rezultati tako v evropskem kot tudi v svetovnem merilu v kikboksingu in tekvondoju je najboljša športnica preteklega leta postala Larisa Žagar Slemenšek. V moški konkurenci je slavil nosilec olimpijskih in svetovnih medalj, smučarski skakalec Timi Zajc. Naziv najuspešnejše ekipe v letu 2021 je pripadel članicam odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Šempeter. Tudi tokrat je bilo podeljeno priznanje za dolgoletno in uspešno delo v športu. Prejel ga je Franc Romih za delo na področju lokostrelstva. MiK ŠPORT 19 Martin Srabotnik je z drugim mestom navdušil na tacenskih brzicah. Martin Srabotnik je imel v Tacnu bučno podporo. Srabotnik v Tacnu do uspeha kariere Uspešnejši le olimpijski prvak Slovenski kajakaši in kajakašice so se izkazali na domači tekmi svetovnega pokala v slalomu. Najbolj se je izkazal Celjan Martin Srabotnik, ki je na savskih brzicah v Tacnu zasedel drugo mesto. Zaostal je le za olimpijskim prvakom, Čehom Jirijem Prskavcem, medtem ko je prehitel tretjega, Slovaka Jakuba Gri-garja, in četrtega, Petra Kauzerja. MITJA KNEZ Za 26-letnega Celjana, ki v obeh sobotnih vožnjah ni dobil nobenega kazenskega pribitka, je to največji uspeh v karieri. Do tokratne tekme je bil na tekmah svetovnega pokala najboljši deveti. »Za uspeh je treba tvegati« »Veselim se prvih stopničk v karieri, in to na domači tekmi. Težko bi bilo bolje, izjemno sem vesel. Užival sem na progi, vzdušje je bilo odlično, imel sem tudi svoje navijače. Vožnja v finalu ni bila brezhibna, a je bila dovolj dobra, da sem se uvrstil med najboljše, kar je najpomembneje. Za takšen uspeh je treba tvegati, a nadzorovano,« je z navdušenjem dejal Martin Srabotnik. V torkovih večernih urah so mu na Špici pripravili čudovit sprejem. V Tacnu vsi najboljši »To drugo mesto ima še toliko večjo težo, ker so se v Tacnu zbrali vsi najboljši kajakaši na svetu. Martin je že v polfinalu Maticu Ianu Gučku je v Velenju uspel fantastičen nastop v teku na 400 metrov. Guček ogrozil 42 let star rekord Kopitarja Za atletinjami in atleti AD Kladivar Celje je izjemno državno prvenstvo za članice in člane, ki je bilo v Velenju. Izstopata zmagi z vrhunskima rezultatoma Tine Šutej v skoku s palico (472 centimetrov) ter Matica Iana Gučka, ki je postavil nov starejši mladinski rekord v teku 400 metrov z ovirami (49,72). Matic Ian Guček je z osebnim rekordom za približno pol sekunde zaostal za 42 let starim slovenskim rekordom Roka Kopitarja. Rekord je Kopitar dosegel 3. junija 1980 v Mariboru. Temu se je Guček zelo približal, enako tudi normi (49,50) za evropsko prvenstvo, ki bo v Münchnu med 15. in 21. avgustom. Z odličnim časom 49,72 je Guček postavil državni rekord za starejše mladince in se prvič v karieri spustil pod magično mejo petdesetih sekund. Suverene zmage so za AD Kladivar dosegli tudi Jan Vukovič v teku na 800 metrov, Vid Botolin v teku na 3000 metrov, Martina Ratej v metu kopja, Eva Pepelnak v troskoku, Lina Čater v metu kladiva in moška štafeta (Pepelnak, Vukovič, Baš, Guček) v teku 4 x 400 metrov. MiK, foto: AZS pokazal, kam spada, saj sta imela s Petrom Kauzerjem do stotinke enak čas. Finale je zgodba zase in pri kajaku se časi iz polfinala ne seštevajo. Martin pa je bil spet odličen,« je z navdušenjem razlagal prvi mož KK Nivo Celje Dušan Konda. »Tvegal sem, kjer sem lahko, pomagala mi je samoza- vest, ki sem jo pridobil na prejšnjih tekmah. To drugo mesto je potrditev dobrega dela in spodbuda za naprej,« je z razumljivo velikim zadovoljstvom povedal Martin Srabotnik. Sledila bo tekma sezone Konec julija Srabotnika čaka tekma sezone. Svetovno prvenstvo v Augsburgu. »Nemcem je svetovna kajakaška zveza podelila to prvenstvo, potem ko je bil kajak - slalom na divjih vodah - prvič uvrščen na olimpijske igre prav v Augsburgu,« je še pojasnil nasmejan Dušan Konda. Foto: KK Nivo Celje Leila Mazouzi na EP do prve medalje V Poreču se je končalo Evropsko prvenstvo kadetov in kadetinj (do 18 let) v judu. Razlog za veselje imajo tudi v JK Z'Dežele Sankaku. Leila Mazouzi se je namreč v kategoriji do 63 kilogramov razveselila tretjega mesta. Nika Tomc je zasedla peto mesto, Brina Pu-halj in Urh Ogrizek sta zaupanje opravičila z dobljenima bojema. Pet zmag in en poraz Leila Mazouzi je na poti do bronastega odli-čja nanizala pet zmag in doživela le en poraz. Najprej je izločila Črnogorko Uno Spadijer (10 : 0), nato je ugnala Turkinjo Tuano Gule-nay (7 : 0), v četrtfinalu pa je morala priznati premoč Francozinji Dorii Boursas (0 : 10). V repasažu je zatem Mazouzijeva premagala Poljakinjo Zuzanno Starczynsko (10 : 0) in Italijanko Sereno Maddaloni (10 : 0), v obračunu za tretje mesto je bila nato boljša še od Avstrijke Emily Starzer (7 : 0). »Občutki so resnično zelo dobri. Super je, ko se z evrop- skega prvenstva vrneš z medaljo. Želela sem si najžlahtnejše, da bi premagala vse tekmovalke, a tudi tretje mesto je lep uspeh, zato sem zelo vesela,« so bile prve misli po lepem uspehu Leile Mazouzi. Prihaja nov val deklet Zadovoljstva ob osvojeni medalji Mazouzi-jeve ni skrival niti prvi mož JK Z'Dežele San-kaku Marjan Fabjan: »Prihaja nov val deklet. Imamo jih kar precej, treba pa je nadaljevati trdo delo. Težko rečem, ali bomo lahko katero že imeli za olimpijske igre v Parizu čez dve leti, zagotovo pa bomo trdo delali.« Mazouzijeva je v Poreču dobila potrditev dobrega dela. »Res je, vesela sem tega. Vendar si za prihodnost ne želim postavljati ciljev. Hodim s treninga na trening, iz boja v boj. V Celju sem zadnji dve leti in zelo uživam,« je pristavila Leila Mazouzi, ki jo konec avgusta čaka kadetsko svetovno prvenstvo v Sarajevu. MiK, foto: EJU Leila Mazouzi (druga z desne) se je v Poreču razveselila prve medalje na velikih tekmovanjih. sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ШП7Г muzejnovejšezgodovine | celje (p) ■nctn \ ostati ženska Občasna razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje o CELJE, POTI ŽENSK V soboto, 2. julija 2022, vas ob razstavi Postati ženska ob 18. uri vabimo na sprehod po starem mestnem jedru s pripovedmi o ženskah, ki so ga zaznamovale. Zbirno mesto: pred Muzejem novejše zgodovine Celje Vstopnina: 5 evrov V torek, 5. julija 2022, vas ob 18. uri vabimo na DRUŽENJE OB KARTAH Z DRUŠTVOM MESTO ŽENSK. Kartale bomo na muzejskem balkonu. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si KUPIM VOZILO, poškodovano ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 3 1 5 STROJI PRODAM Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 TRAKTOR in priključke kupim. Telefon 041 230-682. p TRAKTOR in roto brano, širina 2,5 m, kupim. Telefon 041 230-682. p STANOVANJE DVA pajka na dve in štiri vretena prodam. Telefon 070 799-029. 436 KUPIM TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, tudi brez dokumentov, in ostalo mehanizacijo, kupim. Telefon 041 567-747. 315 ODDAM PRODAM BOLNIŠKO posteljo prodam. Telefon 040 485150. 468 PRODAM V PRIJAZNI vasici v kmečkem okolju oddam v najem manjše in večje novo stanovanje. Telefon 041 250-812. 458 novi tednik NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p www.reporter.si PLEŠE Z VOLKOVI Ozadje brutalnega spopada med Golobom in Janšo pri prevzemanju vzvodov oblasti INTERVJU Mirko Štular, direktor Radia Slovenija: Za prejšnjo vlado je bil RTV malodane nebodigatreba REPORTAŽA Kako so se za grajskim zidovi na kupu znašli Jože Možina, Nina Krajnik in Milan Balažic ALARM FISKALNEGA SVETA Zaradi pretiranega trošenja Janševe vlade nas bo še bolela glava PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV novi tednik Z VAMI KJERKOLI IN KADARKOLI ■ novi tednik = novi tednik AKTUALNO GOSPODARSTVO KULTURA Jtfte nafontani pre JSišno usahnfl^jfft» m J J* © www.novitednik.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 041 540-114. 451 ENO ali dve telici simentalki, težki približno 500 kg, okolica Dramelj, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 758-035. 460 DVE telički simentalki, stari 3 tedne in 10 tednov, prodam. Telefon 031 840-282. 447 KOKOŠI, mlade jarkice na začetku nesnosti, grahaste, bele, črne, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Telefon (03) 700-1446. p spo"rt@nt-rcTsT Poroke Žalec Poročili so se: Kaja TEPEŽ in Žiga VASLE, oba iz Podkra-ja pri Velenju, Mojca ŽNIDAR in Mitja ŠAVORN, oba iz Pre-valj, Maja MIKUŽ iz Zreč in Alen ZALOŽNIK iz Slovenskih Konjic, Petra VIDERGAR in Gregor LAPORNIK, oba iz Štor. PRODAM KULTURNOZGODOVINSKA RAZSTAVA S CELJSKIM STROPOM Nedelja, 3. julij 2022, ob 11.00, Stara grofija. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ANE DROBNE iz Štor se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom in prijateljem, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Veking, govorniku gospodu Kocmanu, pevcem za njihovo petje, trobentaču ter vsem drugim za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoča: sin Darjan in Mirko z družino KUPiM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO simentalko, staro od 8 do 10 mesecev, kupim. Telefon 031 837-492. 452 TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 453 ZAHVALA Ob odhodu k večnemu počitku naše drage sestre, botrce in tete JUSTINE BELAJ (19. 3. 1928-14. 6. 2022) se vsem iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Sestra Amalija OSTALO PRODAM JABOLČNIK iz starih sort jabolk prodam. Telefon 041 525-237. 454 KAKOVOSTNO belo vino, virštanjski vinorodni okoliš, prodam. Cena po dogovoru. Andrej, telefon 031 397-497. 462 JEČMEN po 0,40 EUR/kg in ječmenovo slamo v balah in kockah, prodam. Telefon 041 763-078 . 46 5 www.novitednik.si SUHA bukova drva in koš za večjo prešo prodam. Telefon 031 851-448. 466 Smrti Žalec Umrli so: Elizabeta LIPIČ-NIK iz Latkove vasi, 94 let, Tomaž DIACCI iz Žalca, 89 let, Metka LUŽAR iz Šempetra, 60 let. Velenje Umrli so: Jožefa ARLIČ iz Velenja, 74 let, Franc DO-BROVNIK iz Šoštanja, 67 let, Marta KOTNIK iz Šoštanja, 61 let. novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Tam sem jaz doma, kjer je sonce, kjer je vrt cvetoč, tam dom je moj ... (slovenska ljudska pesem) ZAHVALA Ob sončnem svitu nedeljskega jutra je v Božje naročje in atijev objem odšla ljuba mama MARIJA ALJANČIČ a O strožnega pri Celj u (2S. 10. 1944-12. 6. 2022) Odhod drage mame se je spremenil v žalost, prazninana njej ljubem domačem vrtu pa je neizmerna. Moje hvaležne misli io namenjene vsem, ki ste s svojo prisotnostjo, z izrazi sožalja, darovanim cvetjem, s svečami, svetimi mnšami, z darovi, s sočutno pomočjo in pozornostjo pokazali, da ste jo imeli radi. Globoko cenim izkazano spoštovanje, zato vsem iz srca hvala. Posebno zahvnlo namenjam duhovniku gospodu opatu Marjanu Jezerniku za pogrebni obred in maševhnje pri maši zadu-šnici. Veliko zahvalo namenjam tudi članom vokalnega kvarteta Shalom za sočutno zapete pesmi ob slovesu in pri pogrebni maši. Iskrena hvala tudt citearki Neli Zidar Kos za nežne zvoke melodije. Hvala vsem, ki ohranjate mojo mamo v lepem spominu. Bernardka KUPiM PRIKOLICO za kampiranje, katerekoli znamke, lahko je v Sloveniji ali na Hrvaškem, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 315 novi tednik vMm г mm j1. radio cehe ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in sestre JOŽICE ŠOLINC iz Pristave 19, Vojnik (15. 2. 1954-S3. 6. 2022) se iskreno zahvaljujemo v sem, ki ste bili del njenega življenja in jo imeli radi. Hvala vsem, ki steji stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljs tsr darovane sveče in svete maše. Hvaln tudi gospodu župniku Pergerju za opravljeno mašo in pogrebni obned. Hvala vsem1 ki se je boste spominjali in postali ob njenem grabu. Žalujoči: vsi njeni KOŠNJA zelenic, mulčenje strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 402 novi tedniki radio celie p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX Spored od 30. 6. do 6. 7. Barabe - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 17.00 sobota, nedelja: 15.50, 16.45 sreda: 16.50 Čebelica Maja 3: Zlato jajce - animirani sobota, nedelja: 15.30 Črni telefon - grozljivka četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 21.00 sobota, nedelja: 18.30, 20.40 Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 20.15 Elvis - biografski film, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.15, 18.45, 20.30 sobota, nedelja: 16.15, 17.30, 19.15, 20.30 Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični od četrtka do srede: 18.00 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 17.40, 20.40 sobota, nedelja: 17.00, 20.00 sreda: 17.40, 20.40 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek: 19.00 sobot, nedelja: 18.50 Kozmoblisk - animirani, pustolovski, akcijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30 sobota, nedelja: 16.00, 17.20 Thor: Ljubezen in grom - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D sreda: 19.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 19.40, 20.50 sobota, nedelja: 15.40, 18.15, 19.30, 20.50 metropol ČETRTEK 19.30 Elvis - biografska drama PETEK 18.30 Sončni zaton - drama 20.00 Memoria - drama SOBOTA 18.00 Tudi miši gredo v nebesa - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Sončni zaton - drama NEDELJA 18.30 Sončni zaton - drama 20.00 Snežni leopard - dokumentarni KINO VELENJE PETEK 17.00 Barabe - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Jurski svet: Prevlada - epska akcijska avantura SOBOTA 17.00 2017 - slovenski športni dokumentarni film 20.00 Elvis - biografska glasbena drama NEDELJA 16.00 Čebelica Maja 3: Zlato jajce - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Bilo je nekoč v Srbiji - komična drama PLOŠČAD PRI DOMU KULTURE VELENJE - Zvezde pod zvezdami PONEDELJEK 21.30 Inventura - slovenska komična drama; vstop prost Kulturne prireditve ČETRTEK, 30. 6. 18.00 Starotrško jedro v Starem Velenju Leteče lutke: O psičku in muci Predstava za otroke v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje; v primeru slabega vremena odpade 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Ivan Ivačič, prva slovenska kuharska zvezda Odprtje razstave, predstavitev kuharskega zvezka; gost večera bo mojstrov sin Peter Ivačič 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Citrar Martin Mallaun (Avstrija) Koncert v sklopu 22. poletnega citrarskega seminarja; vstop prost 20.00 Savinov likovni salon Žalec_ Apollovi pogledi Odprtje razstave Oskarja Sovinca. Umetnikova dela bo predstavila mag. Alenka Domjan. 20.00 Park Vile Herberstein Velenje Tadej Toš v prostem slogu Predstava stand-up komedije, PKP abonma in izven PETEK, 1. 7. 11.00 Likovni salon Celje Pomladna preobrazba Miniserija o vampirkini_ jevi preobrazbi, projekt Camile Tellez v sodelovanju z Eszter Katalin 11.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Premiera 2022 5. trienale mladih umetnic in umetnikov 16.00 Občinsko dvorišče Laško Metaljot Raspaljot Open Air festival 2022 19.00 Vista Velenje_ Rock na Visti: Big Addiction, Siddharta in Takeoff band Koncert 19.00 Dom sv. Jožefa Celje, atrij Mladi citrarji se predstavijo! Koncert udeležencev 22. poletnega citrarskega seminarja, vstop prost 21.00 Šlandrov trg Žalec Poletje v Žalcu: Rolling Train Koncert; vstop prost SOBOTA, 2. 7. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Skok v poletje: Mala morska deklica Igrano-lutkovna predstava primerna za otroke starejše od treh let; vstop prost 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Marko skače Glasbeno-igrana pripoved Melite Osojnik; v primeru slabega vremena odpade 13.00 Mestno jedro Celja Življenje med pandemijjo koronavirusa odprtje fotografske razstave 20.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina 11. izbor in razglasitev slat'nske legende 2022 Nastop plesne skupine Kuš ni me, koncert Špicikuc orchestra, razglasitev slat'nske legende, nadaljevanje koncerta 20.30 Park Vile Herberstein Ta noč je moja: Jure Pukl malo drugače Koncert PKP abonma in izven; v primeru dežja v Veliki dvorani Doma kulture Velenje radio celie NEDELJA, 3. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom Javno vodstvo 15.00 Graška Gora, športno igrišče Graška Gora poje in igra 2022 Vstop prost SREDA, 6. 7. 20.30 Hotel Aleksander Rogaška Slatina Anin festival 2022: Vocal BK Studio Koncert; v primeru dežja v kulturnem centru; vstop prost Poletje v Celju ČETRTEK, 30. 6. 16.00 Celjski Mladinski center Chill četrtek v MCC Vstop prost 18.00 Mestna plaža Sonce gre na potep Glasbeno-animacijska predstava 18.00 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Matej Rode (1930-2012) Odprtje razstave avtorjev Srečka Mačka in Janka Rodeta s krajšim kulturnim programom 19.30 Krekov trg_ Čarobnost mestnih trgov Modna revija blagovnih znamk in trgovcev mestnega jedra ter večerno druženje 20.30 Vodni stolp_ Butalci na sodišču Gledališka predstava v izvedbi Društva ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje PETEK, 1. 7. 17.00 Ploščad glavnega vhoda Citycentra Celje Break the floor 15. obletnica mednarodnega plesnega dogodka z mednarodno udeležbo plesalcev iz kar 33 evropskih držav 19.30 Vodni stolp_ Koncert: Rock the city Festival celjskih glasbenih skupin, nastopajo: Klon, Jaxon, Uno Drive 22.00 Local Club - Caffe Nina Pušlar Koncert SOBOTA, 2. 7. 10.00 Mestna plaža V kopalke, pa za Savinjo Razstava na prostem -Muzej v kovču, samo v primeru lepega vremena; vstop prost 17.00 Guštova mestna plaža Country večer na Guštovi mestni plaži Gostje se bodo lahko brezplačno preizkusili na mehanskem rodeo biku. 17.00 Drevesna hiša Lutke v obliki živalic Otroško delavnico bo vodila Tina Grabar, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Celje, poti žensk Sprehod po starem mestnem jedru s pripovedmi o ženskah, ki so ga zaznamovale. Vodi Katja Pur. 19.30 Vodni stolp_ Koncert: Rock the city Festival celjskih glasbenih skupin, nastopajo: LPS band, Babooni, Hogminister 21.00 Ploščad pred Knežjim dvorcem Celje Miloš Mikeln: Pod svobodnim soncem Gledališka predstava na prostem v izvedbi združenih gledališčnikov štirih celjskih kulturnih društev; tudi v nedeljo ob istem času NEDELJA, 3. 6. 10.00 Guštova mestna plaža Nedeljska napihljiva zabava na Guštovi mestni plaži Najmlajši se bodo zabavali na napihljivih igralih, medtem ko boste starši uživali v prijetnem TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz ČETRTEK, 30. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Ribja tržnica; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Novi tednik - aktualna številka; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Jezikalnica; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice 14:15 Komercialna oddaja; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Ribja tržnica (ponovitev); 19:20 Intervencija PETEK, 1. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Razmišljamo zeleno; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Šolski radio; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Discomania radio celie SOBOTA, 2. julij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 Milenium (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 12:20 Šolski radio (ponovitev); 13:00 Globalne novice; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 14:00 Globalne novice; 14:20 Razmišljamo zeleno (ponovitev); 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Zverinice iz regije (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v soboto; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice NEDELJA, 3. julij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 13:00 Globalne novice; 13:10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14:00 Globalne novice; 14:30 Servisne informacije; 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Jezikalnica (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v nedeljo; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice PONEDELJEK, 4. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Reporter; 10:30 Regija danes; 10:35 Športnih 30; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Reporter; 13:00 Poročila 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Katrca TOREK, 5. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Poudarjeno SREDA, 6. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Povezujemo generacije; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:05 Otroci pojejo; 19:05 Povezujemo generacije (ponovitev); 19:20 Gospodarski utrip regije NAPOVEDNIK 23 ambientu pod krošnjami dreves. TOREK, 5. 7. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Neustrašne ženske Druženje ob kartah z društvom Mesto žensk; vstop prost 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Andreja Zakonjšek Krt Koncert samospevov v izvedbi izjemne celjske sopranistke ob spremljavi klavirja; v primeru slabega vremena v mali dvorani Celjskega doma; vstop prost SREDA, 6. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Beremo pod drevesom Počitniška druženja s Pravljičarno, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 17.00 Guštova mestna plaža Mala sobota na Guštovi mestni plaži Latino ritmi ob osvežilni pijači pod krošnjami dreves 20.00 Knežji dvor Ajda Kričaj, flavta in Zarja Javh Dobernik, harfa Koncert klasične glasbe; v primeru slabega vremena v Celjskem domu Druge prireditve ČETRTEK, 30. 6. 9.00 do 21.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje Poletne počitniške vragolije v muzeju: M-kot muzej 21.00 Mladinski center Žalec, terasa Festival migrantskega filma: Tam Tam Basket 21.30 Grad Podsreda Letni kino pod grajskimi zvezdami Snežni leopard - francoski dokumentarni PETEK, 1. 7. 20.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Spinov salsa večer Plesni večer pod zvezdami 21.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2022: Poletni kino V primeru dežja predstava odpade; vstop prost SOBOTA, 2. 7. 8.00 Ob Velenjskem jezeru Soundgarden Festival kreativnih prebojev Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan. 8.00 Ploščad pred Centrom Nova Velenje Poletna zeliščna osvežitev Člani Društva zeliščarjev Velenje bodo delili nasvete o pravilni uporabi zelišč 11.00 Otroško igrišče Janina Rogaška Slatina Anin festival 2022: Dobrodošli v žuželčji hotel! Delavnica za otroke, Gledališče Pravljičarna in skupina Perkakšns; v primeru dežja v kulturnem centru 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 9.00 do 19.00 14.30 Pred Gasilskim domom Škale_ Škalska pravljica Tradicionalno srečanje preseljenih Škalčanov -sprejem, kulturni program, druženje in animacija. 18.00 Mestni stadion Velenje 60. skok čez kožo NEDELJA, 3. 7. 10.00 Ob Velenjskem jezeru Soundgarden Festival kreativnih prebojev 16.00 Grilova Domačija Lipje pri Velenju Poletje na Grilovi domačiji 18.00 Letno gledališče Limberk Griže Dan rudarjev PONEDELJEK, 4. 7. 9.00 Likovni salon Celje Poletne ustvarjalne delavnice za otroke od ponedeljka do petka 9.00 do 12.00 Center sodobnih umetnosti Celje Poletne ustvarjalne delavnice za otroke od ponedeljka do petka prijave: maja.antoncic@ celje.si TOREK, 5. 7. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Počitniško druženje v MNZC Voden ogled po razstavi Hermanov bonton in interaktivno raziskovanje za otroke 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Galerija Velenje Ustvarjalna delavnica za otroke; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Projekt bo vodila Kata Laštro. SREDA, 6. 7. 8.30 do 10.30 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 9.00 Pred gasilskim domom Škale_ Počitniške aktivnosti za otroke Zanimiva potepanja za najmlajše 10.00 Knjižnica Velenje Poletna pravljična joga za otroke Z vami bo Nina Časl. Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8, »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwitza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje - I. nadstropje: Matej Rode (1930 - 2012) - slovenski slovenist, ru-sist, bolgarist in prevajalec, avtorja razstave sta dr. Janko Rode in Srečko Maček; do 31. 8. Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje: Edi Goršič (1937 -2002), avtorice dr. Alenke Hren Medved do 15. 7. Savinjsko nabrežje Celje: fotografska razstava Global Peace Photo Award; do 31. 8. Likovni salon Celje: Pomladna preobrazba, razstava španske umetnice Camile Tellez v sodelovanju z Eszter Katalin; do 31. 7. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Iz cikla poto- vanje, avtorja Ervina Potočnika; do 15. 9. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Sanje, avtorji Leonida Bernetič Zelenko, Rok Zelenko in Mojca Cerjak; do 1. 7. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Poletje, likovna razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; do 10. 7. Hiša generacij Laško: razstava na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jiri Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9., Pokukajmo v stare kuharske knjige; do 30. 8. Podhod pošta Velenje: Iz preteklosti za prihodnost: 30 let depo-ja Muzeja Velenje; do 15. 8. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 9 Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 31. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 4. 7. Knjižnica Velenje, sončna stena: Poljski mak, razstava fotografij Kate Laštro; do 31. 7. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Od starih knjig, razglednic in fotografij do poslovne dokumentacije nekdanjih šaleških podjetnikov in trgovcev, razstava iz zbirke zbiratelja Frenka Špilerja; do 31. 8. Knjižnica Velenje, mladinska soba: razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje, do 31. 8. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralec meseca: Saša Piano; do 31. 8. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Če se smejem, vse razgre- jem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 8. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Oker, Zemlja: slikarska razstava velenjske ustvarjalke Done Pra-tnekar; do 18. 7. Razstavišče Bila Bianca Velenje: Projekt podvig, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje; do 13. 7. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur.com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve zaodbe Št. 26 / Leto 77 / Celje, 30. junij 2022 V Veli Luki na Korčuli z Novim tednikom in Radiem Celje str. 36-37 Kako pravilno sesti in Muri fest na Vranskem Kjer je preteklost pravilno vstati? str. 38-39 za druženje in pomoč doma str. 35 26 INTERVJU Luka Mlejnik Železnik, flavtist, umetniški vodja festivala Prisluhi v mestnem gozdu V Čarobnost brezčasnega glasbenega prostora Program prireditev Poletja v Celju ponudi vsako leto obilo dogodkov na različnih prizoriščih v mestu in okolici. Eno najbolj neobičajnih je zagotovo oder pod drevesno hišo v celjskem mestnem gozdu, kjer je letos že bilo ali še bo mogoče prisluhniti koncertom v okviru šestega festivala Prisluhi v mestnem gozdu. »Dogodke izvajamo pretežno v akustični obliki. Gre za nevsiljiv način in ptiči v gozdu so vsakokrat navdušeni, saj pogosto glasno spremljajo izvajalce,« pravi umetniški vodja festivala, flavtist Luka Mlejnik Železnik. Navdušeni so tudi obiskovalci, ki jim je takšno doživljanje klasične glasbe všeč. Mnogi se vsako leto vračajo, pridružujejo se jim novi. TATJANA CVIRN Zamisel za tovrstni festival se je Celjanu porodila, ko se je pred približno 15 leti s sorodnikom Boštjanom Hrenom, sicer gozdarjem iz celjskega zavoda za gozdove, sprehajal po mestnem gozdu, kjer je zavod začel urejati gozdne poti. »Navduševal se je nad idejo, da bi tam organizirali kakšen koncert. Tudi meni je bila zamisel všeč, saj čutim močno povezanost z naravo. To idejo sem nosil s seboj vsa leta, dokler se nisem vrnil v Celje. Ko sem iskal možnosti, da bi kot glasbenik in organizator pripravil nekaj novega, sem se spomnil na to. Prva sezona je bila spomladi 2017, za izvedbo druge sezone smo ustanovili zavod Inštitut E-Art, ekološko-umetniški inštitut, v katerem sodelujemo z Matejo Kožuh, Nejcem Skrtom in Ano Julijo Mlejnik Železnik.« prispevke, a le zato, da bi festival lahko v prihodnje izvedli še bolje. Lani v tem času smo že vedeli, da smo prvič dobili sredstva ministrstva za kulturo, letos tega še ne vemo, upam, da bo tudi tako. Nekaj denarja nam je namenila Mestna občina Celje, za kar smo ji hvaležni, a to ni dovolj za vse dogodke. Pri iskanju dona-torjev nam je letos pomagalo društvo En-Lite, ki je svoj dogodek priključilo našemu prvemu koncertu, na katerem sta občinstvo navduševala izvrstna improvizatorja Boštjan Gombač in Eduardo Raon. Boštjan sicer ostaja reden gost našega festivala, nastopil je tudi v lanski sezoni. Sodelovanje bi radi širili in nadgrajevali tudi zunaj Celja. Letos nameravamo dva dogodka ponoviti ob Cerkniškem jezeru, kjer je tudi zanimiva učna pot z odri. Pri organizaciji festivala je Luka našel izvrstnega sogovornika Roberta Hostnika in celjsko enoto zavoda za gozdove. »Tudi z zavodom Celeia, ki upravlja hišo, dobro sodelujemo. Razume vrednost in pomen tega festivala za program pri drevesni hiši,« je pojasnil sogovornik, ki zadnja leta živi in dela v Škofji Loki, kjer je nedavno s poroko z domačinko, violinistko Ano Julijo Mlejnik Železnik, svojemu priimku dodal še njenega. Pravi, da se je izkazalo, zakaj se je bilo treba preseliti v Škofjo Loko. »Najlepši razlog je, da sem tam spoznal svojo ženo. Zelo sem hvaležen tudi za službo, ki mi je dala ogromno izkušenj,« je Luka Mlejnik Železnik povedal na sobotno popoldne pred enim od koncertov v okviru festivala, ko je v pogovoru razkril svoje poglede na glasbo in ustvarjanje. Pri načrtovanju programa in izbiri izvajalcev festivala predstavlja gozdni oder zagotovo neke omejitve. Kakšna je pri tem vaša usmeritev? Stremim k temu, da gre za nevsiljiv način izvedbe glasbe, ki v gozdu ni moteč, in da je dogodek za obiskovalce celostna izkušnja: da pridejo peš v gozd, saj gre za pičlih 15 minut hoje, sedejo na tribuno, najprej malo poslušajo ptičje petje, ki se mu nato s koncertom pridruži še glasba. Iščem zasedbe, ki zvočno ustrezajo temu okolju, in programe, ki so primerni za najširše možno občinstvo, od glasbeno zelo izobraženih do tistih, ki želijo le uživati v lepi glasbi. Nastopati v takšnem okolju je tudi za glasbenike izziv ... Za glasbenike je to vedno zanimiva izkušnja, saj je zelo nepredvidljivo nastopati v gozdu. Vedno so prisotni dodatni zvoki, ljudje prihajajo mimo ... Tudi zato ima festival takšno ime: prisluhnemo lahko koncertom in gozdu ter mu tako nekaj tudi vrnemo. Nekateri ljudje pridejo prav z namenom, da prisluhnejo glasbi, in ob tem odkrijejo poti, oder, drevesno hišo. Drugi gredo na sprehod in zaslišijo glasbo ter ji prisluhnejo. Zato naš festival nikoli ne bo imel vstopnic. Letos smo uvedli prostovoljne Luka Mlejnik Železnik je osnovno in srednjo glasbeno šolo obiskoval v Celju in nato študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 2004 je študiral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je leta 2011 končal magisterij. V okviru izmenjave se je izpopolnjeval v Stuttgartu in na številnih seminarjih ter mojstrskih tečajih pri priznanih flavtistih. Med letoma 2008 in 2010 je deloval kot piko-list v Orkestru opere in baleta SNG Maribor. V času študija na Dunaju je začel sodelovati s kitaristom Urošem Baričem, s katerim še vedno nastopata kot AirString Duo. Po vrnitvi v Slo-venij o j e bil zaposlen v različnih glasbenih šolah, od leta 2018 deluje v Škofji Loki. (Foto: Jana Jocif) »Želim graditi sebe kot umetnika, da bom lahko še bolje opravljal svoje poslanstvo. Želim tudi, da bi uspeli najti načine, kako privabiti več občinstva na dogodke, in tudi to, da bi se zavest o vrednosti ter pomenu našega početja toliko dvignila in nadgradila, da bi to lahko počeli brez skrbi za preživetje. Čas je takšen, da ljudje takšne dogodke potrebujejo, zato bomo delali naprej.« V teh dneh je povsod veliko prireditev, kot bi želeli vsi nadoknaditi čas korone. Takrat so se številni umetniki znašli v velikih težavah. Kako ste jih vi premagovali? Vem za mnoge umetnike, ki so si bili prisiljeni najti različne, tudi neumetniške službe. Mogoče se je umetniška scena s tem malo prečistila, ker smo ostali najbolj zagrizeni in tisti, ki imamo inovativne ideje, da smo lahko prebrodili ta čas, ali tisti, ki so imeli od prej zaledje ali druge službe. Težko si predstavljam, kako bi z ženo v preteklem obdobju zavezala oba konca, če ne bi bilo moje službe, saj je Ana Julija svobodna umetnica. Od leta 2018 sem zaposlen kot pomočnik ravnatelja v glasbeni šoli v Škofji Loki. Ob poučevanju je večina mojega dela organizacijske narave pri različnih dogodkih, administraciji, stikih z mediji ... V času korone sva z Ano Julijo takoj začela iskati rešitve in nastal je prvi projekt v okviru družinskega tria, kjer sodelujeva z njenim očetom, violončelistom Milošem Mlejnikom, enim najboljših slovenskih izvajalcev klasične glasbe ter zaslužnim profesorjem na akademiji za glasbo. Hvaležen sem za to sodelovanje, saj najbolj napredujem, ko sodelujem z izvrstnimi glasbeniki, kot sta Ana Julija in Miloš. A ne le v smislu muziciranja, tudi druženja. Zasedba se imenuje Trio Lontrg, kar je domače ime za Spodnji trg v Škofji Loki, kjer so doma starši Ane Julije. Tam običajno tudi vadimo. Nedavno smo imeli v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Crngrobu koncert za tekmovalce celjske glasbene šole, ki so prišli na nagradni izlet v Škofjo Loko in obiskali tudi to izjemno zanimivo cerkev. Našli ste torej kombinacijo poučevanja in umetniškega delovanja. Vam to ustreza? To zahteva veliko napora, saj je v nekaterih delih leta zelo veliko dela v šoli. Ob tem je treba vaditi, svoj čas zahteva tudi organizacija koncertov. Zadnje čase se počasi vrača to, da nas kdo povabi k sodelovanju, medtem ko smo zadnjih nekaj let večino koncertov sami organizirali, pogosto z lastnim finančnim tveganjem. Hvaležen sem, da smo bili pri tem uspešni. Tudi glasbeniki smo se začeli bolj povezovati, prav tako manjši festivali, vmes je bilo dolgo časa zatišje. Pravite, da zdaj razumete, zakaj ste se morali seliti v Škofjo Loko. Ali torej verjamete, da se vsaka stvar v življenju zgodi z razlogom? Ko človek gleda nazaj, ima vse skupaj več smisla. Ko se mu nekaj dogaja, včasih ne ve, kam to vodi. Verjamem, da je življenje celostna izkušnja za vsakega posameznika. Vsakega človeka »poiščejo« tisti ljudje in dogodki, ki jih potrebuje, da se razvija in raste. Od nas je odvisno, do katere mere smo te izkušnje sposobni pozitivno uporabiti, da z njihovo pomočjo ra-stemo. Naš odziv na situacije določi, kaj bomo iz njih potegnili. Tudi izgube in težki časi nas nekako oblikujejo. To obdobje, ko še ni konec vseh čudnih dogajanj v svetu, ima prav tako nek smisel za človeka, čeprav se sliši čudno. Se vam zdi, da se bomo znali zazreti vase in videti stvari drugače, to, kar smo počeli narobe? Je to sploh mogoče v tej potrošniški družbi, kjer gre le za denar in dobiček? »Če glasbeniki globoko občutimo, kar izvajamo, je skoraj nemogoče, da se ljudi to ne bi dotaknilo.« Mislim, da je to neizogibno, da se bo zgodil preobrat navznoter, da bomo vsi začeli bolj iskati vsebine, ki nas bogatijo. Življenje ni le kopičenje materiala in izkušenj v smislu pridobivanja kompetenc, o čemer se veliko govori zadnje čase v šolstvu, češ da mora vsak postati ustrezno usposobljen delavec na trgu, da se ga bo dalo dobro uporabiti in zaposliti ... Mislim, da to ni smisel človekovega življenja, ampak da je smisel raziskovanje in odpiranje zavesti človeka v vse smeri. Človek se v življenju uči sprejemanja, sočutja, pravilnega stika s svetom in soljudmi. Zdaj smo na točki, ko vsi ugotavljamo, da naprej v tej smeri ne gre in da moramo najti nove načine bivanja. Zame je bila na primer dragocena izkušnja študija v tujini in tudi v Ljubljani. Vsaka izkušnja ima nek smisel in iz nje se lahko nekaj naučimo. A gledati na stvari tako, ko ne gre vse po načrtih, je zlasti za mladega človeka težko, saj ima vsak veliko želja in ciljev ... Za mladega človeka je res izziv ohranjati notranje ravnovesje, a vse, kar se nam dogaja v življenju, nam ponuja »poligon« za raziskovanje sebe in opazovanje svojih odzivov na to. Glasba je izjemno uporaben medij za to, tako za tiste, ki se z njo ukvarjamo profesionalno, kot za tiste, ki jo hodijo poslušat na koncerte. Umetnik se skuša dotakniti poslušalcev, ki so tako pritegnjeni v brezčasen prostor, ko nihče ne gleda na uro, ko se ne sprašujemo, kdaj bo konec . INTERVJU 27 V okviru festivala Prisluhi v mestnem gozdu bosta še dva dogodka. V nedeljo, 3. julija, se bodo po gozdu razlegali zvoki tolkal in flavte na koncertu Žolna, detel, kos. Marimbo bo igrala Petra Vidmar, vibrafon bo igral Vito Opeka, pri nekaterih skladbah se jima bo pridružil Luka Mlejnik Železnik. Festival se bo končal 10. julija, ko bo na sporedu baročno in ljudsko obarvana glasba. Junija so se pri drevesni hiši zvrstili trije koncerti. Najprej sta nastopila multiinstrumentalist Boštjan Gombač in portugalski harfist Eduardo Raona, nato je kvartet s flavtistom Luko Mlejnikom Železnikom, z violinistko Ano Julijo Mlejnik Železnik, violistom Nejcem Mikoličem in violončelistko Tamaro Gombač izvedel priredbo priljubljene Mozartove opere Don Giovanni. Na dogodku Lisička je prav zvita zver so se predstavili učenci celjske in škofjeloške glasbene šole. Festival Prisluhi v mestnem gozdu organizira Inštitut E-Art, v katerem sodelujejo (z leve) Luka Mlejnik Železnik, Ana Julija Mlejnik Železnik, Mateja Kožuh in Nejc Skrt. »Dokler se ne bomo finančno bolj utrdili, si težko privoščimo, da bi na festival vabili izvajalce od daleč in jih plačali z drobižem. Od začetka smo naravnani kot >fair-trade< festival. Umetnike plačamo tako, da so zadovoljni.« Družinski Trio Lontrg, v katerem poleg Luke in njegove žene Ane Julije igra tudi njen oče, priznani slovenski vio-lončelist Miloš Mlejnik. Flavta je tudi fizično zahtevna za igranje. Je treba ves čas ohranjati kondicijo, kajne? Zagotovo, a mislim, da je ta kondicija zelo pomembna pri vseh glasbilih. Vsi glasbeniki smo nenehno v stiku s svojim glasbilom, ker drugače ne gre. Sam imam premor vsako poletje, da odklopim in črpam navdih za nove ideje. A to ne traja več kot dva tedna. Letos bo to najino poročno potovanje, ki bo spet neke vrste raziskovanje. Glasbeniki to potrebujemo, da smo bolj odprti. V Sloveniji se pogosto pokaže, da ni pravega razumevanja za umetniško delovanje. Kako vidite te razmere? Glavna težava, ki jo imamo v Sloveniji, je, da širša javnost in tudi nekatere državne ustanove ne razumejo dovolj izrednega pomena umetnosti in umetniškega ustvarjanja za dobrobit celotne družbe. Sredstva iz javnih in zasebnih virov, ki so na voljo za projekte, kot je naš festival, so zaenkrat zelo skromna - navdušenja je veliko, pri denarju pa se še zatika. Verjamem, da se bo to v prihodnosti izboljšalo. Pri nas še nismo dosegli razumevanja vrednosti tega, da lahko ljudje hodijo na koncerte in da imajo bogato vsakodnevno ponudbo. Visoke vstopnine se pri tem ne da zaračunavati, saj bi bil krog obiskovalcev zelo omejen. Ideja, da se mora kultura sama preživljati na trgu, je po mojem zgrešena, saj jo to potiska v populizem. To ni smer, ki bi spodbujala obiskovalce. Vse ne more biti le lahkotna kratkočasna zabava. Sam skušam najti razmerje med tem, da občinstva ne obremenim s preveč izzivi in da ga vseeno povabim v neko doživetje. Cilj glasbene umetnosti je, da se skuša dotakniti čustev poslušalca, da se ta razcveti. Prepričan sem, da se najlepše človeško skriva v vsakem od nas. Če želimo to najti, doživeti, se moramo odpreti. Odpremo se, ko se nas nekaj dotakne. V življenju se nas stvari dotaknejo različno, nekaj nas navduši ali prizadene. Tudi slednje nam zlomi oklep brezčutnosti, ki smo si ga v tem svetu bili primorani nadeti. Umetnost je kot voda, ki pronica skozi apnenec, dokler oklep ne poči in rodi se človek, kakršen je nekoč že bil. Nekaj otroškega, iskrenega se zbudi, če je to prava umetnost. Vedno izhajam iz tega in k temu stremim, ko sestavljam program. Pri nas je glasbena šola zelo dostopna, obiskujejo jo lahko številni otroci in zdi se samoumevno, da jo sofinancira država, medtem ko marsikje po svetu ni tako. Znamo to dovolj ceniti? Sistem javnih glasbenih šol je neprecenljiva dodana vrednost v sistemu javnih šol v smislu izobraževanja in vzgoje za lepo. Učenci se veliko naučijo o glasbi in tudi odnosa do nje, do drugih ljudi, predvsem se naučijo ceniti lepo. Za malo denarja dobijo res ogromno, sploh v tako dejavnih glasbenih šolah, kot je naša v Škofji Loki. Mogoče je tudi zato zavest o tem, koliko je to vredno v finančnem smislu, malo nižja. Ker gledamo na veliko stvari skozi oči finančne vrednosti, to ni enako vredno, kot če plačamo 50 evrov za zasebno uro, medtem ko lahko otrok za 36 evrov obiskuje glasbeno šolo dvakrat tedensko cel mesec in ima pri tem na voljo še druge dejavnosti. Ne znam si predstavljati, da bi se to kdaj zmanjšalo, saj je pri nas v glasbeni šoli vsako leto več otrok. Zdi se mi pomembno, da v času izjemnega racionalizma ohranjamo stik z lepim in s tistim, kar človeka navdihuje. Kam se potem izgubijo vsi ti otroci, ko odrastejo in so na koncertih klasične glasbe večinoma starejši? Obiskovanje dogodkov klasične glasbe je res bolj v domeni starejše generacije, ki je že doumela, kakšno vrednost imajo ti koncerti. Pomembni so starši, ali znajo navdušiti otroke in jih peljati na ustrezne dogodke, da lahko razvijejo pozitiven odnos do njih. Šole prav tako igrajo pomembno vlogo. Dragoceno je, če znajo učitelji ustrezno izbrati programe. Če se otroku ustrezno predstavi umetnost, bo prej ali slej začel tudi sam hrepeneti po obiskovanju dogodkov ali celo po lastnem ustvarjanju. Kako se kot Štajerec počutite na Gorenjskem? Mama je doma iz Komende, Škofja Loka pa tudi ni prava Gorenjska, Selška in Poljanska dolina imata nek svoj »zvok«. To je svet Ivana Tavčarja. Hitro sem se vključil in lepo so me sprejeli, sploh zdaj ko sem poročen z Ločanko. Zagotovo je zelo pomembno, da človek najde sorodno umetniško dušo, ker navadni smrtniki včasih težko razumemo način življenja ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo ... Res je. Življenjski slog glasbenika je res drugačen in veliko darilo je, če imaš ob sebi partnerja, ki to razume, še lepše je, če lahko ustvarjaš z njim. Pogosto nastopava skupaj in oba imava žilico za organizacijo dogodkov -tudi Ana Julija že nekaj let organizira festival komorne glasbe Loka da Camera. Organizacijo in izvedbo obeh festivalov ter drugih skupnih projektov dojemava kot skupni čas, a se nama dogaja, da hrepeniva po tem, da bi bila včasih čisto navaden par. Prosti čas, kar si ga uspeva ustvariti, zelo rada preživljava v naravi. Je bilo za vašo življenjsko pot odločilno to, da ste rasli v glasbeni družini? So vas morali zelo spodbujati k igranju? Spodbujati me ni bilo treba veliko. Zelo hvaležen sem svojim staršem, da so me v času, ko sem bil odvisen od njihove pomoči, podpirali v največji možni meri. Doma smo štirje otroci in temu primerno so bile možnosti omejene. Vsi smo hodili v glasbeno šolo in pri vseh je glasba pomemben del življenja. Brat je sicer doktor gozdarskih znanosti, a je vrsto let pel v zasedbi Perpetuum Jazzile, starejša sestra je končala študij harfe in uči v glasbeni šoli, mlajša sestra se je učila igrati na violino in se ukvarja z zborovskim petjem. Doma smo veliko peli, glasba je bila vedno prisotna. Oče in mama se ukvarjata z zbori, mama je delala v šolah, kjer je vodila otroške zbor, oče je vodil odrasle zbore in še vedno sta dejavna na tem področju, to ju tudi povezuje in jima daje zagon za vse drugo. Takšni starši lažje razumejo vse, kar sodi k poti glasbenika. Podobno je bilo pri Ani Juliji. To je zelo dragoceno. Težko je hoditi po tej poti, če nimaš ob sebi ljudi, ki to razumejo, ki razumejo velika odrekanja in poseben življenjski slog, ki sodi zraven. Foto: MP Produkcija 28 SPOMINI Med knjižne platnice je strnil spomine na službovanje Pristaš romantične veterine Biti veterinar je bilo zanj način življenja, ki ga je zasvojil. Po nekaj letih si ni znal več predstavljati življenja brez vsakodnevnega obiskovanja hlevov in brez občutka, da je koristen, da lahko pomaga bolnim živalim ter njihovim lastnikom. Tako je v svoji knjigi z naslovom Bil sem živinozdravnik pojasnil upokojeni veterinar in znan Šentjurčan mag. Franc Kovač. TINA STRMCNIK V srce mu je najbolj sedlo obdobje službovanja, ki ga je opisal kot romantično veterino. S kolegi, zaposlenimi v šentjurski veterinarski postaji, so bili takrat povsod dobrodošli, ljudje so komaj čakali na njihov prihod. Žival je bila pri marsikateri družini ekonomska osnova za preživetje. »Ne le da je bila v očeh ljudi veliko vredna, nanjo so gledali kot na člana družine. >Čunek<, ki ga je gospodinja negovala, ga hranila in se z njim pogovarjala, je bil kot otrok in je bil vreden toliko kot drugi v družini. Ker so bile živali v očeh ljudi tako dragocene, smo bili zelo cenjeni tudi živinozdravniki.« V pogovoru s sodelavko šentjurske knjižnice Katarino Šumej je razložil, da v obdobju romantične veterine ni mogel od hiše, ne da bi z domačini sedel za mizo, se z njimi pogovoril, spil kozarec vina ali pojedel malico. Njegova pomoč je bila še posebej zaželena, ko so razsajale težje bolezni, na primer prašičja kuga in slinavka. »Očitno smo veterinarji takrat imeli dovolj časa, da smo lahko vse to zmogli. Ampak to je bilo tisto lepo, česar danes več ni. Danes v veterini prevladuje odnos daj-dam, veterinarji račun napišejo kar v hlevu in se hitro poslovijo.« Ozdravljen prašič, boljša samozavest Kovač, ki je o sebi dejal, da je človek iz prejšnjega stoletja, je v knjigi med drugim opisal obdobje študija veterine v Ljubljani. V prvih letih študija se kot prišlek s podeželja v prestolnici ni dobro počutil. Izviral je izpod Pohorja, iz Radane vasi. Zdelo se mu je, da s svojo kulturo sporazumevanja in oblačenja ni spadal med ljubljansko srenjo. A je kljub temu vztrajal. »Pri nas doma je bilo tako - če je oče rekel, da gremo okopavat repo, sem to tudi storil. Če je rekel, naj grem v šolo, sem ga poslušal. Ko sem se odločil za svojo smer, je rekel, naj se trudim. Pa sem rinil in rinil in menda diplomiral prvi v letniku,« je povedal. Po študiju je, čeprav je imel v žepu diplomo, imel občutek, da nič ne zna. Študentje namreč niso bili deležni veliko praktičnega izobraževanja. Zakonitosti svojega poklica je počasi spoznaval, ko je med dopusti nadomeščal veterinarje na Dolenjskem. Bilo ga je strah, kako bo zmogel. A ko je uspešno pozdravil prvega bolnika - to je bil prašič -, se je s tem okrepila tudi samozavest. »K sreči sem že na tri kilometre videl, v čem je problem in kaj je treba narediti, da bom žival pozdravil,« je dejal. Na Planini je bilo lepo Nato je prišlo obdobje zaposlitve na Planini pri Sevnici. Spominja se, da ga je direktor Veterinarske postaje Šentjur Edi Bezenšek zelo prijazno sprejel, čeprav se je za delo v omenjenem podeželskem kraju potegoval, ko se je vrnil iz zapora v Zenici. Tam je po razsodbi vojaškega sodišča pristal zaradi sovražne propagande. Bil je prepričan, da je politični disident, da v Šentjurju zanj ne bo službe in da ga bo direktor najprej vprašal, ali je član partije. »Ko sem se predstavil direktorju veterinarske postaje, sem mu najprej povedal, da prihajam iz zapora. Odvrnil je le, da je to zanimivo in da naj vseeno pridem na delo.« O svoji novi knjigi se je Franc Kovač pogovarjal s sodelavko Knjižnice Šentjur Katarino Šumej. »Imel sem srečo, da se prve dneve in tedne kot veterinar nisem srečeval z razmerami, ki jih ne bi obvladal. Zavedal sem se, da sem začetnik. Ko sem dobil bolnika, sem lastnika najprej temeljito izprašal, kako in kaj. Če je lastnik stopil iz ambulante, sem hitro prelistal po literaturi.« »Bil sem živinozdravnik samouk, izkušnje sem moral pridobivati sam. To ni bilo dobro niti zame niti za moje bolnike. Veliko bolje bi bilo, če bi od starejših kolegov dobil kakšen nasvet. A je bilo od vsega začetka tako, da sem se moral zanesti sam nase.« V ambulanti na Planini je bil samouk, saj v tamkajšnji izpostavi ni bilo zaposlenega nobenega starejšega kolega. Njegov urnik ni bil preveč natrpan, zato je lahko, ko je predpisal zdravljenje, šel še drugi ali tretji dan pogledat, kako je z živaljo. Ljudje so to cenili in so ga vzeli za svojega. »Na Planini sem uspel kot veterinar in kot človek,« je dejal. Ko je opravil delovne obveznosti, se je družil s krajani in tamkajšnjimi učitelji. Igrali so odbojko, nogomet, organizirali maškarado, veselico, lotili so se uprizoritve gledaliških iger. Skrivnostna mačka in ubogi pujs V šentjursko veterinarsko postajo je prišel, ko je bila v razcvetu. V njej so bili zaposleni mladi strokovnjaki, lastniki so živali tja vozili tudi iz drugih občin. Pri svojem delu je takrat doživel številne zanimive anekdote. Takšna je na primer zgodba o mački, ki jo je gospa iz Šentjurja pripeljala na uspavanje. »Mačko smo dali v škatlo in lastnici rekli, naj ne skrbi, saj jo bomo uspavali tako, da ne bo trpela. A tega nismo storili takoj. Ko je prišla čistilka čistit, je odprla karton. Mačka ji je pobegnila in se vrnila domov.« Njena lastnica je naslednji dan, še preden so veterinarji ugotovili, da jim je mačka ušla, vsa razburjena pritekla v veterinarsko postajo. »Gospe sem se opravičeval na vso moč. Predlagal sem, da bi se z avtom kar takoj odpravil po mačko. Ona pa mi je odvrnila, da mi mačke ne preda več za noben denar,« je povedal v smehu. V Javorju je »ozdravil« tudi prašiča, ki je imel zelo nenavadne težave. Gospodinja je tarnala, da ne ve, kaj bo z njim, saj ni mogel več vstati. Kovaču najprej ni bilo jasno, kaj bi lahko bilo narobe. Ko je gospodarica omenila, da je prašič pred kratkim pojedel celo vedro droži, ki so nastale pri kuhanju žganja, mu je postalo jasno, v čem je težava. »Povedal sem ji, da ne bo nič hudega, da je prašič le pijan kot >prasec<.« Hvaležen je, da mu je bilo dano izkusiti romantično veterino, kot je poimenoval obdobje, ko so ljudje zelo cenili svoje živali, a tudi živinozdravnike. Kasneje je romantiko po njegovih besedah uničilo vpletanje države v stroko, je dejal ob predstavitvi knjige. Iskanje novega poslanstva Med knjižne platnice je med drugim zajel tudi spomin na čase, ko je bil direktor Veterinarske postaje Šentjur in predstojnik šentjurske poslovne enote. Nato ga za vodjo enote niso ponovno izvolili. »Nad tem nisem bil razočaran, saj sem bil naveličan vodstvenega dela. Razočaran sem bil, ko so me prepričali, da sem šel pri triinpetdesetih letih v pokoj. Z upokojitvijo namreč nisem prejel poslanske pokojnine, kot je govoril marsikdo,« je pojasnil avtor knjige, ki je bil od leta 1990 predsednik občinske Slovenske demokratične zveze, kmalu zatem je postal prvi človek predvolilne koalicije Demosa v Šentjurju, zatem še predsednik občinske skupščine in poslanec republiške skupščine. »Prvi Demosovi poslanci nismo imeli nobene plače. V Ljubljano smo hodili za potne stroške in za >boglonaj<. Kolegi so mi obljubili, da mi bodo omogočili honorarno delo za dodaten zaslužek. Po nekaj mesecih so mi rekli, da me ne potrebujejo več, kar je bil zame velik šok,« je pojasnil. V knjigi je zapisal, da je bil brez veterinarskega poslanstva po upokojitvi povsem izgubljen. Nov smisel je v naslednjih dveh desetletjih našel v ustanovitvi in urejanju časopisa Šentjurske novice ter v organiziranju slovenske veterinarske zbornice, kjer je bil prvi predsednik, kasneje tudi direktor. Foto: SHERPA »To, da je šentjurska veterinarska postaja bankrotirala, je edinstven primer v Sloveniji. To me spominja na Alpos, ki je briljiral in bil odličen, lepega dne pa ga ni bilo več. Verjetno ni bilo nikoli razčiščeno, kaj se je v obeh primerih dogajalo. Ker se je vse to zgodilo tako nenadoma, je med ljudmi zavladalo prepričanje, da so Šentjurčani okradli Šentjurčane.« Ob prazniku občine z županom Matijo Čakšem Zgodovinskim stavbam dajejo novo vsebino Da je občinska uprava od lanskega občinskega praznika opravila veliko dela, pravi župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš. V središču občine že več mesecev brnijo gradbeni stroji, saj tam nastaja nova ureditev križišča, ki bo razbremenila zastoje v času prometnih konic. Nasproti doma upokojencev rastejo nova oskrbovana stanovanja. Občina si kmalu obeta še ureditev sodobnega fizioterapevtskega centra, ki bo pomemben za vse prebivalce Obsotelja in Kozjanskega. Center bo urejen v stavbi, ki je več let čakala na primerno vsebino. TINA STRMČNIK Župan Matija Čakš je med naložbami, ki so bile končane od lanskega občinskega praznika, izpostavil gradnjo prizidka h kuhinji v centralni osnovni šoli in obnovo omenjene kuhinje. Obnovljen je tudi nadhod, ki vodi proti šoli. Lepšo podobo je dobila tako imenovana stavba stare šole, ki je v središču Šmarja dolgo propadala. V Krajevni skupnosti Zibika imajo učenci in krajani na voljo novo telovadnico pri tamkajšnji podružnični osnovni šoli, pri Podružnični osnovni šoli Sveti Štefan je za rekreacijo na voljo nova večnamenska športna površina. Občina v omenjeni krajevni skupnosti ureja prostore tamkajšnjega športnega društva, zgrajena je pešpot od osnovne šole do naselja. Zahvaljujoč prestavitvi potoka izpod Barbare, je občina središče Šmarja rešila pred poplavami. Za naložbo, vredno 1,1 milijona evrov, je večino denarja prispevala Direkcija RS za vode. Zaradi prestavitve potoka in gradnje križišča pri Ka-šči so občani med vožnjo po kraju velikokrat naleteli na zastoje. Kdaj bo gradnja križišča končana? Dokončanje križišča pri trgovini Kašča je predvideno v mesecu dni. Položen je že grob asfalt, izvajalec del trenutno ureja pločnike, javno razsvetljavo in odvodnjava-nje. Ko bo križišče končano, bo vožnja v središču občine in proti osnovni šoli lažja, pričakujem manj zastojev. Za naložbo, vredno milijon evrov, je 770 tisoč evrov prispevala Direkcija RS za infrastrukturo. Še pred začetkom tega projekta je morala občina poskrbeti za dovozno cesto do šole. Gre za gradnjo povezovalne ceste Dobrava, za katero smo iz proračuna namenili skoraj 870 tisoč evrov. Odločili ste se tudi za obnovo mostu v Kolodvorski ulici. Ta projekt je že dlje časa čakal v predalih občinske uprave, a je bil nujno potreben. Most je omogočal le izmenično enosmerno vožnjo, šlo je za nevarno območje, saj se je cesta na tem delu zožila, slabša je bila prometna varnost, manjša je bila pre-točnost prometa. Do konca julija bo vozišče razširjeno, zgrajen bo hodnik za pešce. Izvajalec bo tam uredil še javno razsvetljavo in del po- »Občinski svet se trudi, da je denar enakomerno razporejen in da omogočamo razvoj celotne občine, ne le središča.« toka. Zahvaljujoč tej obnovi, bo omogočen lažji dostop do Jelšingrada ter do naselij Dobrava in Dvor. Enega največjih projektov doslej predstavlja gradnja oskrbovanih stanovanj. Kako napredujejo dela? Na gradnjo tovrstnih stanovanj se je naša občina pripravljala od leta 2008. Naložba je vredna 3,2 milijona evrov. S stanovanjskim skladom smo sofinancersko pogodbo, vredno 1,4 milijona evrov, podpisali v začetku lanskega leta. Občina z omenjenim skladom gradi 30 oskrbovanih stanovanj. Podjetje Ges iz Celja, ki je bilo izbrano za izvajalca, je od občine kupilo še tretje zemljišče, kjer gradi še en blok s 15 stanovanji. V soseski nasproti šmarskega doma upokojencev bo tako na voljo dovolj oskrbovanih stanovanj. Ta ne bodo namenjena le starejšim iz naše občine, ampak tudi tistim od drugod. Razpis za pridobitev stanovanj v najem bomo predvidoma objavili jeseni. Stavba stare šole že ima novo fasado in urejeno zunanjost. Kdaj bo v njej zaživel fizioterapevtski center? Zdravstveno ministrstvo nam bo za ureditev prvega in drugega nadstropja namenilo skoraj 650 tisoč evrov. Zdaj izbiramo izvajalca in želimo si, da bi začel delati še v tem letu. Sodoben fizioterapev-tski center ne bo namenjen le občanom Šmarja pri Jelšah, ampak bo na voljo za vse občane Obsotelja in Kozjanskega. Poleg tega bomo v prostorih stare šole uredili še prostore za preventivno dejavnost in za patronažno varstvo družin. Vesel sem, da bo ta zgodovinska stavba, ki je bila dolgo časa zaprta, ponovno zaživela. Letos je občina dvorec Jelšingrad prevzela v svoje roke. Kako naprej? W Spoštovane Šmarčanke in Šmarčani, prepričan sem, da je v naši občini lepo živeti, da imamo kot ena izmed srednje velikih občin vse, kar potrebujemo, na dosegu roke. Naši kraji postajo zanimivejši, ljudje vedno bolj cenijo podeželski zrak, mir in naše griče. Bodimo ponosni na to, kar nam je skupaj uspelo graditi - v slogi je moč. Ob občinskem prazniku vam, iskreno čestitam. Vse najboljše, Šmarje! > I m шшт Za Matijo Čakšem je prvi mandat vodenja Občine Šmarje pri Jelšah. Na jesenskih občinskih volitvah bo ponovno kandidiral za župana. »Če bi za obnovo ostrešja Jelšingrada pridobila denar, bi občina pridobila čas, da bi lahko razmislila o vsebini ter pridobila partnerja ali našla evropska sredstva za podrobnejšo obnovo tega dvorca.« Res ne želimo, da bi dvorec pred našimi očmi še naprej propadal. Občina je tudi stoodstotna lastnica zemljišča okrog njega in mislim, da lahko na tamkajšnjem območju poskrbimo za res dobre vsebine. Aprila smo na razpis ministrstva za kulturo prijavili projekt Kulturna doživetja dvorca Jelšingrad. Če bomo uspešni, želimo s pomočjo sofinanciranja obnoviti ostrešje, zamenjati kritino, obnoviti strešni venec ter statično obnoviti stavbo. V projektu smo predvideli tudi nekatere dodatne vsebine, ki bi med drugim obogatile turistično ponudbo na področju kulturne dediščine. Kakšne naložbe so načrtovane za enakomernejši razvojkrajevnih skupnosti? Edina šola, ki doslej še ni bila energetsko obnovljena, je Podružnična osnovna šola Kristan Vrh. Sofinanciranje za to naložbo, in sicer malo manj kot 250 tisoč evrov, smo pridobili na razpisu ministrstva za infrastrukturo. Celoten projekt je vreden približno 829 tisoč evrov. Poleg tega pripravljamo načrte, da bomo pri tej šoli zgradili novo telovadnico. Tako bo tudi KS Kristan Vrh imela enakovredne možnosti razvoja šolskega, kulturnega in športnega utripa. V omenjeni krajevni skupnosti je prostovoljno gasilsko društvo pred nekaj dnevi začelo graditi nove prostore gasilskega društva, najprej bo zgradilo garaže za gasilska vozila. Naložba je ocenjena na približno 373 tisoč evrov, občina bo zanjo prispevala 250 tisočakov. Prijavljate se tudi na razpise lokalne akcijske skupine. Kako se denar iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja prelije v lokalno skupnost? Lani smo, zahvaljujoč uspešni prijavi na razpis, uredili območje okoli dveh ribnikov, kjer bomo z ribiško družino ter zavodom za šport, turizem in mladino pripravili nekatere nove vsebine. Pričakujemo še sofinanciranje projekta, ki smo ga naslovili Barok pod krošnjami. Pri kulturnem domu bomo uredili čitalnico pod krošnjami - gre za prostor za druženje, manjše prireditve in izobraževanja. Poleg tega bomo obnovili in diskretno osvetlili pešpot po Kalvariji, ki je dotrajana in nevarna. Katere naložbe občinska uprava načrtuje za prihodnost? Trenutno spreminjamo občinski prostorski načrt za celotno območje občine. Prostorski načrt je že bil sprejet za območje podjetja Pišek - Vitli Krpan, da lahko ta gospodarska družba širi svoje proizvodne prostore. Podrobne prostorske načrte pripravljamo za poslovno cono v Šmarju pri Jelšah, za stanovanjski soseski Dobrava in Zadrže ter za poslov-no-stanovanjsko cono v Me-stinju. Če bomo na razpisu ministrstva zaokoljeinpro-stor pridobili sofinanciranje, bi radi na Grobelnem zgradili čistilno napravo. Načrtujemo ureditev pritličja in zgornjega nadstropja stare šole. Iščemo možne vsebine, ki bi jih lahko umestili v staro šolo v Lembergu. V kulturno-gasilskem domuv KS Sladka Gora načrtujemo ureditev stanovanj. Z vsemi šestimi občinami Obsotelja in Kozjanskega si prizadevamo za gradnjo satelitskega urgentnega centra. Naša občina je zanj že zagotovila zemljišče v Mestinju. Naročili smo tudi idejni projekt, ki ga usklajujemo z zaposlenimi v zdravstvenem domu. Foto: Andraž Purg - GrupA Kdo so občinski nagrajenci? Župan Matija Čakš je občinska priznanja podelil na osrednji slovesnosti 17. junija v tamkajšnjem kulturnem domu. Plaketo občine je za dolgoletno delo na področju vinarstva ter promocije in razvoja lokalne skupnosti prejel Franci Namurš. Podeljeni sta bili tudi dve občinski priznanji. Priznanje občine je za svojo dejavnost ter pomoč pri promociji in razvoju občine prejel dr. Vinko Gorenak. Za dolgoletno aktivno delo na področju kmetijstva, promocije in razvoja lokalne skupnosti je priznanje prejel še Jože Tratenšek. Denarno nagrado je za 21-letno delovanje in promocijo konjeništva prejelo Konjeniško društvo Sveti Štefan. TS 30 OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJE veselje. Najbolj vesel sem, ko so vsi doma. Takrat se delo konča in se začne razvajanje.« Z ženo Vido, s katero se pri delu na kmetiji dopolnjujeta že vrsto let. Franc Namurš, prejemnik plakete Občine Šmarje pri Jelšah Vitez vina, ki rad naredi kaj za svoj kraj Da lahko človek veliko prispeva za to, da v svojem okolju doseže spremembe, dokazuje letošnji prejemnik plakete Občine Šmarje pri Jelšah Franc Namurš. Več kot trideset let je vpet v delovanje občine. Vrsto let je bil predsednik Krajevne skupnosti Tinsko, več mandatov je bil občinski svetnik. Letošnji občinski nagrajenec, ki je predan delu na domači kmetiji, je tudi butični vinar. Pridelovanje vrhunskih vin ga je med drugim pripeljalo v evropski red vitezov vina. Ob vsem naštetem svoj čas razdaja še v različnih društvih. TINA STRMČNIK V kraj, katerega veduto zaznamujeta znameniti cerkvi, ga je pripeljala ljubezen. Na Tinsko je prišel iz Polane v občini Laško. V okolju, kjer sta si z ženo Vido ustvarila družino, so ga takoj lepo sprejeli. »Ko si mlad, se hitro prilagodiš,« je dejal. Po treh letih bivanja v kraju, ki je znan tudi po romarski tradiciji, so ga domačini predlagali ter tudi izvolili za predsednika sveta krajevne skupnosti. Tej vlogi je ostal zvest dvanajst let. Ker je rasel v kmečkem okolju, se je odločil za izobraževanje v poklicni kmetijski šoli. A njegova zaposlitev je bila nato povezana z železnico. Dokončal je izobraževanje za prome-tno-transportnega tehnika in opravljal delo vlakovnega odpravnika na Železniški postaji Brestanica. Po skoku v poročni stan je dal odpoved in z ženo začel kmetovati. Po njegovih »Vinogradniki se pri prodaji vin znajdemo vsak po svoje. Nekateri bi radi osnovali večje blagovne znamke tipskega vina. Jaz se v tem ne vidim. Rad bi ostal butični vinar, se trudil pri kakovosti in svoje vino prodajal v svoji kleti.« besedah mu za to odločitev ni bilo nikoli žal. »Nekatera obdobja doslej so bila bolj, druga manj naklonjena kmetovanju. A če si priden, se od dela na kmetiji da živeti.« Predan perutninarstvu Z ženo sta nekaj časa hkrati gojila govedo in perutnino. Ko je postalo pitanje govedi manj donosno, sta okrepila dejavnost perutninarstva. Nekaj časa sta redila piščance, nato purane. Zdaj je njuna glavna dejavnost reja kokoši nesnic. V treh hlevih imata trenutno deset tisoč kokoši, dnevno pridelata približno 8.500 jajc. »Ta so zagotovo nepogrešljivo osnovno živilo, ki ga imajo ljudje v takšni ali drugačni obliki vsak dan na mizi. Brez jajc ne bi bilo številnih jedi,« je razložil sogovornik. In kako je videti proizvodnja jajc? Kokoši jih znesejo v gnezdih, od koder s pomočjo tekočega traka potujejo v predprostor. Tam jih zakonca Namurš pobereta in pripraviva na prevoz. Te prehrambene izdelke pridelujeta za podjetje Meja Šentjur, kjer jih shranijo v embalažo in z njimi oskrbujejo različne trgovine. Med vinskimi trtami Še ena dejavnost, po kateri je znan letošnji prejemnik občinske plakate, je pridelava vrhunskih vin. Za gojenje trte na Tinskem so ga spodbudili prijatelji, ki so imeli svoje vinograde. Danes z družinskimi člani skrbi za deset tisoč trt, ki se razprostirajo na dveh hektarjih. Na šmar-skem koncu spada med večje vinogradnike, v širšem merilu pa med butične vinarje. Vinogradi, ki jih obdeluje, so na strmi legi, zaradi česar je njihova obdelava težavna. V njegovi kleti na vrhu Tinske-ga Vrha se vsako leto na novo hladi do štirinajst tisoč litrov vina. Najbolj prepoznavna sorta vina pri Namurševih je laški rizling. Po prepričanju letošnjega prejemnika plakete Občine Šmarje pri Jelšah je to tudi najboljša slovenska sorta. »Iz takšnega grozdja lahko prideluješ marsikaj. Lahko je osnova za tipsko vino ali za posebno zvrst. Vino iz takšnega grozdja je lahko suho, polsuho ali polsladko. Laški rizling je primeren tudi za večino posebnih trgatev.« Veliko truda, a tudi veselja Glede na strmino obdelovalnih površin lahko s pomočjo strojev opravi le škropljenje in mulčenje, vsa druga opravila je treba opra- »Vsi prijatelji so imeli vinograd in tako sem se odločil, da ga bom imel še jaz.« viti ročno. Marsikdo ga vpraša, zakaj je pripravljen temu kosu zemlje in tej dejavnosti posvečati toliko truda. »Morda bi se katera druga panoga res bolje matematično izšla. A če imaš rad trto, če rad delaš v kleti in če je končni izdelek takšen, kot si ga želiš, potem to s sabo prinaša veselje,« je dejal. V več kot treh desetletjih, odkar se izraziteje posveča pridelavi vin, je toča le enkrat prizadela njegov vinograd. Želi si, da bi ostalo tako. Svojo kapljico predstavlja na dogodkih, kot je na primer Festival vina in čokolade v Podčetrtku. Dober glas o njegovem vinu se širi, tudi zahvaljujoč dosežkom na tekmovanjih in ocenjevanjih. Najpomembnejša reklama se mu še vedno zdi tista, ki gre od ust do ust - ko zadovoljen kupec svoje mnenje pove še drugemu. Vino kot nekaj več Na povabilo se je pridružil evropskemu redu vitezov vina, največjemu vinskemu viteškemu društvu na svetu. Omenjeno društvo ima sedež v Avstriji, enote oz. konzulate pa v vseh evropskih državah. Konzulati so razdeljeni na več legatur, ki so se do nedavnega imenovale omizja. V Celju je bila maja velika viteška svečanost, ko so tamkajšnje omizje preimenovali v legaturo. Namurš je član sveta legature, zadolžen je za organizacijo prireditev in je nosilec naziva maršal. »Namen našega združevanja je čaščenje vina kot obredne pijače. Vino seveda poskusimo in z njim tudi nazdravimo. Se pa pod okriljem reda vitezov vina združujemo predvsem tisti, ki nam vino in vse, kar je povezano z njim, pomenita nekaj več.« Dodal je, da vitezi reda niso le pridelovalci vina, ampak tudi tisti, ki to pijačo promovirajo in jo spoštujejo. Povezani kmetje so v . v . močnejši Ker je ves čas vpet v kmetovanje, je vključen tudi v različna stanovska društva in združenja. V preteklosti je bil med drugim predsednik aktiva mladih zadružnikov v Pristavi, v katerega so se združevali vsi mladi, www.tampex.si Tel.: 03/81 90990,041 685 712 Šmarje pri Jelšah Rogaška cesta 1 www.pri-minki.si Tel.: 03/81 90991,031 685 712 mos/ Servis Mehanska in elektro montaža Transportna tehnika - Kovinske konstrukcije - Industrijska postrojenja - Proizvodnja - Robotika E-mail: info@mos.si, Tel.: 03/ 819 0182 Mestinje 2b, 3241 Podplat OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJE 31 Ob potomki mariborske modre kavčine, ki velja za najstarejšo trto na svetu. Kralj Namurševe kleti je laški rizling, iz katerega pridelujejo suha, polsuha in polsladka vina, a tudi vina iz posebnih trgatev. ki so živeli na kmetijah ali od kmetijske dejavnosti. Skupaj so obiskovali tekmovanja, prirejali različna srečanja. Bil je član upravnega odbora Kmetijske zadruge Šmarje, več mandatov je bil podpredsednik omenjenega odbora, v zadnjem obdobju je član zadruge. Še ena organizacija, kjer je bil prav tako član upravnega odbora, je Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije. V obdobju nekdanje občine Šmarje pri Jelšah, ki je obsegala območje vseh šestih današnjih občin Obsote-lja in Kozjanskega, je bil član izvršnega sveta za področje kmetijstva. Leta 1988 se je udeležil ustanovitve Slovenske kmečke zveze v Unionski dvorani, ustanovil je njeno podružnico na lokalni ravni. Prisoten je bil tudi na seji, ko so kmetje odločali o preimenovanju zveze v Slovensko ljudsko stranko. »Nekateri smo takrat menili, da bi bilo bolje ohraniti stanovsko organizacijo. Tako menim tudi danes. Kmetje so lahko glede na svoja prepričanja člani različnih političnih strank. Vsekakor pa bi bili močnejši, če bi bili povezani v svoji stanovski organizaciji. Menim, da jo nedvomno potrebujemo.« Kot svetnik je zastopal svoj kraj Na listi Slovenske ljudske stranke je bil šestkrat izvo- ljen v občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah. »Seveda je pomembno, v kateri stranki kandidiraš, kdo te je predlagal in kdo te je izvolil. A kot občinski svetnik sem se vedno najbolj trudil za to, da sem zastopal svoj kraj. Da sem izpostavil potrebe, na katere so me opozorili občani.« Z razvojem Tinskega je zadovoljen. Kot problematiko, ki je krajanom velik trn v peti, je izpostavil dotrajano povezovalno cesto med Sodno vasjo in Šentjurjem. Prepričan je, da gre za eno od prednostnih nalog, v katero bodo morali zagristi občinski svetniki v sedanji sestavi občinskega sveta. Pojasnil je, da je cestna povezava zaradi bližine kamnoloma uničena tako proti občini Podčetrtek kot proti občini Šentjur. In dodal: »Tovornjaki vozijo po cesti, ki je v šmarski občini. Verjetno bi bilo smiselno, da bi kakšen evro kapnil tudi na ta račun.« Ključni so ljudje Ob vsem, kar počne, najde tudi čas za delo v društvih. Vrsto let je bil član lovske družine. Od ustanovitve je član Društva vinogradnikov in kletarjev Trta, dejaven je v Turističnem društvu Tin-sko in v Čebelarski družini Šmarje. To, da se druži s somišljeniki in z njimi ustvarja vsebine ter projekte, mu veliko pomeni. »Nisem le jaz zaslužen, da iz trte pridelujemo vrhunsko vino. Veliko je odvisno od narave. Imamo res lepe lege vinogradov, pravo nadmorsko višino, lahko peščeno zemljo. Pomembno je tudi delo, ki ga opravimo v kleti.« Z ženo imata tri otroke. Starejši sin živi v Ljubljani, hči je prav tako že odšla od doma. Na domačiji je ostala družina mlajšega sina, ki očetu veliko pomaga v vinogradu in kleti. Na Tinskem se veliko dogaja. Prišleki tja prihajajo zaradi znamenitih dveh cerkva. Tudi romarske slovesnosti in turistične prireditve pritegnejo obiskovalce. Kraj je znan še po slikarski koloniji Zibi- ka-Tinsko. Marsikdo si obisk tega koščka šmarske občine zapomni prav po gostoljubnih domačinih. »Prireditve, kjer domačini ne pomagajo in ne sodelujejo, niso veliko vredne. Tudi v našem primeru velja, da smo turizem ljudje. Če ne bi bili gostoljubni in se ne bi trudili za goste, ti s seboj ne bi odnašali tako lepih vtisov.« Foto: TS Stefan Golob s.p. 05I 324 469 KRÖVS TVO KLEPARSTVO Belo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah gsm: 051 324 469, fax: 05 998 72 74 mail: sgolob11@gmail.com Ш-ШшШШШ шШж Wi »-«HfiWE^*^- f rJ№ih>- ... IPÄi ^^rw. Ш ' - j^lSfflP IPIvV P, \ .l11'Ит -.-чМ KRPAN CU f zanesljivo močnejši Že 45 let v osrčju Šmarja pri Jelšah www.vitli-krpan.com Ob občinskem prazniku z županom Darkom Ratajcem РЧ 1 g 1 V "V g 1 1 I ■■ »Biti župan je časten privilegij« Da ima svoj domači kraj zelo rad, je jasno kot beli dan. S prav posebnim zanosom govori o njem. Univerzitetni diplomirani ekonomist je ves čas delal v konjiški lokalni skupnosti na različnih delovnih mestih. Pred štirimi leti je Konjičanke in Konjičane prepričal, da je najboljša izbira med županskimi kandidati, in do danes z ekipo sodelavcev uresničil številne cilje. Mandat zato, kot pravi, končuje s čisto vestjo in z zavedanjem, da je županovanje predvsem časten privilegij. BARBARA FURMAN »Zadnja tri leta imamo rekordne občinske proračune, ki se gibljejo med 17 in 18 milijoni evrov, zato smo zagotovili kar nekaj pridobitev. Zgradili smo prizidek k Zdravstvenemu domu Slovenske Konjice in uredili zdravstveno postajo v Ločah. Posodabljali smo lokalne ceste in javne poti, obnovili več ulic, začeli graditi blok z neprofitnimi stanovanji in obnavljati podružnično osnovno šolo v Tepanju. Letos bomo končali gradnjo sekundarne kanalizacije v dolžini 15 kilometrov. Zagotovili bomo protipoplavno zaščito v Škal-cah in pri Konjiški gori,« je ob občinskem prazniku povedal Darko Ratajc in dodal, da pripravljajo projekte za prenovo Osnovne šole Pod goro in gradnjo prizidka k športni dvorani. Prav tako načrtujejo gradnjo sekundarne kanalizacije v Ločah, Žičah in Draži vasi. Prizadevajo si za ureditev poslovne cone v Tepanju. Z državo imajo podpisana sporazuma za gradnjo pločnika v Žičah in železniške postaje na Zbelovem. Tudi za začetek gradnje obvoznice Slovenske Konjice-Oplotnica so pripravili vse, kar je v njihovi pristojnosti, zdaj je na potezi država. In v kakšni finančni kon-diciji je Občina Slovenske Konjice? Stanje občinskih javnih financ je dobro. Zmanjšali smo zadolženost občine, hkrati je zakladniški račun občine trikrat višji, kot je bil pred štirimi leti, ko sem prevzel županovanje. Priča smo vsesplošnemu valu podražitev, tudi cene gradbenih del, materiali in storitve se višajo. Boste primorani krčiti naložbene načrte? Dvig cen seveda zaznavamo, vendar večjih težav letos ne pričakujemo, saj smo večino pogodb za naložbe podpisovali v začetku leta. Če se bo val podražitev nadaljeval oziroma stopnjeval, bomo prisiljeni obseg naložb zmanjševati. Prilagajali se bomo finančnim zmožnostim občinskega proračuna. Občinski svet bo moral odločiti, katere naložbene projekte je treba prednostno uresničevati. Toda nisem pesimist, v nedogled to ne more trajati, verjamem, da se bo vsesplošna draginja slej ko prej umirila. Konjiška občina se ponaša z Žičko kartuzijo, biserom kulturne dediščine. Cerkev v kartuzijanskem kompleksu prenavljate s finančno pomočjo države. Prenova se, kot pravite, končuje. Prenova cerkve v Žički kar-tuziji, ki je trajala približno dve leti, naj bi se končala sredi julija. Cerkev, ki je bila v zelo klavrnem stanju in bi se kmalu podrla, smo statično učvrstili ter jo pokrili s streho. Denar za približno tri milijone evrov vredno prenovo je zagotovila država, manjši znesek je prispevala naša občina. Slišati je mogoče, da nekateri nad novo podobo cerkve niso navdušeni. Vsem nikoli ni mogoče nstrpri Prpnnvn rprkvp sn П n ? I M Д Ql nurMGITE Y n м i i r c Darko Ratajc, župan Občine Slovenske Konjice vodili številni strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine. Iskali so optimalne rešitve. Mnogi se strinjajo, da prenova cerkve predstavlja svojevrsten presežek. In tudi sam menim tako. Po tridesetih letih obotavljanj glede prenove smo zdaj od besed naposled le prešli k dejanjem. In to je velik dosežek. Sprejemati odločitve je vedno težko, veliko lažje je kritizirati in to šele potem, ko je delo že opravljeno. Konjiška občina v sklopu Turistične destinacije Ro-gla-Pohorje precej razvija turistično ponudbo. Toda v konjiški občini bi bile nadvse dobrodošle dodatne nočitvene zmogljivosti. Pri tem nekdanji hotel Dravinja v središču mesta že leta klavrno propada. Jasno je, kdo je povzročil propad hotela Dravinja, ki je zaprt že petnajst let. Ti ljudje imajo imena in priimke. In takratna lokalna oblast je takšno neodgovorno početje posameznikov tudi dopuščala. Podobno se je dogajalo z »Stanje občinskih javnih financ je dobro. Zmanjšali smo zadolženost občine, hkrati je zakladniški račun občine trikrat višji, kot je bil pred štirimi leti, ko sem prevzel županovanje;« pravi župan Darko Ratajc. Drage občanke in občani! Iskrene čestitke ob občinskem prazniku dvorcem Trebnik. Očitno nekateri ne znajo ali ne želijo dojeti, kaj je javni in kaj zasebni interes. To je vsesplošna težava. V vsakem okolju so prisotni pohlepni posamezniki brez vesti, ki želijo to okolje izkoriščati za lastne interese. Celotna lokalna skupnost se potem nemočno sooča s klavrnimi posledicami tovrstnega početja. Žal. Kljub temu ambicioznost na področju turizma v konjiški občini ostaja neomajna. Zavedamo se, da imamo neizkoriščene priložnosti. Med drugim tudi na področjih športnega in kulturnega turizma. Veliko dela nas še čaka. Kako boste torej reševali pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti za turiste? V letošnjem proračunu smo namenili nekaj denarja za spodbude lastnikom nepremičnin v naši občini, da bi prostorske zmogljivosti namenili v turistične namene. Za vsako zagotovljeno turistično posteljo smo pripravljeni pomagati s finančno pomočjo v višini tisoč evrov. Imate svetovalce pri svojem delu? Nimam svetovalcev niti pri- šepetovalcev. Moji edini svetovalci so sodelavci v strokovnih službah in javnih zavodih, ne dopuščam, da bi kdorkoli s svojimi zasebnimi interesi vplival na moje odločitve. Se pa rad tu in tam posvetujem s svojim bratom. Kot župan delam v dobrobit lokalne skupnosti. In glede tega sem neomajen. To sem dokazal v minulih treh desetletjih tako z delom v konjiški krajevni skupnosti in občinskem svetu kot tudi pri vodenju zavoda za šport in zatem še konjiškega zdravstvenega doma. Uspehi niso izostali. In kar je najpomembneje, imam čisto vest. Župan mora biti varuh javnega interesa in javnih financ, pogosto poudarjate. In vedno bom to ponavljal, če bo treba. Ker se zavedam, kaj je javni interes in kaj zasebni. To strogo ločujem. Če delaš tako, prideš pogosto v konflikt z ljudmi. Veste, v tej službi ne dobivaš prijateljev ... (smeh) Zadnja leta občine kar tekmujejo, katera bo postavila višji razgledni stolp, viseči most ali kakšno podobno zanimivost. Se v konjiški občini obeta kaj takšnega? Ne! V naši občini se tovrstnih naložb zagotovo ne bomo lotevali, ker menimo, da so nepotrebne. Glavna naloga občine je zagotavljati kakovostno cestno in komunalno infrastrukturo za čim bolj kakovostne osnovne bivanjske pogoje. Imamo šestnajst krajevnih skupnosti in v tem mandatu smo veliko naredili tudi za območja, ki so bila pred tem leta in leta zapostavljena. V mislih imam Sojek, Tolsti Vrh, Zbelovo, kjer smo obnavljali ceste in urejali vo-dooskrbo. Zanimiv se mi zdi podatek, da so bile skoraj vse odločitve svetnic in svetnikov v konjiškem občinskem svetu v tem mandatu sprejete soglasno. Res je. V tem mandatu smo imeli doslej 33 sej občinskega sveta. Sprejeli smo zelo veliko sklepov, vsi so bili deležni soglasne podpore občinskih svetnikov, nihče ni glasoval proti. Se je pa kdo od svetnikov kdaj vzdržal glasovanja, toda glasu proti ni dal nihče. In to kljub temu da v občinskem svetu kot župan nimam koalicije. Pred vsako sejo občinskega sveta se sestanem s predsedniki svetniških skupin in se pogovorimo o vsebini seje. Sicer pa učinkovitost dela v lokalni skupnosti ni odvisna le od župana in občinskega sveta, pri naših prizadevanjih so nam pomagali poslanca Bojan Podkrajšek in Zmago Jelinčič ter Konjičani, ki službujejo v državni upravi. Zahvaljujem se jim za pomoč in razumevanje. Pred štirimi leti ste bili prvič izvoljeni za župana in slišati je mogoče, da boste jeseni ponovno kandidirali. To drži? Biti župan je časten privilegij! Odločitev za ponovno kandidaturo ni samoumevna. Vsaj pri meni ne. Kaj bodo rekli volivci, je drugotnega pomena. Najprej sem se pogovoril sam s seboj. Vprašal sem se, ali sem delal pošteno, pravično, zakonito. Sem izpolnil pričakovanja Konjičank in Konjičanov? Si zaslužim, da delo župana opravljam še nekaj let? Imam čisto vest? Ko sem si odgovoril na ta vprašanja, sem sprejel dokončno odločitev, da bom ponovno kandidiral. Odločili pa bodo volivke in volivci. Foto: Andraž Purg - GrupA Komu občinska priznanja? Letošnja dobitnika Zlatega konjiškega grba sta zakonca Metka in Tomaž Marovt, Podjetnika leta 2021. Skupina Marovt je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Srebrni konjiški grb prejmeta Jože in Sašo Topolšek, ki sta med najbolj zaslužnimi, da Zlati grič in mesto Slovenske Konjice skozi vino postajata vse bolj prepoznavna doma in v tujini. Bronasti konjiški grb gre Mariji Medven, ki je prostovoljka Rdečega križa že 50 let, nagrada občine pa Turističnemu društvu Žička gorca Žiče, ki letos praznuje 30 let delovanja. OBČINA SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJE S 33 Konjičanka Marija Medven, prostovoljka Rdečega križa Preprosto rada ima ljudi Skoraj ni Konjičana, ki je ne pozna, saj je Marija Medven kot oseba zelo dostopna, komunikativna, sočutna in z neusahljivim optimizmom. Kot glavna medicinska sestra je vrsto let službovala v konjiškem Lambrechtovem domu za ostarele, že skoraj pol stoletja s svojim znanjem in izkušnjami kot prostovoljka Rdečega križa pomaga predvsem starejšim, bolnim in osamljenim. V konjiški lokalni skupnosti njenih prizadevanj niso spregledali, saj je dobitnica letošnjega bronastega grba Občine Slovenske Konjice. BARBARA FURMAN Po mnenju predstavnikov konjiške občine je Marija Medven odločilno prispevala k izboljšanju kakovosti življenja starejših oziroma ranljivih občanov. V sklopu delovanja Območne organizacije Rdečega križa Slovenske Konjice je svoje poslanstvo na področju zdravstva približno petdeset let uresničevala strokovno in predano ter s pretanjenim občutkom za sočloveka in v dobrobit celotne lokalne skupnosti. Predaja znanje Pred 49 leti je Marija Med-ven pridobila naziv predavateljice iz prve pomoči in takrat je svoje znanje začela nesebično predajati številnim generacijam osnovnošolcev in srednješolcev ter članom društev in lokalnih skupnosti, a tudi delavcem v podjetjih, šolah in vrtcih. Prav tako je usposabljala bolničarje Rdečega križa, njena ekipa je sodelovala na mednarodnih preverjanjih, vrsto let je bila ocenjevalka ekip prve pomoči na državnih preverjanjih. Kot pravi, še vedno pomaga na delavnicah v vseh krajevnih skupnostih konjiške občine, na katerih občanom merijo krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi. Udeležen- cem svetuje o zdravem načinu življenja in jih usmerja v preventivne ter kurativne programe. Kot prostovoljka Rdečega križa obiskuje starejše, bolne in osamljene bodisi na njihovih domovih bodisi v domu za ostarele. Ker ima, kot poudarja, preprosto rada ljudi. Predvsem starejše ljudi. Lambrechtov dom Pri svojem profesionalnem delu je kot glavna sestra v Lambrechtovem domu za ostarele v Slovenskih Konjicah različno prispevala k boljši kakovosti življenja stanovalcev doma. Kot članica izvršnega odbora sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije je postavila temelje za čim bolj učinkovito delovanje zdravstvene nege v javnih socialnovarstvenih zavodih. Interdisciplinarni pristop je prenesla na prostovoljno delo pri Rdečem križu, saj je sodelovala pri projektih za razvoj in uvajanje humanih odnosov med uporabniki in izvajalci humanitarnih programov na domovih uporabnikov. Na leta službovanja v Lambrechtovem domu jo vežejo lepi spomini, ki so v največji Vozičakanje stanovalk in stanovalcev Lambrechtovega doma. (Foto: Lambrechtov dom Slovenske Konjice) Marija Medven z možem ob obletnici poroke. (Foto: osebni arhiv) meri vezani na stanovalce doma. »Spletli smo pristne odnose. Radi smo se imeli. Nekako mi je uspevalo prinašati vedrino mednje. Ko sem imela sama tu in tam slab dan, so me potolažili in mi vrnili nasmeh na obraz. To je vzajemno sobivanje, ki plemeniti.« Tečaji nege za laike Iz bogate bere njenih prizadevanj je izpostavila tečaje nege za laike, ki so jih na njeno pobudo začele izvajati prostovoljke Rdečega križa, tudi sama je pomagala, na njih so udeležence podučili o tem, kako negovati osebo, ki potrebuje pomoč tudi potem, ko je odpuščena iz bolnišnice. »Pri tem se mnogi soočajo s hudo stisko in z občutkom nemoči, saj nimajo tovrstnega znanja. Zato ne preseneča, da je bilo zanimanje precejšnje, saj se je delavnic udeležilo 110 udeležencev, ki so bili zelo hvaležni, da smo jih poučili o tem,« se spominja. Vozičkanje Marija Medven je bila tudi med pobudniki zelo priljubljenega Vozičkanja, ki je v Slovenskih Konjicah zaživelo pred enajstimi leti. Namenjeno je stanovalcem Lambrechtovega doma, ki so na invalidskem vozičku. Prostovoljke Rdečega križa jih peljejo po mestu in bližnji okolici, pri čemer se ustavijo na kavici, soku ali sladoledu in stanovalci doma tako sproščeno poklepetajo z znanci oziroma s sokrajani. Gre za neprecenljivo popestritev njihovega vsakdana, zato so udeleženci Vozičkanja zelo hvaležni. »Gre za uresničevanje temeljnih človeških vrednot, ki jih današnji svet najbolj potrebuje. To so sočutje, razumevanje, solidarnost, sočustvovanje, človeška bližina in toplina zdravega ter iskrenega med-osebnega odnosa,« poudarja Marija Medven. Vesela priznanja »Občinskega priznanja sem se zelo razveselila. Hvaležna sem in radostna. Priznanje je dokaz, da lokalna skupnost ceni delo medi- cinskih sester, predvsem pa požrtvovalna prizadevanja prostovoljcev Rdečega križa,« poudarja in dodaja, da se zahvaljuje tako nekdanji kot tudi sedanji sekretarki Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice Marti Šmalc in Renati Gabrovec, ki sta bili vedno dojemljivi za pobude o tem, kako nadgrajevati delo prostovoljcev. Tudi njena upokojenska leta so razgibana. Hvaležna je, da je zdrava, zato ji opravil nikoli ne zmanjka, pri čemer si tudi čas za prijetna druženja z ljudmi vedno vzame. Obdeluje zelenjavni vrt, ki ni velik, saj mož nima rad zelenjave, pojasni v šali. To poletje bo nekaj časa preživela z vnuki Saro, Melanie in Kevinom ob morju. »Pa saj za zadovoljno življenje ne potrebuješ veliko. Najbolj pomembni so zdravje, mir in spoštljivi odnosi,« je prepričana. IZ ZAPRAŠENEGA KOTA V KOTIČEK ZA PONOVNO UPORABO Imate doma še delujoč aparat, ki ga ne uporabljate več? Prinesite ga v kotiček za ponovno uporabo, kjer ga bomo pripravili za novega lastnika. POIŠČITE KOTIČEK V SVOJI BLIŽINI! Zbirni center Slovenske Konjice Zbirni center Bukovžlak (Celje) Zbirni center Velenje Zbirni center Tuncovec (Rogaška Slatina) KROZNO.ZEOS.SI ZEOS.SI © SPODBUJAMO E-KROŽNO PARTNERJI PROJEKTA 9 LIFE18 GIE/SI/000008 LIFE SPODBUJAMO E-KROŽNO * A * v ask f >k A Ob prazniku občine z županom Antonom Špehom Obvoznico naj bi začeli graditi jeseni Za praznik občine so določili 30. junij, saj je bil na ta dan leta 1928 Gornji Grad razglašen za mesto. V teh dneh se v občini vrstijo praznični dogodki in prireditve, ki dokazujejo, da se lokalna skupnost pod Menino planino ponaša s pestro društveno dejavnostjo, razvojni izzivi občine pa so precej velikopotezni. Kot pravi župan Anton Špeh, se zavedajo naravnih danosti, ki jih želijo preleviti v čim bolj privlačno turistično ponudbo. BARBARA FURMAN Špeh je zelo zadovoljen, ker so v okviru razpisa lokalne akcijske skupine pridobili evropska sredstva za razvoj turizma, tako so lahko zaposlili sodelavko na področju turizma. »Upam, da bomo s prizadevnim delom občino ponovno postavili na turistični zemljevid, kjer je nekoč že bila. Ponosni smo tudi na skorajšnji začetek gradnje obvoznice Gornji Grad. V tem mesecu je bil končan razpis za izvajalca del, gradnja naj bi se začela jeseni in bo trajala kar nekaj časa, zato občane prosim za potrpežljivost. Obvoznica je zaradi povečanega prometa nujna, saj bomo s tem trško jedro razbremenili prometnega vrveža.« Pred kratkim je v Gornjem Gradu odprl vrata hostel Gostilne Menina z 20 ležišči. Želja po odprtju hostla je bila prisotna kar nekaj časa. Če bomo turistično ponudbo uspešno razvijali, bomo morda kdaj kasneje začeli razmišljati tudi o manjšem motelu ali celo hotelu v naši občini. Menda ste hostel želeli urediti tudi v nekdanjih prostorih občinske uprave. Naša občina ima to stavbo še vedno v lasti. Pred kratkim smo objavili javno dražbo za »Ponosni smo na skorajšnji začetek gradnje obvoznice Gornji Grad. V tem mesecu je bil končan razpis za izvajalca del, gradnja naj bi se začela jeseni in bo trajala kar nekaj časa, zato občane prosim za potrpežljivost. Obvoznica je zaradi povečanega prometa nujna, saj bomo s tem trško jedro razbremenili prometnega vrveža. » VGRAJEVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA IN PARKETARSTVO 1 dobava in montaža parketa dobava in montaža P' obnova starih parket izdelava, oblačenje suhomontažni estrihi izdelava mansard Anton Špeh, Župan Občine Gornji Grad prodajo njenega dela. Občinski svetniki menijo, da bi bilo najbolje prostore prepustiti komu, ki se bo ukvarjal s turizmom. In ko sva že pri turizmu. V regiji Saša si med drugim prizadevate za razvoj kolesarskega turizma. Kako ste si ga zamislili v Gornjem Gradu? Seveda, v občini Gornji Grad imamo veliko naravnih danosti, ki bi jih radi približali ljubiteljem narave. Naše planine nudijo osupljivo lepe razglede. Prav tako imamo označene kolesarske poti, izdelali smo karto, na kateri so označene, kolesarjem pa je na voljo tudi brezplačna aplikacija. Vse to smo zagotovili v sodelovanju z Razvojno agencijo Saša. V lokalnem ticu si ljubitelji kolesarjenja lahko izposodijo električna gorska kolesa. Upamo na čimprejšnjo regijsko kolesarsko povezavo. Obe naši dolini, Savinjska in Zadrečka, nujno potrebujeta kolesarske povezave za razvoj turizma, saj turisti, ki pridejo k nam, ne morejo razumeti, da www.parketarstvo-jazbec.si Kdo so občinski nagrajenci? Dobitnika zlatega grba občine Gornji Grad sta Vojko Colnar za vsestransko delo v šolstvu in za izjemno delo na področju lokostrelstva ter Tatjana Bezovšek za delo na kulturnem področju ter aktivno sodelovanje v ostalih društvih. Grbe občine Gornji Grad prejmejo Alojz Fale za dolgoletno delo v PGD Gornji Grad, Jožica Rihter za večletno delovanje v lokalni skupnosti in Klemen Volovšek za dosežke na področju likovne in kiparske umetnosti. Letošnji prejemniki priznanja občine so Robert Božič, Janez Kolar, Marjan Presečnik, David Purnat, Janez Štiglic, Manca Žerovnik ter Kmetija Petek, Turistična kmetija Toman, Društvo upokojencev Gornji Grad, Planinsko društvo Gornji Grad in Zavod aktivna starost. Polona Kerznar, Sara Tevž, Nika Ermenc, Janez Jan Štiglic, Juš Mozgan in Anamari Kerznar so prejemiki Kocbekoveg priznanja. »Zelo sem zadovoljen, da smo v okviru razpisa lokalne akcijske skupine pridobili evropska sredstva za razvoj turizma, tako smo lahko zaposlili sodelavko na področju turizma. Upam, da bomo s prizadevnim delom občino ponovno postavili na turistični zemljevid, kjer je nekoč že bila.« naravnih lepot še nismo znali povezati v obetajočo turistično zgodbo. Savinjska in Zadrečka dolina v primerjavi s celotno državo ostajata na repu razvoja. Ne želimo si masovnega turizma, želimo si turizem, ki prinaša višjo dodano vrednost. Občina Nazarje je dobila nepovratni denar za gradnjo prizidka k Zgornjesavinjske-mu zdravstvenemu domu Nazarje? Je to optimalna rešitev? Pravzaprav me prevzemajo mešani občutki. Menim, da bi morale biti odločitve vseh zgornjesavinjskih županov glede zdravstvenega centra na našem območju enotne. Vsi občani si ga zaslužimo. Takšen center naj bi stal približno pet milijonov evrov, ob tem bi tudi vlagatelji zagotovo priskočili na pomoč. Menim, da bi bila njegova lokacija na Ljubnem ob Savinji glede na celotno Zgornjo Savinjsko dolino bolj primerna kot prizidek k Zgor-njesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje. Občina Nazarje se je zavezala, da bo prizidek financirala v višini 60 odstotkov vrednosti naložbe, vseh sedem občin pa si razdelimo finančno breme preostalih 40 odstotkov. Projekt razpršenosti vlaganj v zdravstvo po celotni dolini podpiram in upam, da bomo v Gornjem Gradu kmalu dobili center zdravja. Občina je v ta namen že kupila stavbo nekdanje trgovine železnina, z rekonstrukcijo stavbe naj bi začeli naslednje leto. Ob njej bomo zagotovili tudi parkirišče. Kako ste si zamislili ureditev središča v Gornjem Gradu? Nekateri občani, ki živijo v bloku, naj bi zaradi tega ostali brez vrtičkov. Zato so nezadovoljni. Kje vidite rešitev? Ureditev središča Gornjega Grada je povezana s turizmom. Menimo, da neurejeni vrtovi ne sodijo v tovrstna prizadevanja. O tem smo obvestili tudi občane, ki obdelujejo občinsko zemljo okoli bloka brez soglasja in brez najemnih pogodb. Kljub temu smo jim ponudili nadomestno zemljišče za vrtove, saj v občini spodbujamo samooskrbo. Nekateri občani so našo ponudbo sprejeli, z nekaterimi posamezniki se bomo še pogovorili. Moteči so tudi neurejeni ekološki otoki za smeti v bližini večsta-novanjskih zgradb, saj kazijo podobo kraja. Tudi ta problem moramo čim prej rešiti. Pravite, da vas lokalna politika zanima. Boste torej ponovno kandidirali za žu- pana na jesenskih lokalnih volitvah? Sodim med ljudi, ki menimo, da moramo okolju, v katerem živimo in delamo, tudi nekaj vrniti. Prvi mandat je bil zame precej stresen, a vseeno upam, da sem upravičil zaupanje občanov, ki so mi namenili glas na zadnjih lokalnih volitvah. Vseh težav v tem mandatu nismo uspeli rešiti, a imam občutek, da smo sprejeli prave odločitve glede nadaljnjega razvoja občine. Nisem človek, ki bi iskal pozornost, ampak sem človek dejanj ter gospodarnih odločitev. Upam, da so občani to spoznali. Menim, da se je naša lokalna skupnost po mojem prihodu začela spreminjati na bolje in da sem s svojim delom pripomogel k razvoju občine. Še veliko načrtov imam glede tega, kaj še lahko spremenimo oziroma izboljšamo. Zato bom na lokalnih volitvah ponovno kandidiral, občani pa bodo odločili. Kaj župani pričakujete od nove vlade? Kaj bi morala zagotoviti za učinkovito delo lokalnih skupnosti? Prejšnja vlada je za lokalno skupnost naredila veliko dobrega in tudi manjšim občinam zagotovila prepotreb-ne infrastrukturne projekte. Upam, da bo takšen odnos do občin vzpostavila tudi nova vlada. Vlada in občine moramo delati v dobro ljudi. Učinkoviti smo lahko le, če dobro sodelujemo. Foto: Andraž Purg - GrupA V središču kraja kraljuje katedrala OBČINA GORNJI GRAD PRAZNUJE 35 Pred stavbo Zavoda Stanislava je energijski medeni vrt. Predsednica zavoda Zdenka Zakrajšek ob svoji lajni. Zavod Stanislava v Gornjem Gradu Kjer je preteklost doma Prizadevanja Zavoda Stanislava, ki bo to poletje dopolnil pet let delovanja, so usmerjena v skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter rokodelske in domače obrti. Kot poudarja predsednica Zdenka Zakrajšek, članice in člani poslanstvo zavoda uresničujejo s prostovoljnim in predanim delom ter spoštljivim odnosom do preteklosti. BARBARA FURMAN Sredi idiličnega kraja, v katerem se zdi, da življenje utripa bolj umirjeno in počasneje, je stavba, v kateri domuje Zavod Stanislava. Ob vstopu vanjo se kolesje časa zavrti desetletja nazaj, saj je na ogled raznovrstna zbirka starih predmetov, pričevalcev življenja nekega drugega časa, časa naših dedkov in babic ter njihovih prednikov. V pritličju in prvem nadstropju so razporejeni kosi pohištva, lestenci, oblačila, gospodinjski pripomočki, slike, gobelini, tudi knjige, stare razglednice, a tudi stara lajna je deležna precejšnje pozornosti obiskovalcev. Stara lajna Predsednica Zavoda Stanislava Zdenka Zakrajšek, ki se z zbiranjem starih predmetov ukvarja že trideset let, je povedala, da je lajna njena. »Ko sem v otroštvu zahajala k teti v Celje, sem na ulici opazovala lajnarja. Takrat se je v meni porodila želja, da bi nekoč imela svojo lajno in bi lahko igrala nanjo. Leta kasneje so moji domači to mojo veliko željo uresničili in me neizmerno osrečili,« je pojasnila z navdušenjem. Vsako leto člani Zavoda Stanislava pripravijo velikonočno razstavo in razstavo, ki so ji nadeli ime Čarobni december. Izdelke zanju izdelajo sami na delavnicah, sicer pa se celo leto vrstijo različne tematske razstave. Spomladi in jeseni organizirajo izmenjavo zelišč, saj je pred stavbo zavoda energijski medeni vrt, ki ga urejajo tako člani zavoda kot osnovnošolci ter stanovalci doma upokojencev. Vanj si lahko vsakdo pride utrgat jagode, maline ali ribez. Da ne tone v pozabo Veseli so vsakega obiskovalca. Za ogled zbirke se je treba najaviti, prihajajo otroci iz šol in vrtcev, ob večjih razstavah jih obiščejo ljudje iz vseh kon- cev Slovenije. »Člani zavoda imamo spoštljiv odnos do prednikov, zato si prizadevamo, da duh preteklosti ne tone v pozabo. Veliko razstavljenih predmetov je za našo zbirko med drugim prispeval ljubiteljski zbiratelj Janez Mavrič. Na nas se obračajo tudi ljudje, ki prenavljajo hiše prednikov, in nam podarjajo stare predmete. Vsake takšne ponudbe smo veseli, a starih stvari ne odkupujemo,« je pojasnila predsednica zavoda. Dobrosrčna Josefina V stavbi današnjega Zavoda Stanislava je v preteklosti nekaj časa živela premožna Josefina Cipkin, ženska dobrega srca, ki se je rodila leta 1875 in umrla leta 1941. Domačini so jo spoštovali, saj je bila dobrosrčna, kar nekaj otrokom v kraju je bila botra. Nekaj kosov pohištva iz časa njenega bivanja v stavbi so uspeli ohraniti, posebej so ponosni na lesen balkon s kovinskim ogrodjem, na katerem je Josefina menda zelo rada počivala. Ker je pustila lep pečat v kraju, bodo po besedah Zdenke Zakrajšek uredili spominsko sobo Josefine Cipkin. Jeseni bodo odprli tudi razstavo in izdali knjigo o Gornjem Gradu skozi čas. V knjigi bodo starejši domačini predstavili svoje spomine o Pohištvo in ostali predmeti pričarajo duh preteklosti. tem, kakšen je bil življenjski utrip v minulih desetletjih. Narava in kulinarika V sodelovanju z Občino Nazarje so izvedli Teden bezga. »V Zadrečki gaj v Lačji vasi smo povabili občane na pogovorni večer in kulinarično doživetje, rdeča nit dogajanja je bil bezeg nekoč in danes. V Bohačevem toplarju smo pekli palačinke. Namazane z bezgovo marmelado so šle v slast vsem obiskovalcem. Tudi prodajali smo jih, zbran denar smo namenili članicam Društva podeželskih žena Toplica za njihovo delovanje,« je dodala Zakrajškova. Z Občino Gornji Grad so pripravili Teden gozdnih sadežev. Na predavanju so izpostavili pomen gozdnih sadežev v prehrani, govorili so tudi o načinih gojenja gozdnih sadežev na domačih vrtovih. Ekskurzija in izleti Organizirajo tudi strokovne ekskurzije. Obiskali so Radlje ob Dravi, kjer so si ogledali muzej kulturne dediščine, Rožni dvorec in vodni park. Avgusta so obiskali Babno Polje, kjer po besedah Zakraj-škove še veje starodavni duh edinstvene kraške narave. Ker se Zavod Rihtarjeva domačija prav tako ukvarja z ohranjanjem kulturne in naravne dediščine, so si člani društev izmenjali dragocene izkušnje in ideje za prihodnje delo. Foto: Andraž Purg - GrupA Tako je bil opremljen spalni prostor nekoč. Razstavljeno zbirko nenehno dopolnjujejo. 36 DOPUST Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Pojdi z menoj V Veli Luki na Korčuli Folklorna skupina Kumpanji Vela Luka nas je očarala Kaj je lepšega, kot da sedeš na avtobus in se brezskrbno odpelješ na zaslužene počitnice? Številni poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika so se odločili, da se bodo z nami podali na dopust v hotel Posejdon v Velo Luko na Korčuli. Uživali smo v počitnicah »all inclusive« z izjemno dobro hrano. ШШ^ШШ' M.- SIMONA BRGLEZ Vsak dan smo pripravili bogat animacijski program in številne izlete. Čez dan na harmoniki, zvečer na klaviature nam je na terasi igral Feliks, zapela nam je tudi Claudia Hercog. Kar dvakrat se nam je pridružila dalmatinska klapa Vela Luka Proizd. Slednja je očarala z dalmatinskimi skladbami, ШШШкi шжм p* y Obiskali smo grob Oliverja Dragojevića enako s spominom na Oliverja Dragojevića, ki je zelo rad pomagal domačim ljudem. Ogledali smo si njegovo hišo, ga obiskali na njegovem zadnjem domu in se mu tam poklonili z eno njegovih skladb. Obiskali smo tudi njegovega prijatelja, s katerim sta bila skupaj v dobrem in slabem. Brico je brivec, ki ima v svojem salonu ogromno fotografij. Od tistih, kako je bril Oliverja, kako sta lovila ribe, do fotografij s številnimi znanimi, tudi s skupino New Swing Quartet. V Veli Luki nas je očarala tudi folklorna skupina Kumpanji. Vsem nam bo v spominu ostal čaroben otok Proizd s kristalno čistim mor- jem. Toliko se je dogajalo, da je težko ubesediti. Pomembno je, da so se spletla številna prijateljstva. In v našo družino Pojdi z menoj Novega tednika in Radia Celje bomo kmalu povabili tudi vas, da boste lahko z nami preživeli izjemen dopust v organizaciji turistične agencije Relax. Foto: SB Komu bo klobuk ostal na glavi? Zmagovalci tombole *■'/ i Brico, nekdanji brivec Oliverja Dragojevića, ima v svojem salonu številne fotografije, v vseh letih prijateljevanja v dobrem in slabem se je nabralo tudi ogromno zgodb. Praznovali smo rojstne dni in obletnice poroke S pomočjo platnenih torb Novega tednika in Radia Celje je treba prenesti vodni balonček čim prej do cilja. DOPUST Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE 37 Veselje ob glasbi domačinov in našega glasbenika na ladji Klapa Vela Luka Proizd nas je zabavala z dalmatinskimi skladbami, s skladbami Oliverja Dragojevića, zaupala pa nam je tudi številne zgodbe, povezane s pevcem, ki ga vsi nosimo v srcu. 38 NARAVNO GIBANJE Ali veste, kako pravilno sesti in pravilno vstati? Tempo je odnesel občutek naravnega gibanja Zaradi hitrega tempa življenja nam pogosto zmanjka časa za dejavnosti, telovadbo in zdrav način življenja. Nekateri radi rečemo, da smo hodili po opravkih, kosili travo, delali na vrtu in da smo se pri tem dovolj razgibali. Toda koliko smo ob tem začutili svoj naravni gib? Ali vemo, kaj sploh je? In predvsem - ali se gibamo zavestno ali podzavestno? SIMONA ŠOLINIČ Primer: danes je zagotovo komu od bralcev med delom pred računalniškim zaslonom zazvonil telefon. Če ste hitro vstali s stola, se oglasili in opravili pogovor, ali ste bili pri tem pozorni na ravnotežje, na gibanje hrbtenice? Ste bili osredotočeni na to? Če niste bili, potem ste pozabili, da ima vaše telo naravno gibanje, ki so mu ga sodoben način življenja, hitrost in samoumevnost odvzeli. In to ni dobro. Naložba v zdravje Naravno gibanje je dobra naložba v človekovo starost, pravzaprav v življenje. »Opažam, da je ta primarni način premikanja bistven za naše zdravje in dobro počutje, je tudi temelj vseh športnih dejavnosti,« pravi Celjan Gregor Marin-šek, profesor športa in učitelj naravnega gibanja po dveh metodah, ki izboljšata tudi zdravje telesa. Kaj je naravno gibanje? »Če bi opazovali razvoj človeka, je naravno gibanje to, kar je v preteklosti človek dnevno izvajal. Torej je hodil, se družil, iskal dobrine, pomagal sočloveku ... Govorim o času lovcev in nabiralcev. Zanje je bilo to naravno gibanje. Danes naravno gibanje ni to, kar počnemo. Ljudje veliko sedijo, delajo pri miru, stoje. Naravno gibanje bi po definiciji predstavljala široka paleta človekovih spretnosti, ki jih danes zaradi sodobnega načina življenja ne uporabljamo več. To gibanje mora biti lastno telesni zgradbi in funkciji ter njegovim zmožnostim. Otroci približno do šestega leta to še obvladajo, potem to znanje zamira,« pravi Marinšek. Postajamo roboti? Glede na sodobno življenje je skoraj že tako, da ljudje postajamo roboti. »Če bi domorodec videl sodobnega človeka, ki še ohranja naravno gibanje, bi morda res rekel, da je sodobni človek tog, >lesen<. Morda bi rekel, da je videti, kot da ga nekaj boli,« dodaja sogovornik. Kot primer naravnega gibanja navaja nekatere posameznike, katerih hoja jasno kaže, da so naravno gibanje osvojili in se ga začeli zavedati: »Včasih vidimo koga - a redkokdaj - ki hodi sproščeno in mehko, lahkotno, rečemo, da ima zapeljivo hojo. Videti je, da njegovo telo uživa v gibanju, kar je lepo videti. Pri takšni hoji človek uporablja zelo malo energije, gibanje je učinkovito in pri njem ni trdih gibov,« pojasnjuje Marinšek. In če se vrnemo v naš vsakdanjik. Večino dneva večina ljudi presedi, največkrat pred računalniki. Marinšek pravi, da je sedenje sicer samo po sebi naravno gibanje. »Če bi opazovali domorodce, bi opazili, da veliko presedijo. A je razlika, ker sedijo na tleh, medtem ko mi sedimo na stolih. In v tem je bistvo. Kajti pri sedenju ni pomembno samo, kako sedimo, ampak kako vstanemo ali kako sedemo na stol. Bistvo je torej, kako to naredimo in koliko se zavedamo tega trenutka, koliko smo pozorni na gibanje hrbtenice,« pravi Marinšek. Kako torej vstati in se tega zavedati? »Če vam med delom za računalnikom zazvoni telefon, nikar ne vstanite tako, da se vmes že oglasite. Pred tem prenehajte delati, ozavestite trenutek in to, kje ter kako držite stopala, začutite težo in lego telesa. Njegovo težišče počasi prenesite proti stopalom in težo s sednic na stopala ter vstanite. Pomembna je torej zavestna prisotnost in ne da vse stvari opravljate podzavestno,« razloži Marinšek. Hitenje ni naravno Nekateri v službi stojijo osem ur za tekočim trakom. Kaj jim svetovati, da bodo ohranili svoje naravne gibe? »V tem primeru priporočam več hoje med odmorom. Popoldne bi morali ti ljudje toliko časa, kot so pri miru v službi, nameniti gibanju, za kar vemo, da je skoraj nemogoče. Pomembno je, da znajo ta čas uravnotežiti in gibanju, četudi za tekočim trakom, dodajati naravne spretnosti, kako preiti iz nizkega položaja v višjega in obratno, kako ohraniti ravnotežje in pravilno dvigovati bremena,« razloži sogovornik. Ob tem dodaja, da je danes zelo težko pristopiti k človeku in mu razložiti, kaj je dobro zanj. Ljudje ponavadi sami poiščejo pomoč strokovnjakov, ko imajo težave ali ko se zavedajo, kako pomemben je naravni gib. Redkokdaj ljudje zaradi preventive poiščejo na- ravno gibanje kot protiutež sodobnemu načinu življenja. V Marinško-vih besedah je mogoče zaznati veliko poudarka na zavedanju telesa in trenutka: »Res je. Sproščenost, osredotočenost, para-simpatačno stanje so naravni in ne hitenje. Ključnega pomena je >biti tu in zdaj<. Gregor Marinšek, profesor športne vzgoje, alpinist in učitelj nara-vanega gibanja. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Premikanja v nizkem položaju izredno vplivajo na moč in okretnost celotnega trupa ter aktivacijo mišic hrbtenice, ki vzdržujejo pravilno držo. (Foto: Osebni arhiv GM) NARAVNO GIBANJE 39 Da, lahko bi rekli čuječnost, zavestna prisotnost. Končna namena čuječnosti ali naravnega gibanja sta enaka: ustaviti se, osvestiti to, kar človek počne. Kajti človek se zaveda nečesa ravno s telesom. Če mu damo priložnost, da ga začutimo, slišimo, pride do tega preskoka.« Nikoli ni prepozno Kot profesorja ga vprašamo tudi, ali je učenje naravnega gibanja v šolskem programu. Odgovori, da ne. »Pri otrocih to naravno gibanje dosežemo drugače. Z igro, opazovanjem narave, učenjem, kako namenjajo pozornost različnim čutom, še posebej v okolju. To poskušam otrokom predati, čeprav tega v učnem programu ni. Res je, da se za učenje naravnega gibanja odloča vedno več ljudi, sam pa princip Za gib mi je mar predajam ljudem v svojih delavnicah, ki so namenjene vsem.« Marinšek namreč pravi, da že nekaj časa ve in čuti, da je njegovo poslanstvo učiti druge o naravnem gibanju telesa, s pomočjo katerega lahko vplivamo na vsa področja življenja. O mladi generaciji pravi, da razmišlja drugače kot starejše generacije. »Mlajši od dvajset let imajo drugačen pristop k nalogam, k občutku pripadnosti in odgovornosti. Slednjega občutka je danes manj, ampak to ne pomeni, da je to vedno slabo. Mladi danes znajo bolj poskrbeti zase, kot je to znala naša generacija. Življenjske izzive morda danes obvladujejo drugače, kot jih mi,« dodaja. Zato je še toliko bolj pomembno, da mladi čim prej pridobijo občutek za ohranjanje naravnega gibanja. »Ker bodo ohranili to prožnost do pozne starosti. Človek ni star samo zaradi >emša<, ampak ker se v mlajših letih ni pravilno gibal. Zato je učenje naravnega gibanja priporočljivo tudi za starejše. Predvsem zaradi ohranjanja spretnosti in pravilnih načinov premikanja ter vedenja o tem, kako pravilno vstati in kako preprečiti padce,« razloži sogovornik. Dodaja, da so te zmožnosti vgrajene v vseh: »Vsi smo se plazili po tleh ali k staršem v naročje. Če bi samo spretnosti teh naravnih gibov ohranili skozi življenje, bi imeli v starosti manj težav. Ampak za učenje naravnega gibanja nikoli ni prepozno.« Vzpostavljanje in ohranjanje ravnotežja je osnova vsega gibanja. (Foto: Osebni arhiv GM) Če bi ljudje upoštevali zmožnosti svojega telesa, bi si prihranili veliko težav, bolečin in poškodb. Osnovne stvari so, kako pravilno vstati s tal, kako pravilno sesti in kako, če pride do padca, ravnati, da bo pri tem nastalo čim manj poškodb. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Nasvet, kako preprečiti padce »Na tem področju moramo upoštevati kostno maso. Ta s starostjo upada. Če je človek v mladosti imel več kostne mase, ima manj zlomov v starosti. Pomembna je tudi količina mišičnega tkiva, ki zavaruje človeka med padcem, saj omogoča, da mišice absorbirajo silo padca. Ob tem je treba poznati tehnike, če do padca pride, kako te sile padca čim bolj razporediti, da ne pride do poškodb. Prvo vodilo je, da človek nikoli ne pade na zapestja pri iztegnjenih rokah, ampak mora ob padcu silo prenesti naprej, na primer da se zakotali naprej, ali s poskokom, če je možen. S tem silo padca prenesemo drugam in ne v svoje telo.« Sposobnost vztrajanja v globokem počepu nam pove veliko tudi o tem, v kolikšni meri smo se sposobni sprostiti. (Foto: Osebni arhiv GM) V svojih programih obiskovalce, tako starejše kot mlajše, s pomočjo zanimivih primerov nauči gibalne vzorce, ki so bistveni za vsakdanje življenje in v največji meri vplivajo na posameznikovo zdravje ter dobro počutje. Tovrstna gibanja predstavljajo naravne obremenitve, ki jih potrebujemo za optimalno in učinkovito delovanje. Sem štejemo zlasti gibanje na tleh, vstajanje in spuščanje, osnovne načine premikanja v nizkih, srednjih in visokih položajih ter osnovne tehnike človekovih naravnih spretnosti. Na delavnici se bodo najbolj posvetili področjem, pri katerih posamezniki potrebujejo največ izboljšav in v ta namen opredelili dnevno rutino gibanja v trajanju 20-30 minut, ki jo bodo udeleženci lahko uporabili doma. Učenje naravnega gibanja po korakih je primerno za vse starosti, sposobnosti in nivoje telesne pripravljenosti. 40 ŽIVALSKI SVET Muri fest na Vranskem za druženje in pomoč Najprej za muce, zdaj še za starejše pse Na Vranskem imajo na srečo prijazne in razumevajoče člane nogometnega kluba, ki jim ni bilo težko odstopiti prijetnega travnatega igrišča za to, da so po njem tekali, se igrali in družili kosmati štirinožci ter njihovi lastniki. Dobrodelni junijski Muri fest je privabil udeležence od blizu in daleč, ki so tako preživeli nekaj sobotnih ur v prijetni družbi in ob zabavnem dogajanju. Pri tem so lahko s prispevki tudi pomagali zavodu Muri, ki je dogodek pripravil in ki se na Vranskem trudi urediti še zavetišče za starejše pse, potem ko mu je nedavno uspelo odpreti zavetišče za muce. TATJANA CVIRN Prvi Muri fest je bil leta 2018 na va-dišču ŠKD Celeia Celje. Isto leto je nastal tudi Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri s sedežem na Vranskem. Kot pravi njegova ustanoviteljica Ka-tjuša Rajovec, ga je zasnovala, da bi lažje pomagala zavrženim živalim in osveščala o skrbi za njihovo dobrobit. V letih delovanja je ugotovila, da brezdomnih živali nikoli ne zmanjka in da se pomoč nikoli ne konča. Zavod tako pomaga mucam, ki so pri nas še vedno v nezavidljivem položaju, saj so pogosto marsikomu odveč. Po mesecih prizadevanj je zavodu uspelo registrirati zavetišče zanje in v njem lahko namesti 21 odraslih mačk oziroma 28 mladičev. »Za zdaj nimamo sklenjenih koncesijskih pogodb z občinami, saj smo majhno zavetišče. Odzovemo se na klice najditeljev in namestimo živali na osnovi inšpekcijskih odvzemov. Po prvih tednih delovanja kaže, da bomo zmogljivosti hitro napolnili,« meni sogovornica, ki se ob tem že vsa leta trudi narediti nekaj dobrega tudi za pse, zlasti starejše. zavetišči za zapuščene živali pri nas spoznali, da so ta prepolna predvsem muc ter starejših psov, zlasti večjih. Te pse v zavetišču malokdo opazi, saj s svojim umirjenim značajem ne izstopajo tako kot mlajši. Vsi psi si zaslužijo novo priložnost za drugačno življenje,« poudarjajo v zavodu Muri. Seni-orček Muri je bil prvi pes Katjuše Rajovec in hkrati povod, da se je lotila pomoči živalim, ki jo razume kot svoje poslanstvo. Rajov- še enega projekta, in sicer gradnje zavetišča za starejše pse. »Poskrbeli bomo za nadstandardno obravnavo vseh sprejetih varovancev. Prednosti našega zavetišča bosta v prvi vrsti zavedanje odgovornosti in empatija do vseh živali. Brez pravih ljudi še tako številna zavetišča nimajo pravega pomena. Pri delu s psi je pomemben dejavnik tudi čas. Vsak pes si zasluži svoj čas,« je prepričana. V zavodu Muri bodo tako svoj trud in čas usmerjali v kakovostno obravnavo in rehabilitacijo sprejetih psov. Šele ko bo pes pripravljen na nov dom, ga bodo ponudili v posvojitev. Vsem psom bosta vedno omogočeni veterinarska oskrba ter vsa potrebna diagnostika za uspešno zdravljenje morebitnih bolezni. Druženje in podpora Podpori tem načrtom je bil namenjen tokratni Muri fest, ki je bil hkrati priložnost za srečanje s številnimi podporniki in donatorji, ki omogočajo zavoda in njegovih prostovoljcev. »Na spletu dobro delujemo, a stik v živo je vendarle drugačen,« je dejala organizatorica dogodka, ki je lastnike in njihove pse povabila na zabavne pasje igre brez meja. Ob tem so se lahko kosmatinci postavili še pred profesionalno fotografinjo živali ter v zameno za lastnikov prispevek dobili tudi odtis svojih tačk. Za najmlajše sta bili na voljo otroška delavnica in poslikava obraza, organizatorji pa so prodali tudi lepo število srečk. Na dogodku nista manjkala niti starejša kužka Blu in Miško, ki ju je zavod Muri pred leti vzel iz zavetišč in skrbel zanju, dokler nista našla novih domov. Videti je bilo, da jima nič ne manjka in da sta zadovoljna. Sicer pa je imel najstarejši tekmovalec v pasjih igrah kar šestnajst let in je prejel krasno nagrado. Foto: TC Seniorček Blu s svojo posvojiteljico Ghito Palmer iz Ljubljane. »Najprej je bil nekoliko negotov in previden, zdaj pa je krasen pes,« ga je pohvalila. Na poligonu je bilo treba med drugim premagati ovire z žogico na leseni žlici. (Foto: arhiv zavoda Muri) FOTOGRAFSKA RAZSTAVA 41 Kaj je mir? Odmik od spora in poziv k sočutju Na Savinjskem nabrežju v Celju si lahko že približno dva tedna ogledujemo retrospektivno razstavo Global Peace Photo Award. Sprehajalci ob Savinji so si sto velikoformatnih fotografij lahko ogledovali že pred uradnim odprtjem razstave 16. junija. Razstava je del največjega festivala fotografije na prostem La Gacilly-Baden. Celje je s tem postalo četrto mesto - za matičnim Badnom, Bratislavo in Tullnom - ki gosti to prestižno razstavo. Fotografije, ki so jih na temo miru ustvarjali fotografi po vsem svetu, bodo sprehajalcem na Savinjskem nabrežju na ogled do konca poletja. JANZE FRIC Nagrada Global Peace Photo Award je namenjena prepoznavanju in promociji fotografov s celega sveta, ki s svojim fotografskim delom prikazujejo prizadevanja za svetovni mir in iskanje lepote ter dobrote v naših življenjih. Prejmejo jo fotografi, ki uspejo najbolje izra- »Fotografi smo zapisovalci zgodovine, saj s fotoaparati beležimo trenutke sedanjosti in jih shranjujemo za kasnejše rodove,« je povedal Igor Rosina ziti idejo, da je naša prihodnost v mirnem in spoštljivem sobi-vanju. Nagrada Global Peace Photo Award ima desetletno zgodovino. Na začetku je imela tisoč sodelujočih fotografov, danes je številka že presegla dvajset tisoč fotografov iz 160 različnih držav. Pot do Celja Sporočilnost fotografij na festivalu v Badnu pred štirimi leti je bila navdih, da se je Igor Rosina odločil, da bi razstavo lahko gostilo tudi Celje. Na vprašanje, ki si ga je Rosina zastavil kar sam, zakaj je vztrajal, da bo pripeljal tako velik, obsežen in zahteven projekt v Celje, je odgovoril: »Ker imam rad svoje mesto. Ker sem ponosen, da živim v mestu s tako bogato fotografsko zgodovino.« Zapuščini fotografskega mojstra Pelikana, trem zaporednim Dnevom fotografije v Konjeniškem centru Celje, Pelikanovima dnevoma fotografije in še marsikaterim drugim celjskim fotografskim dosežkom se je letos pridružila še razstava Global Peace Photo Award. Ta predstavlja prvi korak celjskega sodelovanja s festivalom La Gacilly-Baden. Krhkost miru Seveda, ko se pogovarjamo o miru, ne moremo mimo njegovega nasprotja. »V veliko čast in ponos nam je, da je Celje gostitelj razstave, ki ima za svojo »Zakaj je ta razstava o miru tako pomembna? Ker glas miru ni nikoli slišan dovolj na glas,« je dodal Lois Lammerhuber. гц/ј/шж^шШШШ - 'Mwmtt Razstava že žanje zanimanje. temo najvišjo vrednoto - mir,« je izpostavil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Pri tem je opozoril, da tiste, ki živimo v varnem delu sveta, na vojne grozote opominjajo ravno fotografije. Upa, da bo razstava pri mimoidočih, ki si jo bodo ogledali, vzbudila razmislek o »Profesionalni fotografi ne gredo tja, kjer je mir. Gredo tja, kjer je drama. Nihče ne gre tja, kjer se nič ne dogaja, kjer je resnično življenje,« je poudaril Lois Lammerhuber. Odprtje razstave je obiskal tudi svetovno znan fotograf Arne Hodalič. tem, kaj moramo storiti, da bo namesto le nekaterih delov ves svet srečen, boljši in predvsem mirnejši. Fotografija miru Direktor festivala Lois Lam-merhuber se je zahvalil slovenskim pobudnikom razstave, da jim je uspelo razstavo uresničiti, še posebej v času, ko je pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Ko ni miru, so prve in najbolj množične žrtve ravno ljudje, ki si želijo mir. Vse, kar si ti ljudje želijo, je le živeti normalno v miru. Lammerhuber je še spomnil na kulturno revolucijo v fotografiji. Zahvaljujoč mobilnim telefonom je fotografija postala dostopna vsem ravnem družbe. Fotografije, ki nastajajo v tem zasebnem in bolj intimnem okolju, so večinoma fotografije miru. Na koncu predstavitve razstave so župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, direktor festivala Baden Lois Lam-merhuber, direktor glavnega sponzorja razstave, Wiener Stadtische, Tomo Mrđen, nosilec projekta Igor Rosina in direktorica Zavoda Celeia Celje Maja Voglar izpustili bele golobe, ki so verjetno eden najbolj prepoznavnih simbolov miru. Foto: SHERPA i i tedniku OPTimiST.SI ATTITUDE YOU WANT TO WEAR Navdušite nas s p©t©pis©m: Vaše prispevke pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si najpozneje do 15. julija 2022. - Royal Island na Maldivih ШФ' 4 Pogled na Manhattan in Central Park v New Yorku Z Novim tednikom naokrog Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado! Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta al. po bližnji okolici. 1. nagrada: kovček in usnjena jakna Gipsy 2. nagrada: kovček in usnjena denarnica 3. nagrada: kovček f V Navodila potopis pošljete čimprej na naslov tednik@nt-rc si a najpozneje do 15 julija. Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 7. julija MU. Besedilo naj bo dolgo največ deset tisoč znak«' s upaj s presledki. Ob njem naj bo vsaj osem fotografi, ob-rtanedeatev čim boljši ločljivosti. Pošljite jih posebej, ne v ist. datoteki kot besedilo. Ena izmed petih italijanskih vasic Cinque Terre 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dopisovanje Karla Destovnika Kajuha s Silvo Ponikvar Prva fotografija Karla Destovnika Kajuha po Od leve proti desni: Zdenko Zavadlav, Karel Ljubljana - Rokopisna zbirka) njegovem begu v Ljubljano. Nastala je 8. oktobra 1941 v ljubljanskem Tivoliju, na takratni mestni promenadi. Destovnik - Kajuh, Mirko Šušteršič in Branko Perhne (fotografijo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Preiskovanje, opazovanje in zasledovanje Kajuha se tudi v Ljubljani ni prenehalo. Da ga ne bi našli in aretirali, se je večkrat selil. Bil je pri sorodnikih, različnih prijateljih in podpornikih OF. Januarja 1942 se je preselil k Poni-kvarjevim na Vošnjakovo ulici 22, kjer je ponovno srečal Silvo in Fanči. Ponikvarjeva hiša je takrat predstavljala pomembno zatočišče osvobodilne fronte, kjer so se srečevali in skrivali mnogi medvojni ilegalci. Tam so se zbirali tudi vplivni in ugledni ljudje, na primer Prežihov Voranc, Rudi Janhuba ... V času, ko je Kajuh stanoval pri Ponikvarjevih, sta se Silva in Kajuh veliko družila in najraje brala Tolstojev roman Vojna in mir. Prijateljstvo med Silvo in Kajuhom je počasi preraslo v ljubezen. Iz pisem izvemo, da sta si ljubezen priznala 27. februarju 1942. Kljub negotovemu času, nenehnemu preiskovanju in zasledovanju Kajuha sta poletje leta 1942 preživela ob brezskrbnih dolgih sprehodih po Tivoliju, Mirju, na gradu ... Njuno brezskrbno druženje in sreča pa sta se v začetku decembra, 8. decembra 1942, prekinila. V zgodnjih jutranjih urah so vdrli v hišo policisti in aretirali Lucijo Pozetto, Silvo Ponikvar in njeno mamo Berto. Bile so osumljene sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem. Takrat, ob aretaciji, so bili v hiši še Kajuh, Rudi Janhuba in njegova žena Hilda, ki so se skrili na podstrešju in se tako izognili aretaciji. Ko je bila Silva v zaporu, se je s Kajuhom pogovarjala« le preko pisem, ki jih je Silva skrivaj prejemala od zaupnih oseb. Osebni stiki so jima bili povsem onemogočeni. Včasih se je prišel Karli sprehajat pred jetnišnico in tako sta se lahko videla na daleč. Zaporniško mučenje in stres, ki ga je doživljala Silva, sta ji povzročila zdravstvene težave, iz pisem izvemo tudi, da je v zgodnji nosečnosti izgubila Kajuhovega otroka. Iz zapora je bila izpuščena 11. marca 1943. Kmalu zatem sta se Silva in Kajuh zaročila ter načrtovala poroko v juniju. Do poroke ni prišlo, saj so Silvo 27. maja 1943 ponovno zaprli. V prvem pismu Silva piše, da » ... jo je ovadila škodoželjna vdova, ki naj bi živela v soseščini ...« Brez obtožnice je ostala zaprta do konca okupacije. Se nadaljuje ... Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje ALBUM S CELJSKEGA Maturanti 4. f razreda na I. gimnaziji v Celju, 1972 Spomini Od začetnih 24 dijakov, vpisanih leta 1968, je leta 1972 maturiralo 18 dijakov. Prva skupna aktivnost, takoj ob začetku pouka leta 1968, je bilo obvezno obiranje hmelja na poljih v Dobrni. Zaradi pomanjkanja obiralcev je bila v akcijo vključena tudi srednješolska mladina. Šolanje je nato štiri leta potekalo po ustaljenih tirnicah, predavanja, utrjevanje snovi, spraševanje in poglobljena priprava na maturo. V zadnjem semestru pred maturo so se začele tudi plesne vaje za t. i. četvorko v Narodnem domu v Celju, ki jo je vodil mojster Simončič. Prihajajoča valeta je bila tudi osnova za številne razgovore o oblekah in seveda o kotiljonih, ki naj bi jih plesalci podarili svojim soplesalkam. Zal je kmalu po novem letu 1972 dijake pretresla novica o smrti njihove sošolke za- radi srčnega infarkta. Vendar je bila še naprej prva misel uspešen zaključek mature. Najbolj pridni dijaki, ki so imeli odlične ocene, so bili po tedanjih predpisih opravičeni zaključnega zagovora na maturi, zato so bil bolj sproščeni. Končno so se vsi oddahnili z uspešnim zaključkom, ki so ga okronali z zaključnim izletom po Balkanu. Z vlakom so potovali v Beograd, od tam naprej z avtobusi v Bolgarijo, kjer so v Sofiji opazovali, da so imeli namesto zaves na oknih nalepljen zgolj časopisni papir. Končna postaja je bila Istanbul. Srečanje s tamkajšnjo kulturo je bilo za vse zelo poučno. Med vožnjo s taksijem bi slovenski maturanti skoraj prodali sošolko, ki je bila šoferju všeč. Kakšnih osem celjskih potnikov v taksiju, v ogromni stari ameriški limuzini, je šofer vprašal, ali mu jo prodajo. Dijaki so menili, da gre za šalo, a kmalu spozna- Stojijo z leve v zadnji vrsti: Gabrijel Knez, Božidar Jager, Zdenko Zanoški, Matjaž Jezernik, Bojan Ploj, Florjan Peperko, Smiljan Roš, Minja Bajagič, Marjan Šeligo, Rajko Pintar; v drugi vrsti: Marija Maruša por. Senica, Tanja Jurko por. Bajagič, Melita Kitak por. Bračič, Slavko Basle + 1977, Majda Tavželj por. Anžin, Igor Praznik, Vera Bradač por. v Franciji, Marjana Božič por. Vrhkar, Jožica Tavželj por. Menard, na fotografiji manjka Ivica Katavić; profesorji v prvi vrsti z leve: Matej Rode, Vanda Kavaš Zyder, Frida Vrbančič, Jožica Dolenšek, Jože Rotar, Vida Pavliha Čot, Ciril Murnik, Marija Knez in Dane Hriberšek. li, da misli resno, ko je šofer potegnil na plano šop bankovcev, da bi opravil nakup. Izlet štirih maturantskih razredov je ostal vsem v dobrem spominu, razen eni dijakinji, ki se je »izgubila« in s tem vodstvu ekskurzije povzročila ogromne skrbi. K sreči je policija izgubljeno sošolko našla živo in zdravo, kasneje je postala filmska igralka v slovenskem filmu. Ob 50-letnici mature je bilo 18. maja srečanje maturantov generacije 1968, tedanjih dijakov 4. f razreda 1. gimnazije v Celju, v prostorih Hotela Faraon v Celju. Udeležilo se ga je 16 od 18 maturantov, ki so sedaj že skoraj vsi v zasluženem pokoju. Pozdravil jih je sedanji ravnatelj dr. Anton Šepetavc, ki je zbrane nagradil s priložnostnimi brošurami te izobraževalne ustanove in z zgoščenko Mešanega mladinskega pevskega zbora I. Gimnazije. Prispeval: Božidar Jager Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. ZA ZDRAVJE 43 Dehidracija je lahko smrtno nevarna Že nekaj dni je tudi na Celjskem pravi vročinski val. Zunanje temperature presegajo 30 stopinj Celzija. V tako vročih dneh je zaradi vročine, a tudi zadrževanja v klimatiziranih prostorih večja možnost dehidracije. Zaradi nje so še posebej ogroženi otroci, kronični bolniki in starejši. Ob dehidraciji je najbolj pomembno, da posameznik spije nekaj tekočine, se umiri in umakne v senco, kjer se lahko ohladi. SIMONA ŠOLINIČ Vročini so zelo izpostavljeni delavci na gradbišču, še posebej v mestih. Zdravniki zato svetujejo, naj delata po dva skupaj. Če enega obide slabost, mu lahko drugi pomaga. Svetujejo zaščitno obleko, kapo, pokrivala za tilnik in ušesa ter zaščitno opremo proti pripeki in seveda uživanje vode. Na NIJZ v vročini odsvetujejo pitje alkohola, kave, gaziranih in sladkih pijač, ker dodatno pospešijo odvajanje vode iz telesa. Pitje je pomembno tudi za živali. V visoki vročini ne pozabite nanje. Pitje tekočine je izredno pomembno še posebej v vročih dneh. Voda je najbolj primerna, a tudi njena količina je lahko za nekatere bolnike omejena, na primer za ljudi s srčnim popuščanjem, ki lahko spijejo le toliko tekočine, kot jim svetuje osebni zdravnik. Vročina ponavadi najbolj prizadene starejše in otroke ter bolnike. Posebej ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja. Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil. Bolj ogroženi so tudi ljudje s socialno-ekonomskimi težavami, brezdomci, socialno osamljeni in prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih storitev. Ne smemo pozabiti na delavce, ki delajo na prostem ali v slabo prezračenih ali prenatrpanih prostorih. Ko je vroče, lahko pride do dehidracije. Lažjo obliko dehidracije lahko posameznik prepozna po tem, da čuti žejo ter ima suha usta. Pri tem si lahko pomaga s pitjem tekočine, najbolje mlačne vode ali nesladkanega čaja. Vročinska kap Tudi sicer je dobro, da imamo v poletnih mesecih pri sebi vedno dovolj vode. Še posebej, če smo ob visokih temperaturah v avtomobilu oziroma v prometu, kjer se hitro lahko zgodi zastoj, tudi večurni. Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa. To se kaže kot kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica ali celo vročinska kap. Blaga dehidracija ni zelo nevarna, vendar je lahko, če ne pijemo dovolj tekočine, začetek zapletov. Pri hujši obliki dehidracije, ki jo spremljajo glavobol, utrujenost, vrtoglavica, slabost, bruha- nje in mišična oslabelost, je poleg uživanja tekočine, s katero nadomestimo izgube, nujno, da se čim prej ustavimo, se umaknemo v senco in ohladimo. V poletnih mesecih sicer povsod na urgencah obravnavajo več oseb, ki poiščejo pomoč zaradi zdravstvenih težav zaradi vročine. Med obravnavanimi primeri so najpogosteje posamezniki, ki sodijo v skupine z večjim tveganjem skupine, ki smo jih navedli na začetku. Veliko je tudi majhnih otrok. Ti nimajo čisto popolne strukture kože, zato je izguba tekočine skozi kožo pri njih neprimerno večja kot pri odraslih. Tekočino hitro izgubljajo tudi ob dihanju, zato je pomembno, da redno pijejo, se držijo v senci in so ohlapno oblečeni. Previdno z otroki Dojenčke in majhne otroke moramo v vročini še posebej dobro opazovati, dehidracijo lahko prepoznamo po vdrtem temenu na njihovi glavi. Pri starejših z leti ugaša občutek za žejo oziroma ne čutijo potrebe po tekočini, nekateri celo zavestno uživajo manj količine, saj jim je odveč hoditi na stranišče. Zato je dobro, da starejše, ki živijo sami in imajo kronične zdravstvene težave ter jemljejo različna zdravila, redno kličemo, preverjamo njihovo počutje in jih spodbujamo k zadostnemu pitju vode. Dehidracija se pogosteje pojavi pri športnikih, ki ob visokih temperaturah pretiravajo s športnimi dejavnostmi in ob tem pozabijo na zadostno uživanje tekočine. Preprečijo jo lahko s pitjem izotoničnih tekočin, s katerimi nadomestijo izgubo mineralov in elektrolitov, z rednimi počitki in izogibanjem dejavnostim v najbolj vročih urah dneva. Foto: Pixabay Kdo mora biti v vročini še posebej previden? Ljudje s srčno-žilnimi obolenji in z obolenji dihal, diabetiki, osebe z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepremični, • bolniki z drisko in s povišano telesno temperaturo. Pri teh bolnikih se fiziološki mehanizem, ki nas hladi z znojenjem, nekoliko spremeni in telo ne more oddajati toplote kot pri zdravih ljudeh, zato je nevarnost dehidracije večja. Za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan (če zaradi zdravstvenega stanja nimajo pri tem omejitev), za otroke približno liter. Priporočeno je pitje s presledki. Le kdo ne pozna poletnih nevšečnosti z znojenjem? Znojenje je fiziološki proces, ki je pri ljudeh nujno potreben za uravnavanje telesne temperature. Ko telo tvori znoj, opravlja svojo nalogo ohlajanja. Ko znoj izhlapeva s kože, »vpija« toplotno energijo iz telesa in ga tako ohladi. Žleze znojnice so nameščene povsod v koži. Z izločanjem telesnih tekočin, v katerih je mnogo presnovkov in tudi strupenih snovi, omogočajo izhlapevanje teh tekočin in tako kožo hladijo. Znojenje je torej koristno in potrebno, a je lahko še posebej v poletnih mesecih precej nadležno. Človek na dan, ne da bi opazil, odda približno do liter znoja. Znoj sam po sebi nima nobenega vonja. Šele ko se mu pridružijo bakterije, ki se naravno pojavljajo na koži, nastane prepoznaven vonj. Znano je, da so središča mest bolj vroča, temperature namreč na asfaltu in betonu narastejo hitreje kot na podeželju. Beton in asfalt vsrkavata toploto, tudi sevata, tako so središča mest najtoplejša. 44 BRALCI POROCEVALCI »Veliko delati, skromno živeti in vse za dobro vzeti« Ta veseli dan ali Daniela praznuje rojstni dan ... bi lahko poimenovali torek, 7. junija, ko so imeli v domu upokojencev na Polzeli prav poseben dan. Njihova stanovalka Daniela Počej je namreč praznovala visok življenjski jubilej - sto let. Nasmejana in srečna je prejemala voščila zaposlenih, stanovalcev in seveda domačih. Žal njeno življenje ni bilo vedno tako prijetno kot na ta dan. Rodila se je leta 1922 v Kapli pri Taboru kot druga od štirih sester očetu Francu Zorku in mami Marjeti. Družina se je pri njenih šestih letih preselila v Pondor, osnovno šolo je Daniela obiskovala v Taboru. Po osnovni šoli je kot 15-letna deklica odšla s trebuhom za kruhom in se kot služkinja zaposlila pri premožni družini v Ljubljani, kjer je ostala do začetka druge svetovne vojne. S pomočjo sestre Slavke se je iz Ljubljane uspela vrniti domov, a je bila kmalu prisilno poslana v Avstrijo, kjer je do bombardiranja leta 1943 delala v tovarni čevljev. Tam je spoznala mesarja Rudija Podbregarja iz Ojstriške vasi, s katerim sta se zaljubila in leta 1943 dobila prvega sina Rudija, leto kasneje še sina Rajka. Žal se oče in Rajko nikoli nista spoznala, saj je Rudi kmalu po sinovem rojstvu padel v vojni. Danijela Slavljenka Daniela Počej z direktorico doma Evo Lenko (Foto: TT) se je po vojni zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je spoznala Edvarda Počeja, se zaljubila in 27. junija 1947 sta svojo ljubezen kronala še s poroko. Družina je do leta 1959 živela v tovarniškem stanovanju v Dolenji vasi, nato se je preselila v svojo hišo v Preboldu. Družinsko srečo sta najprej skalili huda bolezen in smrt moža Edvarda, kasneje se je morala Danijela posloviti tudi od sina Rudija. Kljub vsem svojim tegobam Daniela nikoli ni pozabila na sočloveka in je z veseljem skrbela za domače ter za otroke svojih sosedov in prijateljev, ko so potrebovali varstvo. Ob varstvu otrok je Daniela svoj prosti čas preživljala še tako, da je vrtnarila, urejala rože, rada se je udeleževala tudi izletov in redno hodila k sveti maši, zato je bila še posebej navdušena, ko jih je ravno za njen rojstni dan obiskal župnik Martin Golob, ki ga je do zdaj spremljala le po televiziji. V imenu doma upokojencev ji je voščila in podarila šopek direktorica Eva Lenko. Daniela je srečna in hvaležna vsem, ki so se ob njenem jubileju spomnili na njo, še posebej pa domu za prijetno presenečenje. In kakšen je nasvet za dolgo življenje? »Veliko delati, skromno živeti in vse za dobro vzeti!« TT Zaigrali orkestri celjske glasbene šole V nedeljo, 5. junija, je bil Koncert orkestrov Glasbene šole Celje, poimenovan Po poteh celjskih skladateljev. Dvorana Kajuh je pokala po šivih. Koncert je odprl Pihalni orkester pod dirigentsko taktirko Dejana Podbregarja in dobro zastavil začetek odličnega večera. Za mladimi pihalci se je navdušenemu občinstvu predstavil harmonikarski orkester pod vodstvom dirigenta Dejana Kušerja. Ta je svoj nastop popestril s solistko, našo profesorico petja Mojco Hladnik, ki je ob spremljavi harmonik odpela Lastovko Jureta Robežnika. Za harmonikarji so na oder stopili mali pihalci, mali pihalni orkester z dirigentom Aljošo Jurkoškom. Premier-no so zaigrali skladbo naše profesorice in skladateljice Urške Orešič Šantavec Otroške igre. Sledila sta orkester saksofonov z umetniškim vodjem Vilkom Krofličem in mali godalni orkester z dirigentko Petro Arlati Kovačič ter odlično solistko Franči- Orkestri celjske glasbene šole so se sprehodili po poteh celjskih skladateljev. ško Švab na klavirju (mentor mag. Primož Mavrič). Predzadnji je občinstvo razgrel Extra band z dirigentom Bojanom Logarjem in s solistko, pevko, Julijo Dermol (mentor Boštjan Korošec). Večer odlične glasbe, mladih glasbenikov in polne dvorane Kajuh so zaokrožili odličen simfonični orkester z dirigentom Matjažem Brežni-kom, revijski orkester z dirigentoma Matjažem Brežni- kom in Bojanom Logarjem ter Vokalna skupina MBH (zbo-rovodkinja Mojca Hladnik). Kot gosti so se pridružili člani Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju, katerega zborovodja je Tomaž Marčič, in Akademski pevski zbor Kajuh. Zaigrali in zapeli so himno Svet brez mej Glasbene šole Celje. Ustvarjena je bila ob 110-letnici javnega glasbenega šolstva v Celju. Avtor be- sedila je dr. Tonček Kregar, temo himne je napisal Bojan Logar, obdelavo in inštru-mentacijo Peter Tovornik. S skladbo iz muzikala Veronika Deseniška sta se z orkestrom predstavila tudi solista Martin Mutec (mentor Davor Mi-kulić) in Neža Zevnik. Glasbene točke so z besedili o Celjskih grofih prepletli člani Gledališča Zarja, v celoto pa jih je povezala Urška Majcen. Večer smo končali z letošnjo predstavnico Slovenije na Evroviziji v Torinu, skupino LPS, ki je nastopila z orkestrom. Premierno je v novi, orkestrski preobleki izvedla letošnjo uspešnico Disko. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo I. gimnaziji v Celju za gostoljubje in pomoč pri organizaciji našega veličastnega večera. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem, ki ste pomagali sooblikovati Koncert orkestrov Glasbene šole Celje. Vsem mladim glasbenikom, dirigentom, umetniškim vodjem, zborovodjem, mentorjem iskreno čestitamo za čudovit glasbeni spektakel. ML Zapeli in zaigrali po dveh letih Z velikim veseljem so učenci in učenke OŠ Frana Kranjca Celje po dveh letih premora v Narodnem domu Celje izvedli koncert pevskih zborov in drugih glasbenih sestavov šole. Poimenovali so ga Kraljestvo glasbe. Pod taktirko zborovodkinje Zale Pušnik so se tako predstavili cicizbor, otroški pevski zbor, vokalna skupina ter izbrani solisti. Z ubranimi glasovi so zapeli pesmi, ki so se dotaknile številnih obiskovalcev. Scenaristka koncerta je bila učiteljica Mateja Štor, na klavirju je zbore spremljala pianistka Teja Štremfelj, na kaho-nu pa se je predstavil učitelj Franc Božiček. S sklepno pesmijo Dan ljubezni, pri kateri so na odru stali vsi nastopajoči, so se poslovili z odra in si zaželeli ljubezni in razumevanja še naprej, hkrati pa se veselo zastrmeli v prihajajoče počitniške dni. Ravnateljica Danica Šalej je mlade nastopajoče nagovorila z besedami: »S pesmijo, z besedo, glasbo, gibi in igro ste nas popeljali v svet igrivosti, domišljije. Glasba je najmočnejša oblika čarovnije. Prav ponosna sem na vas, dragi učenci, da ste del glasbenega ustvarjanja, in želim, da bi pesem ter veselje do petja in glasbe ostala v vas.« MATEJA LAJH Mednarodni posvet Iz prve roke Zgodovina posveta Iz prve roke sega v oktober 2014. Njegova pobudnica je bila takratna direktorica dr. Irena Ceglar. Po štirih letih je pod vodstvom direktorice Brede Božnik luč sveta ugledal 2. mednarodni posvet Iz prve roke. Trenutna direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna mag. Zlatka Srdoč Majer je v posvetu prepoznala dobro prakso, prisluhnila željam uporabnikov in podprla njegovo tretjo izvedbo. Omenjeni posvet je bil 18. maja 2022 v hotelu Paka v Velenju. Na uradnem odprtju je zbrane pozdravila mag. Zlatka Srdoč Majer, v kulturnem delu pa sta nastopila strokovna delavca CUDV Dobrna Anja Irmančnik in Nej Lešnik. Na dogodku je bilo predstavljenih 28 prispevkov, ki so se nanašali na tematike Življenje in delo v skupnosti, Življenje pod masko - kako sem živel v času epidemije covida-19 in Osebna asistenca - pomoč ali ovira. Svoj prispevek so na daljavo predstavili tudi naši prijatelji iz Pulja. Uporabniki so nam s svojimi prispevki odprli drugačen pogled na omenjene teme. Poslušalci smo tako spoznali, da si želijo soodločati, želijo si življenje v manjših bivalnih enotah ter več samostojnosti. Zadnji dve leti je naša življenja zaznamovala epidemija covida-19. Ukrepi in ukinitev javnega življenja, kot smo ga poznali pred epidemijo, so med uporabnike naselili strah, negotovost in osamljenost. V svojih prispevkih so nam predstavili, s kakšnimi težavami so se soočali, kako so premagovali strah in si krajšali dolge dneve. Mnogi so bili več mesecev ločeni od družin, stike so imeli zgolj na daljavo, drugi so to obdobje preživeli doma in bili ločeni od prijateljev. V centrih in bivalnih enotah so se učili novih veščin, v svojih mehurčkih spoznavali bližnjo okolico in iskali pozitivne stvari v življenju. Vsi uporabniki pa so imeli le eno željo - da bi ostali zdravi in da bi se svet vrnil v stare tirnice. Osebna asistenca - pomoč ali ovira je vprašanje, ki si ga pri razmišljanju o tej temi marsikdo zastavi. V povezavi z njo smo imeli le tri prispevke, od katerih nam je vsak predstavil različna vprašanja, s katerimi so se uporabniki osebne asistence soočali, preden so se odločili za to možnost. Vsi trije avtorji prispevkov opisujejo osebno asistenco kot dobrodošlo pomoč v vsakdanjem življenju. 3. mednarodni posvet Iz prve roke smo zaključili s kratkim kulturnim programom, v katerem je sodelovala Barbara Žerjav. Udeležence posveta je razveselila s skladbami Dekle iz zlate ladjice, Ne čakaj na maj, Življenje je lepo, Na vrh sveta in Moč ljubezni. Udeleženci posveta so bili veseli za še eno pozitivno izkušnjo, hkrati so se spletla tudi nova prijateljstva. URŠKA PERKO BRALCI POROCEVALCI 45 Celjski župan čestital najuspešnejšim osnovnošolcem Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v Narodnem domu sprejel triinšestdeset najuspešnejših devetošolcev in devetošolk ter učenk in učencev Glasbene šole Celje, ki so na področju znanja, kulturnega poustvarjanja in raziskovalnih dejavnosti dosegli izjemne uspehe. Župan je najuspešnejšim podaril knjigo Izjemni znanstveniki, ki jo je izdala Tehniške založbe Slovenije, dvojnim nagrajencem pa tudi knjigo Čebela v katedrali, katere avtor je Joela Levyja. V nagovoru je župan med drugim povedal: »Biti v družbi najbolj uspešnih, če se izrazim po športno, šampi-onov neke generacije, je poseben privilegij in hkrati velika čast. Uspehi celjskih devetošolcev in učencev glasbene šole so tudi dokaz odličnosti naših šol in našega šolskega sistema ter velike podpore staršev ...« Lepo, veselo, zabavno ter vsebinsko in glasbeno bogato prireditev je pripravila Osnovna šola Lava. NT Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot v družbi najboljših devetošolcev V družbi najuspešnejših učencev tudi žalski župan Tako je žalski župan v Domu II. slovenskega tabora sprejel najboljše učence. Letošnja zaključna prireditev sprejema odličnjakov ter dobitnikov zlatih ali srebrnih priznanj z državnih tekmovanj v znanju pri županu Občine Žalec Janku Kosu je bila po dveh letih spet »v živo« v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Župan je nagradil učence, ki so dosegli učni uspeh 4,5 ali več od 3. do vključno 9. razreda. Kulturni program sta obogatila Žalski kitarski kvartet profesorjev Glasbene šole Rista Savina Žalec in plesna skupina OŠ Petrovče s plesno produkcijo Life is a suitcase pod mentorstvom Maje Bu-bik Polovšak. Odličnjakom je župan podaril knjigo Anton Perko -mornar, dvorjan, slikar, ki jo je napisal dr. Peter Zimmermann, častni občan Občine Žalec. Poleg knjige so odlič-njaki prejeli še priznanje župana za odličen uspeh ter bon za kepico sladoleda pri Čokoladnem ateljeju Dob-nik. V šolskem letu 2021/22 je v osnovnih šolah v občini Žalec skupaj 66 odličnjakov v petih osnovnih šolah. V I. OŠ Žalec je 18 odličnjakov, v OŠ Griže jih je 9, v OŠ Petrovče 30, v OŠ Šempeter 6, medtem ko so v II. OŠ Žalec trije odličnjaki. Poleg njih je župan na sprejem povabil tudi vse dobitnike zlatih ali srebrnih priznanj z državnih ali mednarodnih tekmovanj v znanju. Zlata ali srebrna priznanja z državnih ali mednarodnih tekmovanj v znanju je osvojilo 61 učencev. NT Sprejem najboljših učencev Občine Rogaška Slatina Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je sprejel najboljše učenke in učence slatinskih osnovnih šol in glasbene šole. Ko govorimo o najboljših učencih, nimamo v mislih samo odličnega učnega uspeha, ampak mnogo več. Gre za skupino, ki jo odlikujejo dobre značajske lastnosti, ki so jih učenci skozi leta gradili s starši. Nanje so vplivali šola, prijatelji in okolje. V nagovoru je župan poudaril, da delavnost, vztraj- nost, pozitivna energija in znati deliti igrajo pri uspehu ključno vlogo, kajti nič v življenju ni samoumevno. Da se tega dobro zavedajo, so udeleženci sprejema s svojimi dosežki že dokazali in postavili odlične temelje za njihovo nadgradnjo. Poudaril je, da je posebnost letošnje generacije to, da je v njej zelo veliko uspešnih športnikov, ki so dosegli izjemne rezultate v košarki, nogometu in karateju. Del zgodbe o uspehu soustvarjajo tudi lokalna skupnost z zagotavljanjem ustreznih prostorskih pogojev na področju izobraževanja in športa ter vodstvo in zaposleni šol z neposrednim dobrim delom z mladimi, za kar jim gre posebna zahvala. Na koncu je učenkam in učencem iskreno čestital, se jim zahvalil za prispevek k promociji šole in občine ter jim izročil spominska darila. Odločitve, kam in kaj, so sprejete, zato naj bodo počitnice sproščene in prijetne. NT Sprejem najboljših učencev pri županu Občine Rogaška Slatina mag. Branku Kidriču ! fss Gostiteljica mednarodne izmenjave V OŠ Lava smo v okviru projekta Erasmus+ z naslovom Empathy and Tolerance for Understanding Others Mistakes gostili, zdaj že lahko rečemo prijatelje, učence in učitelje iz treh držav, in sicer Romunije, Severne Makedonije in Italije. Pri načrtovanju tedna smo zajeli dejavnosti, ki smo jih načrtovali v skladu s cilji projekta, med katerimi sta bila ključna snemanje filma z naslovom Tolerance through my eyes in delavnica ter priprava digitalne razstave na temo fotografije Empathy around us. Pri učencih smo krepili kompetence skupnega načrtovanja, samoiniciativnosti in umetnosti. Izvedli smo celodnevni izlet, pot nas je vodila v Ljubljano. Učenci kluba Erasmus+ naše šole Lava so pripravili izjemno vodenje po Ljubljani, vsi udeleženci so ekipni duh krepili v sobi pobega ter se za konec z vzpe-njačo povzpeli na Ljubljanski grad. Ponosi smo tudi na naše mesto Celje, našim gostom so učenci pripravili vodenje po mestu, katerega zaključek je sledil pri Mladinskem centru Celje, kjer so se učenci preizkusili v igri Lov na legende. Naslednji dan smo v popoldanskem času obiskali drevesno hišico, kjer so učenci izražali svoja čustva skozi umetnost, nastali so čudoviti leseni izdelki z izrazi strpnosti in medseboj- OŠ Lava je gostila učence in učitelje iz treh držav, in sicer Romunije, Severne Makedonije in Italije. nega razumevanja, ki si jih bodo lahko ogledali mimoidoči skozi vse poletje. V četrtek smo pod strokovnim vodstvom spoznavali poti in življenje Alme Karlin. Naše druženje smo zaključili z dvema dogodkoma, in sicer z zaključno zabavo na Mestni plaži in slavnostnim kosilom ter podelitvijo certifikatov v restavraciji Lisjak celjski. Tema empatija je v teh zelo razčlovečenih časih izjemnega pomena, saj krepi zavedanje povezovanja, sodelovanja, medčloveške podpore, zavedanja stisk, predvsem pa omogoča mladim spoznavati vrednost empatičnega delovanja v prid posamezniku in skupnosti. Pri odkrivanju tem empatija, toleranca, razbijanje tabujev je velika priložnost za mlade in tudi učitelje, ki z mladimi delamo. To je dokazal tudi naš šolski tim Erasmus+, ki je z odličnim medsebojnim sodelovanjem in podporo pripravil strokovno srečanje, v katerem je bilo dovolj prostora za ustvarjalnost ter druženje mladih iz različnih držav. Skupino učiteljev Era-smus+ OŠ Lave sestavljajo ravnateljica Marijana Kolen-ko, koordinatorka Polona Gracer, Sabina Hriberšek, Sara Plahuta in Aleš Viden-šek. MK 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Straši otroka Pride mož iz službe domov in sliši sumljive zvoke zgoraj iz spalnice. Gre v spalnico, na postelji zagleda golo ženo, ki globoko diha, kašlja, se davi ... Vpraša: »Kaj se dogaja?« Žena: »Infarkt, srčni infarkt!« Mož steče po stopnicah do telefona, ravno hoče poklicati reševalce, ko pride mimo njegov 4-letni sin in pravi: »Oči, a veš, da se stric Stane nag skriva v tvoji omari?« Mož spusti telefon, gre v spalnico, odpre svojo omaro ... In res, njegov brat se gol skriva med obešalniki! Mož ga ves razjarjen nadere: »Cepec! Moja ima infarkt, ti pa se nag skrivaš v omari in strašiš otroke!« Dopust Miha Francu: »Letos bom šel na dopust malo drugače. Pred tremi leti sem bil v Španiji, pa je žena zanosila. Pred dvema letoma sem šel v Italijo, pa je žena spet zanosila. Lani sem bil pa na Mallorci. Žena je tudi takrat zanosila.« Franc: »In kaj boš letos storil drugače?« Miha: »Letos bo šla pa z mano!« Kuhanje Mož: »Kaj boš danes skuhala?« Žena: »Nimam pojma. Nalepka s konzerve je odpadla.« Šala »Kako si izvedel, da te žena vara?« »Povedal sem ji šalo, pa se je sosed v omari začel smejati.« Po prstih Janezek opazuje duhovnika, ki zabija žebelj v desko. »Ali bi se rad kaj naučil?« ga ta vpraša. »Ne, ne, samo zanima me, kaj boste rekli, ko se boste s kladivom po prstih,« odvrne Janezek. Ob cenah bencina: do zdaj ste kolesarili ob petkih, zdaj boste vsak dan. Za moške je 40 čudovita starost: eden postane dedek, drugi dobi otroka, tretjemu pa mati še išče ženo ... Večina žensk ne išče več moškega, ki bi skrbel zanje. Iščejo samo moškega, za katerega jim ni treba skrbeti. Rekla sem mu: »Predlagam, da se ločiva mirno kot normalni ljudje ...« Ampak ne! Prišel je pijan, pripeljal glasbenike in kolege ... Vsi so se čudili Kitajcem, ko so v enem tednu zgradili bolnišnico, ko je moj sorodnik v Sarajevu diplomiral v štirih dneh, pa nič! Mami, nobenega avtomobilčka ni bilo niti v ^ enem jajčku! * ' Л Oven Tehtni ca КШ Postavite si novo strategijo in zlahka boste osvojili nov cilj. Čaka vas prijetno čustveno doživetje. Pred vami je novo obdobje, polno izzivov in priložnosti, a le ena bo prava. Saturn biva v vodnarju in je retrograden, zato boste reševali pretekle zadeve. Razpoloženje bo spremenljivo, vaš živčni sistem bo občutljiv, zato se trdno držite načel, ki ste si jih postavili. 3\k Rak Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. S svojim vedenjem boste marsikomu za zgled, vendar vas to ne bo notranje izpolnjevalo. Praznino, ki jo čutite že nekaj časa, boste zapolnili s prisotnostjo posebne osebe. Vaša vladarica še vedno biva v znamenju raka in vam prinaša potrebo, da bi ušli pred težavami, ki so se nakopičile v zadnjem obdobju. Ne ozirajte se na poti, ki so se že zaprle. škorpijon Ugotavljali boste, da je vaše delovanje v tem obdobju prepleteno s svežino, zato boste uspešni in prodorni. Nadaljujte svoje nove podvige, rezultati bodo vidni prej, kot si predstavljate. Vaša vladarica še vedno biva v znamenju raka, zato boste naredili korak naprej. To še posebej velja za ljubezen in finance. S pozitivnimi pristopi boste naredili čudeže. Lotite se svojih opravil postopoma, saj boste le tako uspeli narediti vse. Zadeve na čustvenem področju bodo tokrat v ospredju. Na vaše življenje vplivajo nekatere stvari, ki jih ne morete spreminjati, zato se prepustite toku in plavajte tam, kjer je najbolj deroča voda. Izvedeli boste presenetljivo novico, ki vas bo vznemirila. Dvojčka Pogumno se boste soočali z izzivi in znali tudi počakati na to, kaj vam prinašajo prihodnji dnevi. Ni še čas za končno odločitev, zato se prepustite dogodkom. Pred vami sta daljša pot in pomembnejša odločitev, ki vam bo korenito spremenila življenje. Prenehali boste razdajati svojo energijo in se ukvarjati z zadevami, ki ne vodijo nikamor. Strelec Lahko boste občutili nihanje razpoloženja, vaša samozavest bo lahko majava. Postavite si cilje in napredovali boste veliko hitreje, kot si predstavljate. Vpliv Saturna v preteklosti vam je pustil pečat, točno ste si zastavili cilj in nikar se ne oddaljujte od njega. Obeta se vam kar nekaj korenitih sprememb. Kozorog Upoštevati morate tudi tisto, kar se ne vidi in ne občuti. Pazljivi bodite predvsem pri odnosih, kajti mimogrede lahko naredite napako, ki bi jo lahko kasneje obžalovali. Življenje se vam bo pokazalo v čisto novi luči, v nekaterih trenutkih boste izgubljeno tavali in iskali pravo pot. Privlačni boste in pripravljeni, da čustva pokažete brez zadržkov. Znali se boste odlično prilagajati in boste zadovoljno zrli v dni, ki prihajajo. Premislite dobro, kdo je tisti, ki napolnjuje praznino in vas dela srečne. Izkoristite to energijo tudi na poslovnem področju. Na čustvenem področju se vam obeta kar nekaj težav, vezanih na preteklost. Čas zaceli vse rane, pravijo, a vam se bo zdelo, da prepočasi mineva. Vodnar V tem času ste lahko preveč kritični do sebe in drugih. Naredite si življenje bolj preprosto in zaustavljajte energijo pri zadevah, ki jih ne morete spreminjati. Vaš vladar v raku vam bo dajal veliko podzavestne zaznave in vas usmerjal na poteh, ki jih boste prehodili. Sprejeli boste večjo odločitev in se pri tem ozirali samo na svoje potrebe. Zato boste ohranili energijo in napredovali. Tudi če boste želeli, se ne boste mogli strinjati z nekom iz svoje sredine. Svoje mnenje povejte jasno in glasno, da ne bo kasneje nepredvidljivih situacij. Pred vami so zanimivi dnevi, ki jih bo nekdo še posebej lepo popestril. Čustveno življenje je v ospredju, moč ljubezni bo vplivala na vas v trenutku, ko boste najmanj pričakovali. Ribi Devica Enoličnost vas počasi uničuje, zato boste v teh dneh vnesli v svoje delovanje spremembe, ki bodo popestrile vaše življenje. S temi dejanji boste marsikoga presenetili, pri nekaterih dejanjih tudi sami sebe. Dnevi bodo usmerjeni v napredovanje in iskanje pravih trenutkov, ki vas delajo srečne. Vpliv preteklosti bo nekoliko močnejši, ozrite se na napake, ki jih lahko popravite. Pazite, da ne bo prišlo do napačnega razumevanja, kajti povsem jasno in glasno morate zagovarjati svoja stališča in jasno izražati svoja pričakovanja. Odločili se boste za pomembne korake, zato nikar ne oklevajte, ampak pojdite z vso odločnostjo naprej. Kritike v tem času ne boste sprejemali, zato se boste lahko zamerili nekomu, ki vam želi samo dobro. Svojeglavi ste lahko tudi na poslovnem področju. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. t ČE HOČEŠ, DA SE LJUBIVA NOCOJ, PRINESI KANTO DIZLA IN BOM TVOJI RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ŠALJIVEC KrižamKe & ugamKe NEMŠKI PISATELJ (HEINZ G.) OJACATA ZMERNO NIZKA TEMPERATURA LEVIČAR (STAR.) Povsod z vami POLAGA TAPETE NEKDANJI ZNAK, KI Z NEMŠKI DVEH STRANI KANCLER OKLEPA (HELMUT) BESEDO 16 LETALKI 13 TERITORIALNA OBRAMBA 12 VOLK DLAKO MENJA, ... NIKOLI POČASI ... PRIDE OZNAKA AL PACINO LIBANONA NA OI TLAK MERIMO V .. VIŠINSKA TOČKA NA ZEMLJEVIDU ZNAMKA TERENSKEGA VOZILA VRELA VODA Bil sem zelo ... LADO AMBROŽIČ SLOVENSKA IGRALKA RINA 1 BREZALKOHOLNA PIJAČA KARIN ŠKUFCA MAJHNO OKO ŠPANSKI SLIKAR (JOAN) ŠIVALNA STROJA ZA ENTLANJE PRI TAROKU VSEBUJE ŠEST KART NAREJENA V PANAMI KOMUNIKACIJSKA NAPRAVA LEE REMICK ANGLEŠKI IGRALEC HOLM UDELEŽENCI ALKE ŽUŽELKA, MRČES VRSTA OSE ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO VETROVKA S KAPUCO ČAS ZACELI .. ILIRSKI JEZIK 18 JUŽNI SADEŽ BOM ŠEL NA PLANINE, NA STRME 10 ALJASKA (ORIG.) SRB.PEVKA UKRADEN NEKDANJA NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA) NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ NAD TEBE NEKDANJE IME MALAVIJA TO, KAR JE MINILO (FR.) ODRSKO GLASBENO DELO STARO IME JE VRTILNI MOMENT TELOVADNA PRVINA NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR (IDI) NEMŠKA VOHUNKA HARI JUNAK VER-GILOVEGA EPA POJAV NA VODI P. LOVŠIN: NAJBOLJŠI . I TISTE ZA SEDMIMI KONTAKT ANGLEŠKI GLASBENIK (JOHN) EGIPČANSKI FARAON RADIKAL IZ OGLJIKA IN VODIKA ANCONA JAPONSKA DENARNA ENOTA MESTO NA JAPONSKEM 112/109 14 15 19 SPREMLJEVALEC OGNJA SAMOSTANSKI OČE AGROPOP: SAMO MILIJON . JE PIJAČA IZ IZVLEČKOV ŠIPKA SLABOKRVEN ČLOVEK REVICA ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA RIMSKI FILOZOF SOBNA RASTLINA SUDOKU 524 5 2 3 6 4 2 5 6 3 5 7 1 4 9 6 1 5 9 3 1 4 9 8 2 3 5 4 SUDOKU 215 4 2 5 7 9 3 7 6 8 5 3 4 1 7 1 2 1 3 2 9 6 2 5 6 8 REŠITEV SUDOKU 523 REŠITEV SUDOKU 214 2 7 3 9 8 6 1 4 5 1 8 4 5 3 2 7 9 6 6 5 9 7 1 4 2 8 3 5 3 2 1 4 7 9 6 8 7 4 6 3 9 8 5 2 1 8 9 1 6 2 5 3 7 4 9 2 8 4 5 1 6 3 7 3 1 7 8 6 9 4 5 2 4 6 5 2 7 3 8 1 9 4 6 1 3 9 7 2 8 5 3 9 8 5 6 2 7 1 4 2 5 7 1 8 4 9 3 6 6 1 3 9 7 8 5 4 2 5 4 9 6 2 3 1 7 8 8 7 2 4 1 5 6 9 3 1 3 4 7 5 6 8 2 9 9 2 6 8 4 1 3 5 7 7 8 5 2 3 9 4 6 1 5 IDRIS ELBA 2 4 6 11 OKREPLJENO 3 7 8 9 novi tednik vMhü г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 5. julija. Geslo iz številke 25: Poletje v Celju Izid žrebanja 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Damjana Božič iz Celja, Saši Pešec iz Laškega in Milka Novak iz Petrovč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 TA PISANI SVET Zasedba Tabu, ki ima korenine na Celjskem, zadnja leta nastopa s pevko Evo Beus. (Foto: Mija Koprive) Isti oder, različna glasba Prijetno poletno prizorišče v Celju je tudi pri Vodnem stolpu, kjer je tamkajšnji lokal Špital za pr-jatle tudi letos pripravil vrsto dogodkov. Na mednarodni praznik glasbe, 21. junij, ko Hiša kulture Celje pripravi tudi v mestu številne nastope mladih glasbenikov, so se predstavili Bibliban, Inga Ulokina & Andrey Lobanov, Invite, Uroš Planinc Group, Shadows play in Jam session. Drugo prizorišče je bilo na Guštovi mestni plaži, kjer so nastopili Mojstri pajki, Duo Timber, Urška in Alan, GŠ eNota, Citrlajf in Perkakšns. V osmih urah praznika glasbe je tako nastopilo 60 mladih. Številne zanimive lokalne zasedbe se bodo predstavile tudi ta konec tedna na dogodku Rock the city. Pri Vodnem stolpu je bil pred dnevi tudi drugi Celjski dan džeza v organizaciji Glasbene šole Celje. Nastopili so Extra band GŠ Celje in posebni gostje Magic Pond. Eden od vrhuncev letošnjih glasbenih dogodkov na omenjenem prizorišču je bil zagotovo sobotni koncert zasedbe Tabu, ki je kot običajno navdušila občinstvo. Še več glasbenega dogajanja za sladokusce bo avgusta. NT Na prazniku glasbe pri Vodnem stolpu je bil med poslušalci tudi Adi Smolar, ki je prišel prisluhnit zasedbi Bibliban, v kateri igra njegov sin Jani. (Foto: LR Photography - Robi Valenti) Zmagala Nina in Matej Osmega Uniorjevega teka na Rogli, ki ga vsem tekačem z brezplačno startnino omogoča zreško podjetje Unior, se je udeležilo 90 ljubiteljic in ljubiteljev teka. Med tekači je zmagal Matej Šturm, kar mu je uspelo že pe- Zmagovalec Matej Šturm z Antonom Nonerjem in Janom Kramerjem Zmagovalka Uniorjevega teka Nina Pavlič tič. Med tekačicami je bila najhitrejša Nina Pavlič, ki je zmagala tretjič. Na drugem mestu sta bila Maj Pritržnik in Breda Škedelj, na tretjem Jan Kramer in Neža Videnšek. Trije najbolje uvrščeni tako med ženskimi kot tudi med moškimi so prejeli nagrade, podelila sta jih Branko Bračko, član uprave Uniorja, in Anton Noner, Mladi kritično o filmu Knjižnica Šmarje pri Jelšah je v šolskem letu, ki se je pred dnevi končalo, prvič pripravila projekt Mlado objektivno oko (MOO), ki osnovnošolce izobražuje o filmu in filmskem ustvarjanju. Tovrstno izobraževanje je po prepričanju organizatorjev pomembno, saj postaja video eden pomembnejših medijev na družbenih omrežjih, spletnih platformah in oglasnih panojih. Učenci se v projektu srečajo z vsemi koraki nastajanja filma. Učijo se kritičnega razmišljanja in ustvarjanja filma. V zadnjem tednu pouka pred poletnimi počitnicami so v šmarskem kinu gostili učence osnovnih šol iz Šmarja pri Jelšah, Hru-ševca, Šentjurja, Bistrice ob Sotli in Podčetrtka. Ogledali so si izbor filmov, ki so jih osnovnošolci iz omenjenih šol ustvarili v preteklih letih v okviru Festivala amaterskega in neodvisnega filma (FAF), ter prvi film, ki je nastal v okviru projekta MOO. Avtor prvega filma MOO je Andraž Vreže. Film z naslo- vom The Hill (Hrib, op. a.) je posnel v tako imenovani stop-motion tehniki. Idejo za film je dobil pri pouku matematike in slovenščine. Za izdelavo scenskih elementov, snemanja, montaže in izdelave avtorske glasbe je potreboval tri mesece. Ministrstvo za kulturo Od malih vokalnih skupin do likovnih del V dvorcu Novi klošter je bilo tradicionalno srečanje malih vokalnih skupin, odprtje razstave 5. likovne mednarodne kolonije in dan odprtih vrat te zanimive zgodovinske stavbe v občini Polzela. V srečanju malih vokalnih skupin se je predstavilo šest sestavov - Vokalni kvintet Lastovka s Polzele, Vokalna skupina Maltežanke s Polzele, Kvartet Gomilsko, Ljudski pevci iz Tepanja, Kvartet Grče z Dobrne in Vokalna skupina ZaPet s Ponikve. Likovna dela je pod oboki mogočnega zidov-ja dvorca na ogled postavilo 49 ljubiteljskih slikarjev, med njimi tudi gostujoči umetniki s Hrvaške, z Madžarske, iz Mehike in Francije. Od 20. junija in do konca julija bo razstava na ogled v gradu Komenda. Mozaik dogajanj so obogatili še člani Go-barsko-mikološkega društva Polzela s priložnostno razstavo gob in nekaj gobarskimi prigrizki. ŠO predsednik organizacijskega odbora Konjiškega maratona. Minula tekaška nedelja na Rogli je po mnenju udeležencev tudi letos predstavljala odlično pripravo na tokratni jubilejni, 10. Konjiški maraton. Ta priljubljena tekaška prireditev bo tudi letos zadnjo septembrsko nedeljo. BF Koordinator projekta Borut Bevc (levo) in direktor šmarske knjižnice dr. Marko Samec sta dejala, da je namen projekta MOO mlade izobraziti, da bi znali kritično in na svoj način ustvariti videozgodbo ter da bi znali ovrednotiti zgodbe drugih. (Foto: SHERPA) podpira projekt MOO, saj je v njem prepoznalo priložnost za širjenje filmskega občinstva med mladimi, možnost širjenja zanimanja za filmsko ustvarjanje ter pomen podpore mladih ustvarjalcev pri produkciji avdiovizualnih vsebin. TS Dvorec Novi Klošter je bil v sredini junija prizorišče bogatega kulturno-družabnega dogajanja. (Foto: TT) Pljusk na Velenjski plaži navdušil Pljusk na Velenjski plaži je prireditev za ljubitelje adrenalina in dobre zabave. Velja za enega od vrhuncev poletne sezone v Šaleški dolini. Letos sta najboljše skoke prikazala Avstrijec in Američan. Na sobotni tekmi so se z zahtevnejšimi akrobatskimi skoki predstavili tekmovalci iz šestih držav. Žirijo sta v finalu najbolj prepričala izenačena Avstrijec Johannes Lue-thi in Američan Trace Arbon. Prvi je zmago odnesel zaradi boljših skokov v predtekmo-vanju. Tretje mesto je zasedel Slovenec Miha Jan. Najpresti-žnejše priznanje za ploh leta je prejel Veljko Branković. Osrednja zanimivost Pljuska, ki ga za Mestno občino Velenje in Zavod za turizem Šaleške doline organizira doživljajska agencija Extrem, kljub bogatemu spremljevalnemu programu še vedno ostaja velenjska letalnica, po kateri se je mogoče vsako leto spuščati le en konec tedna. Običajnemu vrvežu ob preizkušanju skakalnice in navijanju za najbolj drzne letalce se je že lani pridružil Beach Food Festival, ki se je s premikom z Viste bliže plaži, letos še bolj razživel. Za razvajanje brbončic so poskrbeli mojster slaščičar Karim Merdjadi in nekateri tekmovalci iz zadnjega šova Masterchef. BF Razglasitev zmagovalcev petega Pljuska (Foto: MO Velenje)