Previdnosti ni nikoli preveč
Ej, Marko vam je bil priden tn zanesljiv hlapec. Takega pri Borovskih že dolgo niso imeli Pa kaj bi pravil nadolgo: še nikoli ga niso imeli. Bil je skrban in vesten ne samo do natančnosti, skoro bi rekel: do sitnosti. Vsaj tako se je zdelo Borovskima Bogdanu in Milici.
Kako jc pregledal in pretipal Marko vsako stvarco, preden jo je izročil porabi. Vinski sod je mora! pre-stati marsikatero poizkušnjo, preden je natočil Marko vina vanj. Moral je biti očiščen, da je tekla iz njega voda čista kot srcbro; ni ga dcjal prcj iz rok, doklcr ni puhtel iz njega pravi vinski duli. ln pa — bognedaj, da bi se bila le kaka lcapljica prikazala iz kake špranje. Namakal ga je, da je držal kot meh.
ln pri vozu ali pri kočiji, lo je bilo ogledovanja, preizkuševanja,   preden je zapregei in rekel:   ,Bog in sveti   križ božji!   Hi!"   Vse je ogledal:   če so v redu      , kolesa,   dobro  nasajena m zataknjena,   otipal in poiz-kusil je vse vijake, če dobro drže, Ce je zavora dovolj       | močna, ie je konjska oprava in verige in verižice do-volj močne.
Da, skrben je bil Marko, in prav je imel. Koliko-krat se radi male nemarnosti in neprevidnosti pripeti velika nephlika ali celo strašna nesreča!
— 101   -
Seveda naša Borovska Bogdan in Milica nista dosti marala te previdnosti. Le urno in naglo — to jima je bilo najbolj všeč.
Konec šole in začetek počitnic je bilo. Hlapec Marko je prišel s kočijo v mesto po njiju. Kako se jima je zahrepenelo po domači hiši, po očetu in ma-teri, po srčnih domačih livadah. po senčnih vrtovih in po gozdičkih. Še preden je Marko upregel iskra vranca, sta že sedela v kočiji in težko čakala trenotka, da se spusti kočija v dir. Toda ta hlapec Marko! Kako je spel ogledoval konje od vseh strani, potem uprego, vso   od   prvega   do   zadnjega   kosa.   Ni bilo kraja in
konca.------No, zdaj bo vendar spravil stvar na konje.
Naposled jih pripelje iz hleva in jih upreže.
— No upreženo je, zdaj pa bo vendar enkrat. Še ne? Še enkrat gre v hlev. — — Ncrodno je, če se kaj pozabi. Zdaj bi bllo, loda kaj pa kočija? Ali se ni kaj omajalo po poti?
Bogdan in Milica sta ie kar ceptala z nogami, toda tc-Sitve le še ni bilo,
,Te, te, dobro, da sem zapazil," čulo se je izza kočije. Tole bi pa utegnilo škodovati na poti. Kar kovača bo treba."
Nič niso premogle proSnje otr6k. Kovač je moral priti. Res, da vse skupaj ni trpelo čez pol ure, pa vendar  se je malima dvema la čas zdel cela večnost.
Da so po taki Markovi skrbi srečno dospeli domov, se ni bali. Nagli in nepočakni Bogdan se je pač rad utaknil v vsako reč in je posnemal tudi hlapca v vsem, — samo ne v previdnosti in natan-čnosti.
TakoJ drugi dan mu udari v glavo, da bi tudi on (ako vozil, kakor je videl včeraj vozili Marka.
nMilica, dajva se vozitll"
,Kako naj se voziva?"
,Nič ne skrbi, bom že jaz vse uredil."
Brž  sta bila iz vrtne lope na cesli miza in stol.
„ Vidiš takole! Na mizi bova sedela, stol nama bo pa konj in podnožje obenera. Še bič in vajeti moram  dobiti."   Dobro  je  upregel  in   navczal mladi
— 102 —
voznik. Spravil se je z Milico na nvozH, toda Če vse dobro in trdno drži in stoji, tega ni pregledal urni Bogdan.

Modro je držal biC v roki in nategoval vajeti ter vodil konje zdaj sem zdaj tja. Seveda jih je tudi z besedo zdaj bodril in na^anjal, zdaj zopet ustavijal in     J
—  103 —
tolažil. Milica se je le čudila njegovi vozniški izvede-nosti in se zadovoljno in brezskrbno smehljala.
,,Glej, kako gremo! Dobri konjiči, kako dirjajo! A, zdaj je pa navzdol, jih bo Ireba ustaviti." — — Krcpko je potegnil za vajeti, — sfol se je postavil po konci, podnožja je zmanjkalo, — Bogdan in Milica sta zdrknita z mize — — ta se je podala za njima in v hipu ju je udarilo stolovo naslonjalo po čelu, miza pa po hrbiu.
Marko je ravno snažil stezice na vrtu. Smehljaje je opazoval Bogdanovo vožnjo izza grmovja, toda ob polomu je bil ves prestiašen z enim skokom na kraju nesrcče. (Jrno je razvozlal klopčič in rešil olroka iz pasli. Nič ni bilo hudega, samo na čelu so se poznali Bogdanu in Milici nasledki ponesrečene vožnje. Pa še tisle je mrzla voda hitro izbrisala.
Zopel se je nasmehnil Marko in dejai: „ Vidiš Bogdan, ko bi bil ti lako skrbno ogledal svoj ,voz", predcn si pognal, kol sem ga jaz včeraj, bi se pa ta nezgoda ne bila pripetila."                                   F. G.