Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Vega za vse leto... $3.00 ima 10.000 naročnikov :- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. Issued every day except | -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT NO. 141. — STilV. 141. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 17, 1914. — SREDA, 17 JUNIJA, 1914. I "" g§ i Spor med generaloma Carranzo in Villo. Izbruh nove ustaje? {PRISTAŠI GENERALA VILLE SO SE POLASTILI VSEH CARINSKIH IN BRZOJAVNIH URADOV V SEVERNI MEHIKI. V CHIHUAHUI SO VRGLI V JEČE URADNIKE IN AGENTE i CARRANZE. CIVILNA UPRAVA. SLEDNJA SE NAHAJA V CELI SEVERNI MEHIKI V ROKAH PRISTAŠEV VILLE, — MIROVNA POGAJANJA SE BODO POVSEM IZJALOVILA. — PRIČAKOVATI JE OBOROŽENE INTERVENCIJE ZDRUŽENIH DRŽAV. E1 Paso, T ex., 16. junija. —'na divizija, kakih 18,000 mož, Dane* zvečer m j»» defcma potr-. kateri poveljuje general Obrodilo poročila, da je vložil gene- gon. OI> iztočni obali bo prodirat Villa svojo ivsignaeijo kot ral proti Mexico City general poveljnik s. vernega distrikta. Pablo Gonzales s 14,000 možmi, C rad Carranze v Juarezu so da- dočim koraka od jugozapada Za-nefe zvečer zasedli pristaši Ville pata s svojimi 25,000 do 30,000 in o »ličnih »plenjenjih uradov možmi. psroU tudi iz i'hihauhua City V splošnem "bo stalo federalni iz Torreona, kjer se mudi da- cem nasproti kakih 80,000 mož. n.'s general Villa. . Zaplenjen je Nogales, Sonara, 16. junija. i arratuovih uradov je smatrati Polkovnik Juan Cabral, ustaški /a najboljši znak. da je prišlo častnik, katerega so, kakor se je med Carranzo in Villo do konec- poročalo iz Mexico Citv ujeli nega spora, katerega se je že federate! ter ga v ZacatVcas u-dolgo pričakovalo. stretili, se nahaja v resnici pred A ko so tozadevna poročila o Mazatlanom, kjer služi v arina-zapb njeuju uradov resnična, po- tli generala Alfaro Obregona tem se nahaja cela severna Me- Tampico, Mehika, 16. junija, hika v rokah pristašev generala Tu naseljene Špance se je zopet Vlile. Poznejša poročila pa jav- svarilo, naj ne zavzamejo stali-|J»J«», «la niso pristaši Ville le za- šča kot da so sovražni konstitu-se.lh brzojavnih in poštnih ura- cijonalistom. Zastopniki tukajšne dov temveč tudi carinske ter za- španske kolonije so se posveto- IJ'''- vali z governerjom Caballero iz Agent Carranze, Abreu, ka- Tamanlipas, da izvedo za imena kor tudi vsi uradniki, ki so se Špancev, ki so pošiljali v Wash- nanajali v službi zakladničarja ington izmišljena poročila o tr- 1 am. se nahajajo sedaj v ječi. pinčenju Špancev od strani kon- Manuel Bomlla, zaupnik Ville v stitucijonalistov. Juarezu, se nahaja na poti v Tor-. San Diego, Cal., IG. junija.— ■reon, kjer se bo posvetoval z Villo. Spor se je pričel oči vidno s tem, o zveznem vojaštvu. I'recteednik Wilson namerava nastopiti proti sedanjim razmeram v Coloradu. Ob t njo PROTI OBEMA. stranki imata sedaj zad-priliko, da izročita zadevo razsodišču. Dobljena stava. Zrakoplovec se je v zrakoplovu obril. Krmilo je vodil z nogami. Čehi in Nemci. Dunaj, Avstrija, 16. junija. — Pred kratkim je rekel znani avia-tik Konschel svojim prijateljem: — 500 kron stavim, da se boni v zrakoplovu obril. Prijatelji so bili zadovoljni in kmalo nabrali svoto K 500. Včeraj se je vzdignil Konschel pri Aspernu v zrak. Ko se je nahajal v višini 1000 metrov, se je začel briti in se po preteku nekaj minut tudi obril. Krmilo zrakoplova je medtem vodil z nogami. Potem se je spustil v treh velikih lokih zopet na zemljo in dobil stavo. V Pragi so se zapet začela pogajanja med Cehi in Nemci. Ker niso dali voditelji čeških strank Nemcem nikakega zagotovila, da bodo upoštevali njihove zahteve pri prihodnjem zasedanju češkega deželnega zbora, bodo tudi ta pogajanja ostala iskorajgotovo brezuspešna. Avstrijska komisija za Panama Pacific razstavo v San Francisco je dobila dosedaj že 400 podjetnikov in tvrdk, ki se bodo udeležile razstave. Zastopane bodo skorajgotovo vse industrijske tvrdke. Washington, D. C., 36. junija. Načrt, katerega je priporočil Roosevelt ter ga tudi hotel izve-. sti za časa velike stavke v antra-! eitnih premogovnikih Pennsvlva-' nije, da se namreč'z vojaštvom zasede premogove rove, je na prizadevanje svetovalcev sprejel sedaj predsednik Wilson. Potem, ko se je sedaj ob^ma strankama nudilo zadnjo priliko, da pooblastita komisijo petih članov s poravnavo diferenc, bodo Združene države, kakor hitro ss bo zdelo potrebno, zasedle [premogove rove v Coloradu ter jih pustile obratovati. Predsednik se je odločil za to, potem ko so mu svetovalci pojasnili, da je treba uporabiti drastična (izdatna) sredstva. Ne bili bi pa prodrli s predlogom, ako bi se v zadnjem času ne za vršili v Butte nemiri, ki so pokazali, da je zadnji čas, da se uredi razmere med delom in kapitalom in sicer na drugačni podlagi kot pa se je dogajalo to dosedaj. Da se je v administrativnih krogih utrdilo to prepričanje, je v prvi vrsti krivo dejanje I. W. \V. Administracija se nahaja v položaju, da odvrne tako brezobzirni kapital kakor tudi radikalne elemente med delavstvom od tega, da br ustvarjala neznosne razmere, ki bi škodile industriji na leta in leta. Administracija se hoče boriti' v prvi vrsti proti veliki ni delodajalcem, ki niso dovzetni za nobeno razumno misel. Kot takega brezobzirnega kapitalista se smatra Rockefeller-ja, ki je lastnik skoro vseli rovov, kje se stavka sedaj. Ako bi se ena obeh strank branila podvreči se razsodišču, potem bo prevzela vlada vse rove. Velik del dohodkov bi se porabilo za vzdrževanje v stavkarskem okraju nastanjenega vojaštva. Cena vožnja i krasni In br*l parni fc (Avstro-American preji KAISER FRANZ JOSEF I. iiplsJe ? soboto, due 4. julija vola)i do Trata same 13 dat. do Trsta ali Rek« - - $29.00 Coast voznih listkov: do Ljubljan« - - - $30.18 doZagroba - - - $30.08 trn M«bM kabla« (addclak mmA IL ta HL nimita) itui vatate im« H00 rrfuodraalSg ta ttrakc poiavica. Ta oddelek mrtu Vafcal« listke \m SaMt! pel V*, SAKS C E, BS OortUadt »t . Hew Yarft Stavka v Italiji končana. Rim, Italija. 16. junija. — Iz vseh strani poročajo, da so se delavci vrnili zopet na delo. Izvzeti so le štrajkarji v Ferrari, ki se še dosedaj niso pomirili. Ravno včeraj so zažgali nekaj železniških voz in prirejali po mestu burne demonstracije, V Salernn so zavladale normalne razmere. Posledice Beilisovega procesa. Petrograd, Rusija, 16. junija. -Danes se bo moralo zagovarjati pred sodiščem 25 ruskih odvetnikov. ki so obdolženi, da so za časa Beilisovega procesa razžalili justično oblast. Mendel Beilis je bil meseca novembra lanskega leta oproščen. Tudi usluga. James M. Clancy, kojega resi-gnaeija kot warden kaznilnice Sing-Sing postane pravomočna ob polnoči med prihodnjo nedeljo in ponedeljkom, bo opravljal to službo še nadaljuih šest ur, da izvrši elektrokucijo Petra Re-bacei, morilca iz White Plains. Clancy izkaže s tem osebno u-slugo svojemu nasledniku McCor-micku, ki noče nastopiti svoje službe takoj z eksekueijo. V njenem izropanem stanovanju so našli natakarico Tomiseile zadavljeno. Z vsemi znaki strahu na obrazu je priletel včeraj zvečer neki Italijan na policijsko postajo na iztočni 35. cesti v New Yorku ter povedal, da je ravnokar našel neko žensko, kateri je liotel prinesti večerjo, zadavljeno. Nato je povedel policiste v stanovanje natakarice Marije Tomiseile na št. 639 prvi Ave. Ko so prišli uradniki v stanovanje, je ležela natakarica na tleh, dočim je uhajal iz odprtih cevi plin. Vsi predali v mizah in drugem pohištvu so bili preobr-lijeni in sploh je bilo opaziti v stanovanju največji nered. Pri preiskanju trupla je ugotovil zdravnik, da je bila ženska zadavljena. Domneva se. da je neznanec najprvo davil svojo žrtev ter odprl cevi plina, ko je padla ženska v nezavest. Sosedje nesrečnice so izpovedali, da je imela natakarica bančno knjižico, denar v gotovini in nakit. Nobene teh stvari bilo mogoče najti v stanovanju. Policija nima dosedaj še nobene sledi o storilcih, ki sta najbrž dva možka, ki sta v pondeljek povpraševala po natakarici. Nevihta v Parizu. Najlepši del mesta je skoraj popolnoma opustošen. Brez vode in svetlobe. Pariz, Francija. 16. junija. — Včeraj je divjal po Paiizu grozen vihar, ki je zahteval osem človeških žrtev. Najlepši mestni deli so čisto opustošeni Nekaj ulic je policija zastražila, ker so se nekatere hiše zelo nagnile in se je bati, da bi se ne podrle. Tlak je tako razdejan, da se ponekod ne more vršiti promet. Cestnim delavcem pomaga policija, požarna bramba in vojaštvo. Notranji minister je iziial nebroj varstvenih odredb. Omenjenih osem trupel so potegnili iz neke jame na Rue du Havre. Ker so cevi popokale, so prebivalci brez vode, plina in električne razsvetljave. Danes še vedno dežuje; policija le z največjim naporom vzdržuje red, ker so ljudje silno razburjeni in se bojijo nadaljnih katastrof. Zveza s predmestji je popolnoma prekinjena. V okolici je napravil vihar velikansko škodo na poljih in vrteli. Začetek preiskave. Nasprotujoče si izjave. Kaj je povzročile grozno katastrofo parnika "Empress of Ireland?" —o— KAPITAN KENDALL. Na krovu je bilo baje samo 18 izurjenih mornarjev. George I. Gibbon. Quebec, Canada, 16. junija.— Kapitan parnika "Empress of Ireland'' Kendall, je danes izpovedal pred preiskovalno komisijo o koliziji s parnikom "Stors-tad"'. Prvi častnik s 'Storstada', je rekel, da so malo pred kolizi-jo izgubili smer in začeli oddajati svarilne signale. Kendall je izjavil, da je za časa kolizije 'Empress of Ireland" čisto obstala, dočim je izpovedal prvi častnik Tuffness, da je plula s precejšnjo hitrostjo. Ko je bil kapitan prepričan, da katastrofe ni mogoče preprečiti, je dal kapitanu "Storstacia" znamenje, da naj vozi s polno paro naprej, obenem je pa zapo-vedal krmarju obrniti v ostrem loku ladijo. Če bi se to zgodilo, bi ne bila kolizija tako močna, ker bi se trčila samo zadnja dela obeh ladij. Nadalje je še pred kolizijo zapovedal spustiti vse rešilne čolne v morje. Žal, da se niso ta povelja točno izpolnila, in katastrofa je bila toraj neizogibna. Predsednik preiskovalne komisije je moral večkrat opozoriti kapitana, da je odgovarjal samo na stavljena vprašanja. Zastopnik mornariške in kurjaške unije, G»eorge L Gibbon, je vprašal Kendalla, če je imel na krovu res samo 18 izvežbanrh mornarjev. Kapitan inu je odgovoril, da je možtvo od najbolj do najmanj izvežbanega. storilo svojo dolžnost. Pogreb bivšega podpredsednika Stevensona. Bloomingdale, 111., 16. junija. — Danes so se vršile tukaj pogrebne slavnosti za zamrlim bivšim podpredsednikom Združenih držav, Adlai B. .Stevensonom. Po celem mestu so visele zastave na poldrogu. Pogreb se je vršil na Bloomington pokopališču, h je bil drugače čisto privatnega značaja. Požar. Milfcrd, Mass., 16. junija. — Danes zjutraj je izbruhnil v hiši Petra Kapalina požar. Sedem možkik je zgorelo, preko dvajset se jih je nevarno opeklo, veliko oseb se je pa tudi poškodovalo, ko so skočile iz precejšnje višine na cesto. Pri hiši ni bilo nobene rešilne lestvice, hodniki so bili pet čevljev, stopnice pa le dva in pol čevlja široke. Predno je dospela požarna bramba na lice mesta, je bila že vsa hiša v ognju. Trinajst jih je utonilo. Petrograd, Rusija, 16. junija. iO veliki nezgodi se poroča iz Pul-tave. V bližini kraja Kremenčuk se je preobrnil na Dnj^pTU čoln z izletniki in trinajst oseb je našlo smrt v valovih. Rešeni brodolome! Seward, Alaska, 16. junija. — Pamik "Dora" je sporočil, da ima na krovu 35 brodolomcev. S katere" ladije jih .je rešil, kakor tudi druge podrobnosti še niso znane. , V Alaski je začel blizu obrežja baje bruhati neki vulkan. i ., . . a -.i t , Angleški kralj se boji sufragetk. I London, Anglija, 16. junija. — Še nikdar prej se ni odredilo toliko varnostnih odredb za angleško kraljevo dvojico kot danes pii jahalnih tekmah v Ascot. — Ker se je bilo bat: navala sufragetk, ■ vio zastražili z policijo celo 6 milj dolfifo pot od gradu AVin-sor pa do dirkališča. Na s1ednjem I se je nahajalo na tisoče uniformiranih policistov in na stotine Philadelphia, Pa., 16. junija. — j dete;^ivov, ki so pazili na sum-Dne 12.'marca je izginil neznano-1 jive osebei kam deček Warren McCarrick, Vulkan. Red Bluff, Cal., 16. junija. — Zvezni gozdni nadzornik W. J. Rushing je prepovedal hoditi ljudem v bližino Mount Lassen-a, ker bo začel baje v kratkem ~-opei; bljuvati. Zadnjo noč se je iz gore silno kadilo. Policijski načelniki proti kino-gledališčem. Grand Rapids, Mich., 16. junija. — Mednarodna zveza policijskih načelnikov je napovedala danes odločen boj vsem proizvajalcem kino-filmov, ki smešijo v svojih proizvodih policijo in nje delovanje. Kihanje vzrok smrti. V St. Mary bolnišnici je umrl včeraj Edward O'Connor. Po izjavi zdravnikov je nastopila smrt vsled kihanja. Od zadnjega četrtka pa do včeraj je neprestano kilial vsled Česar mu je vdrla kri v možgane. Star je bil šele 25 let. danes so ga pa našli v strugi reke' Governer Fielder — častni dok-Delaware. Policija je menja, da i - tor prava, se je dogodil zločin, in tudi deč- [ Rutgers College v New Bruns-kov oče zatrjuje, da ga je skoraj- wiek, N. J. je podelil governerju gotovo umoril in vrgel y reko kak Fielder-ju naslov častnega dok-njegov sovražnik, torja prava. v \ Državni tajnik Bryan. Washington, D. C., 16. junija. Državni tajnik je danes izjavil, da bodo jutri predložene senatu pogodbe, katere je sklenil s Co-lombijo in Nicaraguo. Vršile se bodo ostre "debate, {posebno Ipa ipred odborom za zunanje zadeve. Potoičeni ustaši. Divjanje Turkov. Mornarji mednarodnega brodov-ja so zabarikadirali palačo kneza Viljema. MALISORI. Turki so razmesarili več kot sto starcev in otrok. Naslednik polkovnika Thorns© na. Drac, Albanija, 16. junija. — Danes so ustaši vdrugič navalili na Dra', toda vladne čete so jih z uspehom vrgle nazaj. Ob šestih zjutraj so začeli ustaši s topovi streljati na mesto. Knez Viljem, ki je bil sam prevzel vrhovno poveljstvo, je kmalo dognal, kje se nahaja sovražna artilerija in ji začel odgovarjati s svojimi topovi. •Mornarji so zastražili vsa tu-jezemska poslaništva in močno zabarikadirali palačo kneza Viljema.. Nekaj avstrijskih torpednih rušilcev je odplulo proti Skadru. Tam bodo vzeli na krov 1500 Ma-I i so rov in jih prepeljali v Drač. Malisori so na strani kneza Viljema. Ustaši so se tudi po tem porazu odločno izjavili, da ne odje-njajo prej, dokler ne postane albanski vladar kak Mohamedanec. Ker je padel v boju polkovnik Thomson, poveljnik holandske policije, je postal njegov naslednik major Roelfesema. Atene, Grško, 16. junija. — Grški begunci, ki so prišli danes iz Male Azije poročajo, da so v vasi Focija, severozapadno od Smvrne, poklali Turki preko sto Grkov, med katerimi je bilo največ starcev, duhovnikov in otrok. Morilcem je baje pomagala turška policija. Včeraj je dospelo v Solun 3800 grških beguncev. Izvoljenemu narodu se v Ameriki dobro godi. Tekom 15 ur se je pojavila v židovski porodišnici v New Yorku štirikrat štorklja ter je pustila vsaki pot dvojčke. To je rekord, ki kaže, da bo kmalu celi New York v rokah "izvoljenega naroda". Volitve v Italiji. Rim, Italija, 16. junija. — Pri občinskih volitvah, ki se vršile v soboto, so zmagali vsi monarbi-stični in klerikalni kandidati. — Princ Collona je dobil 600 glasov večine nad prejšnjim županom Nathanom. Denarje v staro domovino pošiljamo: K. $ K. S 5____ 1.10 130... . 26.65 10____ 2.15 140... . 28.70 15.... 3.15 150... . 30.75 20.... 4.20 160... . 32,80 25.... 5.20 170... . 34.85 30____ 6.25 180 .. . 36.90 35____ 7 30 190... . 38.95 40.... 8.30 200... . 41.00 45---- 9.35 2K0... . 51,25 60.... 10 35 300... . 61.50 55____ 11.35 350... . 71.75 60.... 12 40 400... . 82.00 65.... 13.40 450... . 92.20 70____ 14.45 500... . 102.50 75____ 15.45 600... . 123.00 80____ 16 50 700... . 143.00 85.... 17.50 800... . 164.00 90____ 18.50 »00... . 184.00 100____ 20.50 1000... . 204 00 110.... 22.65 2000... . 408.00 120____ 24.60 5000... .1018.00 Huda kazen. Newyorsko sodišče je obsodilo včeraj zobozdravnika dr. M. A. Smitha na ne manj kot dve in ne vdč kot osem let ječe, ter na tisoč dolarjev denarne kazni, kpr je izvrševal zobozdravniško prakso brez uradnega dovoljenja. — Smith je bil zaradi istega prestopka že dvakrat kaznovan. Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane gvote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poSiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. postni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-lieneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa jpo Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK SAK3ER, 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N, E. Cleveland, O, - GLAS NARODA. 17 JUNIJA, 1914. "GLAS NARODA" StovenK Daily., ' Won) »nd published by tb* ^loveiric Publishing Co. * corporation.; UNK SAKSER, President J4VKO PLEŠKO. Secretary, HJl i S BENED1K, Treasurer- fi* Af Business of the corporation and addressed of above officers : ortlandt Street Borough of Manhattan New York City, N. Y. osemurno dnevno delo ter povprečno zvišanje plače za 5 centov na uro. Za deklice naj bi se uvedlo ^minimalno tedensko plačo 10 dolarjev. Vsa znamenja kažejo, da bo i stavka AVestinghouse uslužbencev j uspela ter da bo morala družba popustiti ter ugoditi upravičenim zahtevam delavstva. Ali ponižana kmečka kri se ni. upala poslušati te zapovedi mo-' ?elo leto velja Siafr za Ameriko in mmdo..... ..................13.00 ,po» leta .................. 1.50 in mesto New York........ 4.00 „->! et» 7.A meato New York ... 2.00 "Otx-zh v«e letr —.......4.50 Dopisi. Nu Mine, Pa. — Glede kolone; Amerikanski Slovenec, tvrdka poi iota ...........2!55 I Frank Sakser in Glavna posojil- cetrtleta............ 1.70, niča", v št. 133, moram tudi jaz ^ NAHODA" izhaja vsak dan i spodaj podpisani svečano pripo- rvzemši nedelj in praznikov. •GLAS NARODA" ' "Voice of the People*"1 day except Sundays a^d Holidays, ^uomeription yearly S3. JO, AHvertiacnrcnt on ifjreement. znati, da je vsaka beseda vašega I kratkega in jedrnatega odgovora sna grde, lažnjive, ostudne napade •napram spoštovanemu g. Franku Sakserju glede ''Glavne" čista resnica. Evo mojega dokaza, nesramni obrekovalec pri Ain. SI.! 8e De i Dne 16. decembra 1910 sem po-islal svojo vložilo knjižico tvrdki ! Frank Sakser s prošnjo, naj mi 'i"3' Dodpisa »n oaoboc«»t priobčujejo. blagovoli pošiljati po Money Order. ^•..'•'nri. kraja naročnikov pro- i omenjeno svoto dvigne v Ljublja- •JlHfcSSjafdnSSS* k 1'ri "Otaviii", in ako bi bil g. najdemo naslovnika. 1 Sakser tako dober, naj mi pri pri- I Iožnosti j>ošlje $100.00, ker bi jih j v kratkem potreboval in naj si j potem odtegne. In ni bilo 4 dni, in pošiljatvam naredite ta naslov ULAS NARODA" - ^t_New York City, debil sem že ček od g. Sakser-j a V o,.*,,,, 4t>7, orti—ft za $100 00. Ej. vi grdi obrekljive! ,-3-. —-------' na osebo spoštovanega g. Stikser- ZS^^romF^I ija! Ko bi bil g- Sakst'r zual> da »-^H^s^S^^ "GIavnr' Preti propad ali da je '^rrffj' v slabih rokah, o ne. ne. ne bi bil I011 tako hitro poslal $100.00, ne! I Naj zadostuje ta moja izjava, ker 'jdrugega komentarja ni potreba, saj ste mu vi odgovorili, kakor zgoraj omenjeno. — Strinjam se z ''dolgoletnim članom K. S. K. J." iz Milwaukee, Wis., v št. 134. "G. N." Ker se bliža glavno zbo- ...... .. , , rovanje naše močne organizacije. Stavk,, \\estiiiglu.use usluzben- Slavna društva. rolite «,'V v it tslmrghu Je zelo vazna^^ zaneslji pametlie in ne- ter zasluzi vee pozornosti kot se ji jo je posvečalo dos<*daj. Na- Nove metode in nove prave so imele zaposlenih nad deset tisoč delavcev, inožkih in k,. , . 1. , . v aiciut 110 , ki so tuli zadnje »tiri me- sece ustrašene može za delegate za to velepomembno konvencijo! Tu v naš dnevnik ne bodem pisal nasvetov našim spoštovanim delega-ni na mestu. Kličem organizirani v "AlleghenyI , ' • „ - t- • 7> i-' 1 vam samo: Delajte z vsemi svoji- (*ongenial Industrial Union". To je unija. po P nje od strani mi močmi za ubogega trpina de- uja. katero se je ustanovilo ■ , ■ .. , , lavea, kar je ogromna vecma domu orgamzaeiiske kampa- .... nasi organizaciji, ne pustite ... , • - v . , manjšini ubogega delavca nad- "A . V z.; c isu steie preko , , •, , , ., , ' vladati. Otresite se glasila nase JIM 100 u'lih 1 • 1: u 1 o v, ki razno- , T , , , , - 1 -i . , . ,: ' slavne Jednote, ker to 111 glasilo la.2r;ijo tu-.: z lastnim listom: i he - , ^ . T , i . i Kranjsko Slov. Kat. Jednote, te Industrialist. 1 . ... , \ . . i slavne organizacije, ampak glasi- Da - 1;i/uni, stavkarsko giba-!lo Poglejmo samo n.)-. je 1 m »t ribiio posvetiti nekajjmal dra . mi sobratj^ na prvi . .i <>: : 1111/aeiji, ki ,e soodgo- i stnmi « Drobtiniee». pod to ko. v< , \ ! ja jo človeku; na drugi strani pod ste kratek program, v katerem se • , . -- * , . .. , i Dopisi zopet eitas vecma oseb- ne koiist: ira ni< ■ >ar drugega , - . ... , . 'p. nih napadov; na četrti za lepo da obstaja razredni boj -r ,, , . \__ .pridigo (katera je na mestu) pa zopet nič drugega kot kranjski Isocijalisti in ne vem še kateri. Konda in Kos, Menace in Glas 1 Svobode, Proletaree in Vestnik kot to, ter da se morajo delavci, možki, ženski in otroci, združiti v indu Btrijelno organizirano unijo. Se skoro "bolj "značilen, kot ta kratka izjava, pa je način, kako . , . „ , , ■ A j- 3 j 1 . 1 itd. Človeku se to pristudi do dna s1' je prieelo s Slavko \\ estll»g-: - , , n « n , , , , , T želodca. Društvo sv. Barbare st. JlOUse-us!uzb; neev m kako se jo vodi seda i. Westinghouse naprave so odpust ile vee usluzbeneev, ki st» pripa- >■ 1 , !stuje ta kratki klic na gg. delegate. Delajte z vsemi močmi, da se zadeva bolniške podpore centralizira! — Z delom se tu ne moremo pohvaliti. Delamo 4—5 dni v tednu. Obetajo nam boljše čase; a kilo je tisti, ki obeta? Demokrat je! Vsakih 20 let se ameriško ljudstvo toliko pozabi demokratske vlade, da si zopet zaželi demokratsko, a posledice mora nositi za nekaj let. — Člani društva sv. Barbare št. 96 K. S K. J., polagam vam na srce, da se držite društva in Jednote, ako-ravno smo raztreseni po več na selbinah. Držimo skup, kot smo držali 11a Kavlorju in dozdaj Imeli smo to leto veliko bolnikov ja nove sole od y dolgotrajnimi bolezni; zatega najvažnejšo zahtevo de,j si morarao še tesneje bratske roke skleniti in drug drugega ne zapustiti. — John Yeloushan. Opomba uredništva: Dopis smo priobčili v polnem obsegu, ker kaže, kakor misli naš narod o "Glavni posojilnici", tvrdki Fr. Sakser in " Amerikanskem Slovencu", ki iz sebičnih namenov napada vse, kar mu ni do pičice pokorno. Pittsburgh, Pa. — Delavske razmere so zelo slabe, ker#skoraj vse tukajšnje tovarne samo s polovično paro obratujejo. Nekatere med njimi so celo popolnoma prenehale z obratovanjem. Veliko naših rojakov je že odšlo iz tega "4rnega mesta", nekateri si pa skoraj ne npajo. vedoč, da se povsod slabo dela. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker dela ne bo dobil, razentega je pa še taka kim je umrl rojak" Rudolf Požek,] "On je dober naš prijatelj", je bivši cerkovnik v naši cerkvi. Bil pristavila Gita. je jako delaven na narodnem po-| "£?koro da nisem pozabila", je gočne baronice, ki je hitro odle- j lju in ima veliko zaslug za K, S. ! pričela naenkrat baronica, kakor tela naprej. Možki in ženske so Dom. Dne 9. junija ga je kara da bi se nečesa spomnila, "pove-1 gledali s plahim očesom za gra- j tako pritisnila k steni, da je na- dati ti moram. Bil je tudi pogo-j ščakinjo, ki so jo imeli za neko slednji dan v groznih mukah u- vor o tvoji ženitvi. Kanonik mi, čudo. je povedal, da se neki mlad pie-1 "Ako to ni čarovnica", se je mič zelo zanima zate... da je ves oglasil eden njih, "potem jih 111 mrl. Dne 10. junija je zadela splošno znano rojakinjo Marijo Colarič srčna kap. Pokojnika zapuščata precej nedoraslih otrok. Sorodnikom naše iskreno sožalje. Dne 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla priredi S^vensko podporno svobodomiselno društvo št. 126 plesno veselico v K. S. Domu. Rojaki, udeležite se pol-noštevilno te veselice! Videli boste, da vam ne bo žal. Pozabiti ne smem. da bo sviralo pri tej priliki očaran od tvoje lepote." "Ničesar ne vem; kdo neki bi bil?" je vprašala Gita zelo radovedno. "Krištof Damjanič Felinski" je odgovorila baronica, "lep, pla-volas, velikih modrih oči, zelo olikan in v najboljših letih. Tvoje dobe je." "Ne poznam ga." Lep, stasit mož, veruj mi!... na svetu. Vsi so uprli pogled za baronico, ki je jahala v brzem diru, da je ostajal za njo prah, iz katerega se je videl samo bel pajčolan, ki se je vil nad glavo. Kmalu je' izginila v dolini. Dolgo časa se niso kmetje otresli utiša, ki ga je napravila nanje graščakinja. Polagoma so se uvrstili, ovenčana ženjica je zavzela Hrvatsko tamburaško društvo, ki Dobro ga poznam— Kakoršen svoje mesto in iznova se je razle- se je že večkrat izkazalo s svojim nastopom. Torej na veselo svidenje! — Fran Grlovič, predsednik. Waukegan, 111. — Narodno podporno društvo Slovenski Sokol priredi dne 28. junija t. 1. veliko veselico na prostem. Kot obi- je že vaš ženski ukus (baronica je j gala iz njihovih čestokrat tako govorila, kakor da pesem: grl pregmjena ona ne pripada ženskemu spolu), 011 ti bo ugajal najbrže... Da. primeren mož je. .. ali to je tudi vse. . . Drugače ni dosti prida.. . Velik zapravljivec in kartaš je, ki je spravil očeta v dolgove, iz čajno prirerajo različna društva j katerih se ne izkoplje nikdar... obletnice ali gotovi čas svojega Zelo nespametno bi bilo tudi za- "Dobar večer, gospodar, Je 1' nam bndeš piti dal? Nosimo ti lepi dar, Koji nam je Jezuš dal..." III. Mesec dni kasneje je sedela baronica Pudeneijana v zagrebškem dvorcu Gite Magdičcve. Ker baronica ni imela v Zagrebu lastne na ženitev", je pristavila Gita, ki hiše, je rada sprejela ponudbo se jej je videlo 11a obrazu, da ji svoje prijateljice, da se kadar le hoče nastanja v njeni hiši kakor obstanka, ravno tako bi imelo ob-'to. če bi ga vzela." hajati naše društvo meseca sve- "Se je prezgodaj, da bi mislila čana t. 1. petletnico svojega obstoja Dasiravno je doba petih let kratka, vendar imamo zabeležiti ta razgovor zelo ugaja. v tem kratkem času lep uspeh. Si "Bilo bi zate vseeno boljše", je v lastni. Proti koncu velikega sr-članstvom se ne moremo veliko] rekla baronica hitro, "da se ne pana. ko je bil v Zagrebu veliki pohvaliti. Vzrokov je dovolj, ka- omožiš... t ere bi lahko naštel, kar pa rajši prepustim drugim. Nasprotno smo pa v gmotnem oziru na dobri podlagi. Da ne moremo razširiti delokroga našega društva, sta vzrok sledeči dve stvari: nimamo prostorov, kjer bi se mogel vzgajati naraščaj in kjer bi se nemoteno moglo delovati za sokolska načela; malo premalo se zanimamo za sokolsko misel. " Premalo časa!" se izgovarjamo. Res je, da Svobodna boš kakor ptica v zraku. Glej me... Sedaj šele vem, da živim... in dokler sem bila omožena... uh! To ni bilo življenje... Martirium, a ne malrimonium, to ti pravim!... Tudi ti nisi imela sreče v zakonu. Star mož in bolan, a ti mlada in zdrava... Če se omožiš vdrugič, doleti te morda še hujše zlo... Nezvestoba, sirovost, lakomnost moževa, ker možki je zmožen vsega. .. Zato ti pravim: čuvaj se in ne moremo toliko prostih ur po- glej. da ostaneš svobodna... Če svetiti sokolskim vajam, ker smo'potrebuješ zaslombe in zaščite. zaposleni in welikokrat bi se ne mogle vaje vršiti, ker delajo nekateri bratje podnevu, drugi pa ponoči. Vendar apeliram na vse brate sokole, da naj se zavzamejo ob priliki petletnice za sokolsko idejo, da se bo začela nova doba v napredku Slovenskega Sokola v Waukeganu.. Oko to glejte, sokolsko srce, Ki v njem bolesti zdaj molče — Navdušenje junaka naših dni, Ki vlilo sile nove nam je v kri. Bratom Sokolom naznanjam, da se vrši tretjo nedeljo t. m. redna društvena seja. Opozarjam vas. da se je gotovo udeležite, ker imamo rešiti več važnih točk. Vse slovensko občinstvo iz Waukega-11a in North Chieaga pa vabim 11a sokolsko veselico, katera bode objavljena ua lepakili. Zaključujem svoj skromni dopis in klicem vsem bratom Sokolom, kakor tudi vsem Slovencem v Združenih državah krepak: Na zdar! — Mat. -Varšek, starosta. vali, kojih po no« je bil dosedaj, da ni nikdar stavkalo, vse mirno in tiho. Solidarnost delav-pokazala v sijajni luči. presenečenje za upravo rtlog od strani organiza-"da se pod gotovimi pogoji • misli na poravnavo dife-Pri tem se je pokazalo, ka-zelo s razlikuje ta pittsbur-*gan * ■. ««-,< •» uitra namreč odpravo Bonus akordnega sistema, katere se 111 upala dosedaj lotiti še nobena Idinga orjrtiuizaeija. V pittaburškem okrožju se 11 ji m reč z vsakim letom bolj uva-jn ftkordna plača mesto plače na uro.. To pa ima za posledico, da s-- potisne izučenega delavca na wt al wT ..* w Izučenega, ne da bi se slednjemu nudilo priliko izboljšati Ki bedni položaj. Bonus sistem pa vpliva razven-tega na delavni čas, ki je postal hkoro neomejen. Raditega tudi ni mislili na plačevanje prekuraega dela. Vsakdo se muči, kolikor časa more. m Nova unija «e je postavila proti tem razmeram z vso odločnostjo ter' zahtevala uvedbo plače od uro ter odpravo koruptnega Bo- Nadalj« je zahtevala /draginja, da je joj! —- Pred krat- Udovica. — Povest iz 18. stoletja. — N? pisal I. E. Toinič./ (Nadaljevanje.) ".I11 jaz sem vam natočila vina, baronica!" se je oglasila z druge strani Magdalena, ki je natakala iz glinastega vrča baronici v čašo vina. rumenega kot cekin... "Izvolite pokusiti, kako je dobro!" "Prav imaš, žejna sem ravno sedaj!" je rekla baronica in izpila na dušek čašo vina. "A, to mi je dobro!... Krasno vinče!... Natoči še eno!" I11 Magdalena je natočila znova čašo. Po jedi, ko se je deca odstranila, je pripovedovala baronica Margariti o Dunaju in o svojem sinu Adamu Patačiču. ki je imel mnogo nad, da postane škof. "Nadejam se, da ga gotovo postavijo za' škofa, čeprav ni za to. Za cerkvene stvari se ne briga dosti, tem bolj pa za glasbo. Ves dan druguje samo z glasbeniki. Pravi, da napravi lastno kapelo iz najboljših muzikov, če postane Škof." "Tudi meni je glasba nad vse mila", je re"kla Gita. "I meni, i gotovo vsakemu, komur je dal Bog posluha", je povzela baronica, "a on naravnost nori za glasbo. Prav pravi kanonik K -čelič, da je moj Adam bolj ustvarjen za kapelnika nego za duhovnika." "Kaj si bila tudi s Krčeličem na Dunaju?" je vprašala Gita. "Ne na Dunaju, temveč v Zagrebu, kjer sem ga pred par dnevi obiskala. Govorila sva tudi o tebi, lepo... te pozdravlja." sem jaz tu... Medve bva dve ne-razdružljivi prijateljici... Saj ti si že tako moja prva in najdražja ljubljenka." Tako je govorila baronica, ki je bila ljubosumna radi Gite. Bala se je. da ne bi mlada vdova vzljubila kakega njej sovražnih moških in da ne bi si želela čim preje omožiti. Baronica se je trdno odločila protiviti se Gitini ženitvi, kolikor se bo mogla. Ali Gita ni bila istih misli z baronico o tej stvari. Njej ni bilo za svobodo, temveč je hrepenela po uživanju in sreči v zakonu ob strani ljubljenega moža, ki si ga bo izbirala po svojem srcu. O tem ni hotela sedaj nič govoriti z baronico. Ker je še dovolj zgodaj, da ji razjasni svojo osnovo za prill odnjost. Medtem je nastal večer. Solnee je tonilo za planinami,'iz Ivauči-ee in iz dolin je vel prijeten, hladen vetrič. Baronica si je dala privesti konja. "Hočem še za dne priti v Za-jezdo", je govorila baronica, idoč roka v roki z Gito na dvorišče, kjer je efeb prepeljaval njenega žrebca, ki se je kazal zelo nemirnega. Videlo se je, da je hotel čimpreje dospeti domov. Opazivši svojo gospodarico, se je vspel, da ga lii mogel vzdržati mladi efeb, ki 111 bil vajen tako ognjevitemu konju. "Pst... Castor!... Takoj bova doma!" je zaklicala baroniea in ga pogladila po vratu in po čelu, nakar se je žival pomirila. Baronica se je hitro poslovila od domačinke in ličcra ter je za-jahala nestrpljivega žrebca, ki je skokoma odnesel svojo gospodarico z dvorišča na poljsko pot, ki je vodila do konščine. Na njivah so še delale ženice in vezale snope. Nekateri, ki so že dovršili svoje delo, so se vračali domov, pojoč svečane pesmi o žetvi. Neka skupina ženjie. ki se je vračala z graščinske njive, je vodila med seboj z žitnim vencem ovenčano najlepšo deklico ženji-co. Idoč s pel ja v dvor, kjer jih je po starem običaju čakala obilna večerja, so pele ženjice prigod-no pesem: D je vojka žito požela, S tri je vienca sp^ela. Prvi od žita pšenice, Drugi od fine rožice, Treči s trsove rozgice. Ko se je najbolj razlegala pesem iz njihovih grl, se je pojavila med njimi baronica, jahajoča na konju. Plaho so poskakali kmetje kakor preplašenp žabe v globok jarek kraj ceste ter so obmolknili. "Budala neumna!" se je zadr-la nadnje s konja baronica. "Čemu ste prenehali ?... Pojte na- PrejT'. ( "kraljevi sejni", je prebila baronica nekaj dni v~Zagrebu, a nato se pa je podala 11a posestva svojega sina, katera je 011a upravljala. Odšla je najprvo v Deiner-je, nato v Lovič in v Kaštel pri Karipvcu. Gospa baronica je bila zelo nezadovoljna z vsem tem, kar je videla na teh posestvih. S takimi dohodki, ki jih je videla, mogla bi iti tudi beračiti. Povsod je bila pre varjena v nadah. Ona je imela slab pregled na svojem gospodarstvu in vedno je mislila, da so njeni oskrbniki pošteni ljudje; a sedaj, ko se je prepričala na lastne oči, videla je, da so ti ljudje velike kače, ki dobro vedo, zakaj jim je Bog ustvaril prste. Jezna nad vsem, kar je videla, si je natanko zapisala, vzela račune od oskrbnika na Kaštelu in odšla v Zagreb. Tu se je "cela dva dneva posvetovala s svojim odvetnikom gospodom Baltazarjem pl. Javrškim in ga naposled pooblastila, da najde človeka, komur bi "titulo loeationis-conductionis" (v zakup) predala vsa posestva svojega sina Adama, kanonika in refe-rendarja v dvorski kanceliji. Nemalo se je začudila baronica, ko ji je njen advokat že drugega dne predlagal za ta posel Krištofa Domjaniča-Jelinskega. i 4 Zakaj ra vno t e ga ?" j e vpra-šala baronica odvetnika. "Ker nima prave službe, a mlad in energičen je. vaša milost"*, je odgovoril odvetnik ponižno. "A zna gospodariti?... Ima kaj jamstva?" "On je grajski sin, zrastel je v gospodarstvu...'1 "Da, da, ali kako bo s plačeva njem? Ali bo mogel plačati mer-eedein locationis (zakupnino) ?" je vprašala baronica. "Njegov oče ima graščino in posestvo." "Saj oče ne bo conductor (zakupnik), temveč sin. No, vseeno, pošljite ga jutri ob desetih pred-poludne k meni! Bom sama govorila ž njim", je rekla baronica. Drugi točno ob desetih je stopil Krištof Domjanič pred baronico. "No, dobro, da ste prišli", je govorila ter si prižgala pipo z dišečo gobo. "želela sem urediti te svoje stvari. Naš odvetnik vam je že gotovo povedal, za kaj so gre." "Da, vaša milost!" "Jaz sem že sita tega gospodarstva", je nadaljevala baronica. "Varajo te, kjer te le morejo. Setev je "uspevala, da ni mogla boljše ; prišla je žetev, a moja žitniea v Demerju napol jjrazna. Ko sem poklicala oskrbnika na račun, se je začel zvijati in lagati, kakor bi čital iz knjige. Rekel mi je, da je snet uničila žito, da so vrabei mnogo pozobali in naposled, da je bilo klasje od začetka napol prazno. On se mi je lagal; drugi so mi pa povedali, da je dal odpeljati tri polne voze žita na svoj dom in potem pa v Zagreb. Da sem bila tu, ko so mlatili žito, morda se ne bi bilo zgodilo to. Ali človek ne more biti povsod, in tako me vsakdo le goljufa... Vse bi morala, pregledati." "Danes se mora to vedno delati", je pristavil Domjanič. "Vsekakor se mora", mu je vpadla baronica v besedo, "ali^ jaz. sem bitje (besede "ženaua- v - • Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expel!er-$a dobite 2etto| ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74-80 Washington, St., New York, N. y. Dr. Josip V. Grahek. ig* EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. ag« Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St.t [Allegheny] N. S. PitUbarf, Pa. Nasproti "Hotel Pavlinac". — Kare štev. 3, 2, 3 in 4 vozijo ranem o moje Pismi. Najmanj 5000 dol. v par letih in dobro življenje. TO JE, KAR SI MORETE PRIDOBITI, AKO KUPITE FARMO TER SE NASELITE V NAŠIH SLOVENSKIH NASELBINAH. Vi ne vrjamete, da si morete to pridebiti! Pišite po naa list "Good's Cjlomist" in čitajte, kako dosežejo to va^i rojaki, kateri so kupili zemljo od n« ter se naselili na svoji zumlji. Ako so mo^li to deseči oni, dosežete lahko tadi vi. Ni vam treba imeti tisoč dolarjev za začetek, da doBcžete to. Malo denarja za začetek, malo volje za deio, malo vstrajnosti, malo potrpljenja xn drugo bo prinlo s imoposebi. Pošl jite nam svoj naslov, pa vam pošljemo vse številke "Good's Colonist", katere hočemo dati na svetlo to leto. Po.-ljemo list brt-zplačno vssketni, če želi kupiti farmo ali ne. ('itali boste, kako delajr. t£>mkaj slovenski in hrvaški far-merji, kako je treba gospodariti in kako življenje na farmi jp tukaj. Vf-ak < itatelj "Glas Naroda" naj nam piše To vas stane le en cent na dopisnico, a pokale vam morda cot do boljše bodočnosti, sreče, blagostanja in zadovoljstva. Ne kupite farme, dokler ne spoznate, kakšno priliko imate tukaj. Naslovite vsa pi»ma takole: THE JAMES W. GOOD COMPANY Dept. 54 Ashland, Wis. KRHANJE PARNiKGY lašč ni ri*kla), ki nt? pozna stalnih regiilas vita? (življeuskih pravil). f" ko Vrmorala j KEDAJ OPPLUJEJO IZ MEW YORK* biti v Demer/iu. Poslušajte dalje! 1 r. Demerja sem šla v Lovu' in Pabhtjc odplujs » . .„ . .. , Pre^. Grant....ijunij Kaste', lam je razven njiv mno- Cedrir......... Vedno 1 New York..... .i , Olvmpic (novi) bilo dosti krme na teli pose- R0čhažobea«.... 16 Hamburg Is Liverpool 1'.» Southampton 2" Soathampt«o ■in Havre «ro st'iioz<'ti m travnikov, j stvih. a jaz sem našla p razne i upland ...... shrambe, čeprav sem bila prišla.' Gr. , , , ... , r>- - Kvndam....... ko so zi> opokosili otavo. Živina Lusitania...... mršavn. zapuščena, in to sedaj, v France........ času. ko bi morale biti shrambe1 Philadelphia.! v . | imperator........ polne krme. Kaj bo sele pozimi,j Glede cene za pa^bro^e izprosim vas M S čim naj preživimo ke in T8fl drlJga p0jasni]a obrnite slabotno živino, ako nastopi zgod-j ao rttL. nja zima? Ali naj živino prodam? Kaj pa dobim za kost in kožo?.. 'in Antwerp*n Bremen Rotterdam Liverpool 24, Havre •21'., Southampton Hamburg Skoro da nisem znorela." ''Sigurno so tudi tu varali vašo milost", je rekel Domjanič. pozorno živo poslušaje baroničino pripovedovanje. (Pride še.) se na: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. Obsojeni volilni uradniki. Sodišče je spoznalo krivim devetnajst volilnih uradnikov, ki so obdolženi, da so pri zadnjih volitvah v New Yorku sleparili. Registrirali so napačne glasovnice oziroma so dopustili, tla so se napačno registrirale. VABILO. V Johnstownu, Pa., in okolici živečim rojakom se naznanja, da priredi pokopališeni odbor PIKNIK v korist pokopališča. Zabava se vrši v soboto dne 4. julija 1.1. pod pokopališčem na slovenskih lotih. Tem potoni tudi prosimo ostala tukajšnja društva, da bi ne prirejala ta dan nobenih piknikov. Rojaki, pridite vsi, ker tukaj ne gre za osebno, ampak za splošno korist. V slogi je moč! Za sveže pivo in dober prigrizek bo tako preskrbljeno, da ne bo nikdo ničesar pogrešal. Vstopnina za mož-ke 25 centov, dame so pa vstopnine proste. Torej na svidenje 4. julija? Johnstown, Pa., 10. junija 1014. ODBOR. (3x 12&17-6 1-7) OBVESTILO. Od 20. marca pa do 25. aprila je kupilo dvanajst rojakov farme v Sheldonu, Rusk County. Wis. Od teh so sc že štiri naselili. Ve* LISTNICA UREDNIŠTVA. Matija Varšek, Waukegan, 111. Žal, da ni bilo mogoče, ker je dospelo dan prepozno. Pozdrav! FARME PO $15.00 AKER in garantirano delo. Ugodna prilika za nakup zemlje. 1. P"*av kar smo odprli naseljencem 50?'K)0 akrov svoje zemlje v Price County Wisconsin, in sicer po $15.00 aker; plačilni pogoji izredno lahki. 2. Vsakemu kupcu garantiramo delo na žagi aH v šumi po razmeroma dobri plači; obilo dela tudi za konje, ako jih ima........ zgradbo ' r°ja^ov Je preiskala vse j farmarske naselbine po deželi, farrnerjev je že jaip;ii pa so v Sheldonu. Niti tn r/rj/InVAhni * 1 eden ni bil tukaj, da ne bi kupil. Če res želite postati samostojni in zadovoljni, tedaj pridite sem v Sheldon, Wis., kjer imamo dobro ilovato prhko prst. lep valovit, skoro raven svet, ugodno podnebje in čisto, zdravo vodo. Na na-š'-m svetu je toliko dobrega in debelega trdega lesa, da ga bo za-ddsti za gospodarska" poslopja, fence in še toliko ostalo za trg, da vam bo pomagal plačati vašo zemljo in čiščenje. Naš svet je zraven mesta in treli železnic. Za pojasnila pišite na našega oskrbnika: A. H. SKUBIC, Sheldon, Wis. JOHN S. OWEN LUMBER CO. (6-5 v sr) 3. Naši naseljenci dobe les za svojih poslopij po znižani ceni. 4. Več slovenskih naseljenih v tem kraju in so zadovoljni z zemljo. 5. Podnebje je zdravo in prijetno. Izvrstne pitne vode dovolj za ljudij in živali. G. Ta zemlja leži okrog 2000 prebivalcev broječega mesta Phillips, ki ima dobre železniške zveze na vse strani. Po kakovosti je rujava prst, pomešana s črno. Na njej izvrstno vspe\ajo vsi pridelki, ki rasto po drugih delih te države. 7. Skoro na vsakih 40 akrih je dovolj lesa za vso domačo uporabo in tudi za na prodaj. 1 8. Ta kraj je še nov in se je pričel šele odpirati; zato so cene rizke in vse prilike so odprte; ne zamudite jih- 9. Imamo tudi par osemdesetakov (80 akrov), na katerih že stoji hiša in štala, in je kakih 20 akrov že očiščenih, na prodaj po jako nizki ceni. Ako hočete dobiti katerega izmed teh, potem ne odlašajte niti tedna, ker sicer bo prepozno. 10. Ako ni vse to resnica, Vam povrnemo vse stroške, eko pridete pogledat. 11. Po vseh večjih naselbinah rabimo zastopnike. , 12. Naznanite sVoj prihod. Pišite po druge informacije na lastnike: WEST BISSELL CO. (SLOVENIAN DEPARTMENT) 1400-1402 First National Bank BMg MILWAUKEE, WIS. ROJAK l NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'\ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK VI DRŽAVAH. ■■■■■KMB I ■H tii ill ^ m r V- - • • - - •r - GLAS NARODA, 17. JUNIJA, 1914. EP Jugislovanska B —= Kafol. iedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad- Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, TXL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Elv, Minn. JOHN KOVACH, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Popravek. V »tev. 138 smo na tem mestu poročali, da je umrla v Ljubljani na Starem trgu št. 12 gospa Alojzija Blaznik, stara mali Rev. Alojzija Blaznika v Ha-ve rat raw, N. V. Nje ime je bilo Alojzija Pettauer-Mehle in ne Blaznik, kot smo pomotoma poročali. Krivda ni na naši strani, ker mho vest priobčili tako kdt so jo prinesli starokrajski listi. Umrli ko v Ljubljani: Cecilija Hribar, delavka, 2!» let. — Fran Štrukelj, dninar, 28 let. — Ludo-vik Parkelj, plakaterjev sin, poldrugo leto. — Terezija Mauer, re-jenka, 8 mesecev. — Silva Wohl-fahrt. hči godbenika, 3 mesece.— zalo. da ni prav pri zdravi pameti. so jo internirali v svrlio opazovanja. Storili so pa baje napako, da so jo djali v samotno celico in ne v družbo kakšne ženske jetni-ee. Samomor so sicer takoj* opazili. vendar je bila vsaka pomoč prepozna. Značilno je tudi, da se je jeta 1899. skoro pod enakimi razmerami v preiskovalnem zaporu obesila tudi ena njenih bližnjih sorodnic, ki je bila tudi radi podobnega dejanja v opazovalni preiskavi. Samomorilko so prenesli v mrtvašnico na novomeško pokopališče. V noven^eške zapore sta prignala dva orožnika poštarja Gu- berja iz Suhorja. Poneveril je Marija Razpotnik, šivilja, 47 1. —J večje svote in pobegnil v Tolmin. kjer je bil aretiran. Alojzija MehJje, zasebnica, 85 1. — Marija Kastelie, krojaeeva hči, pol leta. — Alojzij Baraksadie, čevljarjev sin, 10 mesecev. — A-lojzij (j or ene, plinarničnega uslužbenca sin, 2 leti. Umrl je dne 29. maja v najlepši dobi (34 let star) nadučitelj v Brusnicah Anton Sila kot žrtev svojega poklica ; zapušča vdovo in dvoje nepreskrbljenih otroei-i-ev. Pokojnik je bil mož-značaj, ki iii uklonil tilnika brezmejnemu nasilstvii in-terorizmu gospodujo-čih nasprotnikov. Pcrcčil se je v Ribnici trgovec in posestnik Filip Peterlin z go-hpodieno Vido Cvar, hčerko nad-učitelja v pokoju v Orteneku. Celo mesto pokonci zaradi bika. Dne 2S. maja popoldne se je iztrgal bik in divjal po Novem mestu in Kandiji. Večkrat so ga vjeli, pa jim je le še ušel. Prišedši na visoki most nad Krko, je prišel nasproti voz, kateremu se je bik umaknil na ozki hodnik, kjer je fetalo več ljudi. Dočim se je večini posrečilo za vozom srečno odnesti pete, je en sam gospod ostal med vozom, med bikom in ograjo. Kaj storiti? Ali naj se pusti od podivjanega bika nabosti in vreči v globoko Krko, ali pa naj se sam obesi nad Krko? Skočil je čez o-grajo mostu in se nad globočino Krke oprijel železne ograje ter tako visel nad Krko. In s tem se je rešil velike nevarnosti. Junak tega čina je bil načelnik novomeškega "Sokola"' in založnik Delniške pivovarne Gregore. Bik je potem še dalje divjal tudi po novo neških ulicah, dokler ga niso zopet vjeli in z združenimi močmi spravili na varno. Samomcr v novomeškem pre- Nesreča na železnici. Dne 30. maja je od strani zadel dunajski brzovlak ob prazni osebni vlak državne železnice. Trije vozovi br-zovlaka in en voz osebnega vlaka so skočili s tira. Dva potnika, in sicer 241etni pravnik Jožef grof Auersperg iz Ljubljane in 261etni laški delavec Fran Serravato iz Trsta sta bila lahko poškodovana. Prvi je bil lahko ranjen na kolenu, slednji pa na nosu in na roki. Brzovlak je imel vsled .tega 57 Ejnut zamude. Voda v bohinjskem železniškem predoru se je vsled deževja zadnjih dni zopet pojavila v veliki množini. Vlaki vozijo skozi j>re-dor po vodi, ki sega vozovom do stopnjic. Nesreča. Vsled zadnjih hudih nalivov je Sava prav močno narasla in stoji čez ves prod. Posestnik Kosec, podomače Matev-žek iz Vojskega je šel 28. maja na savski prod po pesek. Vsled velike in deroče vode pa je desnemu konju naenkrat izpodneslo obe nogi ter je izginil v valovih. Z največjim trudom se je posrečilo rešiti drugega konja in voz. ŠTAJERSKO. Smrtna nesreča.. 141etni krč-marjev sin Bajč v Kapeli pri Radgoni je s svojim tovarišem Heri-čem ogledoval nabasan revolver. Baje je ravnal tako neprevidno, da se mu je revolver izprožil. Naboj ga je zadel v trebuh. Spravili so ga v radgonsko bolnico, kjer j«' še isti dan umrl. Štiri osebe osumljene požiga Dne 12. maja je v Verholah pogorelo posestvo Jožefa Otorepea, ki fekov&lnem zaporu. Dne 29. maja'je imel zavarovana poslopja za popoldne, ko je nad novomeško 4000 K, premičnine pa za 3840 K. lico začelo grmeti. 3e je v pre-> val nem zaporu okrožnega so-$ča pod čudnimi razmerami obe-37 let stara Kočevariea Fran-olf iz Taple Rebri. Obe-7, obrisačo. Samomorilka svojega 5 let starega sekiro pobiti. Ker je že uala samomor v vo- Vsled požara je bilo na poslopjih škode kakih 2850 K, na premični nah pa 1500 K. Kmalu pa se je raznesla vest, da je Otorepec sam /.nžgal, da bi dobil zavarovalnino. Orožništvo je vsled tega aretova-1» posestnika Otorepea. viničarja Simona Verneta, posestnico Marijo Kolar in njeno hčer Lucijo Ko- obuašanje sploh ka- lar, ki so osumljeni sokrivde. IflliillMlMHMM Poročil se je dne 27. maja Mirko Ogrizek, sin veletrgovca v Sv. Križu, tik Slatine, z gdč. Reziko Lipnikovo. v V Spodnji Polskavi so se fantje med seboj zravsali, pri čemur je bil neki železničar Matija Rus tako težko ranjen, da je umrl. Cigani se klatijo po mariborski okolici kar v celih tro'pah. Skrivajo se po gozdovih in kradejo po vaseh. PRIMORSKO. Pr otipe stavno nadlegovanje po. tujo&h ljudi. Radi lanskih izse-ljeniških afer je nastal pri oblastih popolen preobrat glede nadziranja izseljencev. Kar so preje pri policiji premalo pazili, to nadomeščajo sedaj s preveliko paž-njo, ki presega dostikrat vse meje, ki je včasih naravnost preti-postavna. ki se sploh uveljavlja na ta način, kakor da bi živeli v žalostni predmarčni dobi policijske države. V delavskih listih beremo lahko dan na dan, koliko trpe delavci pod policijskimi ši-kanami, če menjajo kraj svojega službovanja. Kakor da bi bili odpravljeni zakoni, ki jamčijo državljanom svobodno potovanje. To pretirano in nepostavno paž-njo policije na izseljence je moral okusiti tudi goriški rojak dr. Bre-zigar. Iz pisma, ki ga je pisal odlični znanstvenik dr. Philippo-vich listu '*Zeit", spoznamo, kako se je z vršil ves dogodek. Dr. Brezigar se je peljal iz Gorice na Dunaj, in sicer v III. razredu. Ko pride sprevodnik kontrolirat vozne listke, vpraša naenkrat nekdo od policije v civilu dr. Brezigar-ja, če ima legitimacijo. Ko ta začudeno vpraša: "Zakaj?", mu odgovori policijski uradnik: "Vi ste izseljenec; če nimate legitimacije, vas moram zadržati." K sreči je imel dr. Brezigar pri sebi karto, ki jo daje dr. Philippovich članom svojega instituta. Če ivi bi imel te karte, bi zadržali dr. Brezigarja. kljub temu, da se ni niti peljal v inozemstvo, temveč le iz Gorice na Dunaj. Policija naj bi se raj še bolj pobrigala za osebno varnost ljudi, nego proti-postavno nadlegovat potnike. 45,000 K ukradenih v Trstu. V ulici Oktavijana Avgusta, tik vhoda na državni kolodvor, in sicer na oni strani, kjer je pravzaprav izhod iz kolodvora, se nahaja. enonadstropno poslopje, v katerem ima svoje urade takozvani oddelek za vzdrževanje proge državne železnice. Uradi so v pritličju in v prvem, edinem nadstropju tegii poslopja. V teh uradih je čez dan nekaj uradnikov, a ponoči ni v onem poslopju žive duše. Blagajna tega oddelka se nahaja v neki Sobi "v I. nadstropju in to blagajno so 28. maja ponoči drzni tatovi prevrtali in oropali. Splazivši se preko neke lope, ki se nahaja za rečenim poslopjem, so tatovi prišli na streho tega poslopja in tam so skozi neko strešno okno prišli v podstrešje in se potem spustili v prvo nadstropje. Prevrtali so torej blagajno in odnesli iz nje 45.000 K v bankovcih, dočim so v blagajni pustili še 8000 K srebrnega denarja. Kmalu po vlomu v blagajno na kolodvoru državne železnice so aretirali nekega Riharda Luisa, uslužbenega v Candottije- vi trgovini z drobnim blagom v ulici Casern)a, in so našli pri njem 3500 K. Zdi se, da je popolnoma opravičen sum. da je bil aretira-nee soudeležen pri tem vlomu. A-retiran je še neki drug osumljenec, čegar imena pa varnostna oblast še noče izdati. Radi tatvine. Mehanik R. Lau-rer iz Gradca, uslužben v Tržiču, je v družbi s tovarišem Zendenel-lerjem brez pravega vzroka naenkrat pustil delo in odšla sta oba iz Tržiča. Gospodinja njuna pa je naznanila policiji, da se je izvršila v njeni hiši tatvina. Osumljena sta bila imenovana. Laurerja je roka pravice postavila pred sodnike v Gorici, ki so mu dalHj mesecev težke ječe z enim postom vsak mesec, onega drugega pa roka pravice še išče po svetu. KOROŠKO. Tomaž Košat. Poročali smo na kratko, da je umrl znani koroški skladatelj in bivši dvorni pevec Tomaž Košat po daljši bolezni 19. maja na Dunaju. Zaslovel je zlasti po svojih pesmih, ki jih je /-.lagal v duhu slovenskih koroških narodnih pesmi. Uporabljal je motive slovenske narodne pesmi, ki jih je slišal v svojem rojstnem kraju, v Vetrinju, ob Vrb-skem jezeru in celovški okolici. Košat je bil rojen Slovenec, toda študiral je žal v času, ko koroški Slovenci še niso bili narodno vzbujeni kakor so danes. Prišel je na Dunaj in vstopil v dvorno opero, kjer je bil v stiku z Nemci. I Tako je pozabil na svoj narod, od! katerega je dobil talente, toda so-j vražil svojegjf naroda nikdar ni. Slovensko ljudstvo je ljubil, kakor njegovo pesem, le odtujil se mu je. Vendar pa je zaslovela koroška slovenska pesem po širnem svetu, četudi jo ima svet za nemško. Tudi njegov "Verlassen", najlepša Košatova skladba, ni izvirna, ampak je Košat uporabil melodijo rajnega župnika Franca Treiberja v Št. Jakobu v Rožu. Sam je bil dovolj pošten, da nikdar ni imenoval svojih pesmi nemških koroških pesmi, kakor imenujejo mnogi Nemci, ki bi radi olišpali svoj narod s pavovim perjem iz slovenskih logov. Na lastno željo, ki jo je izrazil Košat v svojem življenju, je bilo njegovo truplo pripeljano z Dunaja v Celovec. Stroške za pogrebne priprave je poravnala dunajska občina, vožnjo po železnici koroška dežela in pogrebne stroške v Celovcu je prevzela mestna občina celovška, Pogreb se je vršil 24. maja popoldne ob velikanskem navalu ljudstva. 622 pevcev je zapelo ob grobu najbolj priljubljeno Košatovo pesem "Verlassen". Ali se je kateri izmed njih zavedal, da poje slovensko pesem, ki jo je Košat tako srečno in lepo uporabil in ji dal nemško besedo? Ob grobu so govorili celovški župan dr. Metnitz, v imenu pevcev učitelj Mavricij Paier in prijatelj rajnega učitelj Karol Kro-bat. Pokopališče v Trnjivasi še nI videlo toliko ljudstva in je množica na grobovih povzročila mnogo škode. Pogreba se je udeležil tudi deželni predsednik baron pl. Fries. Samomor, Potegnili so iz Gline pri Stožirjevem jezu ob Frajden-berški cesti v Celovcu kontoristi-njo Pavlo Thurner. Nesrečnica je bila rojena v Velikovcu in stara sele 18 let. Seznanila se je menda s krojaškim mojstrom Sattlerjem in nesrečna ljubezen jo je gnala v obup. NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; mežje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno knilžico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanja. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajna in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, trlper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. Tisoče mož je 2c zarlobilo perTektno r.dravljf. telesno moč in poživljenje polom te rira.^oceue '-tnjižice. Zaloga snano-Ktijje, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsa!: m'>?.. Ne tro.-ite denarja za ufcožna in malovreuna zdravila, dokler ne citate to knjižice, katera vam p^ve. •- - i KUPON — za — Premier Dictionary 17. junija 1914. Ime........................................................................ . . t Mesto ................................................................... Država........!......................................................... Opomb«* Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej EF* dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna posebej, ker je knjiga obširna. Za poštnino je priložiti: Za 1, in 2. pas 6c; za pas 10c; za 4. pas 16e; za 5. pa* 20e; za 6. pas 25c; za "7. pas 3lc; za os-ni pas H6c. — Za nas svojega kraia izve vsakdo na pošti. wi-Li MM& - . .. . w • (Nadaljevanje.} hoče« T vpraša Polidori zaeuv&i, da vstaja Jakob "Kam Ferrand. — "Grem k Ceciliji." — "Nikamor ne smeš. — Pogled v ono sobo Te umori." — "Cecilija me pričakuje tam gori." — "Ne pojdes, držim Te in Te ne izpustim," de Polidori prijemši notarja za roko. Do skrajnosti utrujeni Jakob Ferraud se 111 mogel upirati Polidoriju. — "Ti me zadržuješ iti k Ceciliji?"* — "Da, in tudi gori v sosedni sobi svetilka. Saj veš, kako «labo je učinkovala luč na Tvoje oči." — "Cecilija je zgoraj — pričakuje me. Tudi bi žel skozi ORcnj, da dospem do nje. Izpusti me!! Rekla mi je, da sem njen stari tiger, — pazi se. moji kremplji so ostri." — "Tu ostaneš. V skrajni sili Ti- privežem na posteljo kakor dbsetlenca." — "Polidori, poslušaj me! Nisem še norec. Še sem pri pameti in vem natanito, da Cecilije raaterijelno ni zgoraj. Ali slike moje fantazije so zame resničnost." "Tiho!" vzklikne nenadoma Polidori prisluškaje, "mislim, da se jc pravkar vstavil voz pred vrati. — Nisem se zmdtil — sedaj čajem govorico na dvorišču." — "Moje misli hočeš napeljati drugam." — "Cujem glasove človeške govorice, Ti pravim. In mislim, da so mi znani ti glasovi." — Prekaniti me hočeš samo", ga prekine Ferrand. "Toda ne dam se Ti 11a noben način." — "Nesrečnež, poslušaj vendar! Ali ne slitšiš ničesar?" — "Pusti me! Cecilija je zgoraj in me kliče. Ne razdraži me dodobra! Pazi se, Ti pravim. Slišiš? Čuvaj se!" — "Ne premakneš se mi iz sobe!" > — "Pazi se!!" ' • - — "Ne ganeš se mi iz sobe! Jako mnogo mi je 11a tem, da ostaneš tu.'' 1 — "t'e mi za bra niš k Ceciliji, potem mi je pa mnogo na tem, da pogineš. Tu imaš!" ilt> notar z zamolklim glasom. Polidori zakriei grozno. — "Hudobnež, ranil si me na rami. Toda roka Ti ni bila gotova. Rana je lahka, in zato mi ne uideš." — "Tvoja rana je smrtna. Sunil sem Te z zastrupljenim bodalom svoje (Vcilije. Nosil sem a;a vedno pri sebi. Ije počakaj nekaj hipov, in uveril se boš, kako učinkuje njen strup. — O. slednjič si me vendarle izpustil? Izgubljen si. Smrti ne uideš vee. Zakaj si mi'branil k Ceciliji?" pristavi notar tipaje po temini naokrog, da bi prišel do vrat. — "Oh," mrmra Polidori, že mi otrpuje rama, — mrtvaška mrzlina se /V pla/i po mojih žilah — kolena se šibe pod mano, — kri mi zastaja, vrti se mi v glavi. Pomoč, pomoč!" vzklikne Fer-randov sokrivec ter zbere vse svoje moči k poslednjemu vzkliku: "na pomaganje!" Nato se sesede in zgrudi na tla. In zdelo se je, da se je odzval ropot steklenih vrat, Rudolfov glas in šum urnih korakov Polidorijevemu klicu. Jakob Ferrand je slednjič dotipal v temi vrata v sosedno sobo, jih odprl z vso silo ter planil vanjo z nevarnim bodalom v roki. — V tistem hipu vstopi tudi knez, grozeč 111 strašen kakor duh maščevanja, od nasprotne strani v to sobo. — "Pošast!" vzklikne Rudolf ter stopi k notarju, "Umoril si mojo hčer, z.ato pogini —" Knez ne skonča — preplašeno se umakne za nekaj korakov nazaj. Njegove besede zadenejo Jakoba Ferranda kakor strela. Daleč proč vrže bodalo, potegne obe roki čez oči, se vrže z obrazom na tla, in iz grla 11111 izvije krik, ki ni imel prav nič človeškega na sebi. Valja se in zvija, drgeta in praska z nohti po tleh, kakor bi si hotel izkopat;,\tiknjo ter se umakniti bolečinam, ki mu jih je povzročala blesteča svetloba. Rudolf, njegov sluga in hišni vratar, kateri jc moral spremiti kneza prav do vrat te sobe, obstanejo, prevzeti od groze, kakor okameneli. j Rudolfa prevzame kljub njegovemu upravičenemu sovraštvu sočutje, in zaukaže položiti notarja 11a divan. To pa se jim ni posrečilo izlepa. Kajti notar se je bal svetil-kine luči ter silno upiral. Ko je luč ožarjala njegov obraz, je zakričal iznova tako grozno, da je Rudolf vztrepetal po celem telesu. Šele po dolgem trpinčenju mu je odleglo nekoliko. Nenadoma se umiri docela, oči se mu odpro ter jamejo hlastno vsrkavati lučine žarke, in razširite se mu punčiei izredno. Izprva je bilo nepremično telo in vsi udje. Zdelo se je, kakor bi se zatopil v ekstatično opazovanje, l^e usmevi so trepetali na njegovem obrazu, ki ni bil več človeški. Bilo je, kakor bi udu-šili živalski nagoni človeški razum. V tem trenotju smrtnega delirija se je še spominjal Ceeiliji-nih besed, s katerimi ga je imenovala za svojega tigra. Polagoma se mu je zmešala pamet popolnoma, in domišljal si je, da je Ce-cilijin tiger. Posamezne besede so se 11111 izvijale iz prs; iz njih se je prav lahko »izpOznialo, \ia so 'mu docela odpovedali možgani. Njegovi doslej nepremični udje so se zganili, zadrgetal je ter se zvrnil z divana na tla. Hotel je vstati, ali tudi moči so mu pošle. Zato je jel plezati kakor črv ter se vlekel na rokah in po kolenih po sobi — zdaj sem, zdaj tja, kakor so ga gonile prikazni. Slednjič počene v kotu. Po svojem hripavem in besnem kričanju, po škrtanju z zobmi, po svojem spačenem obrazu in po svojih plamtečih očeh je bil zares vnekoliko podoben tigru. — "Tiger — tiger — tiger sem", de s sirovim glasom, "da tiger. — Koliko krvi! — V mojem brlogu — razmesarjena trupla! — Plesalka — brat one vdove — otročiček, Lojzikin otroči-eek — to so tista trupla." Po teh besedah opazuje svoje košččene prste, na katerih so bili nohti že jako dolgi, in pristavi počasi: "Oh moji kremplji so — ostri — in koničasti. Star tiger sem — ali močan in srčan. — Nihče si ne bo upal iztrgati mi tigrinje Cecilije. — Oh, — kliče me, kliče!" de, stegne svoj vrat ter prisluhne. Cez nekaj časa spet počene ob steni ter nadaljuje: — <4Ne — zdelo se mi, da jo slišim — ni je tu — ali vidim jo, vidim, vedno, vedno! — Tu je. — Kliče me, rjo ve, tamle rjovel Pridem, .pridem!" In Jakob Ferrand se vleče po kolenih in rokah nasredo sobe. Dasi so bile. njegove moči izčrpane, vendar je zdajpazdaj planil pokonci. Nato ra je spet pocenil in prisluškoval. — "Kje je ona, kje? — Prihajam. — Oh, odhaja in se odmika. — Oho, tamle spodaj, tamle me pričakuje. — Pojdi, pojdi, {Mil } iti/ * ■ t • t ,« zanj se v puščavo in se izrjovi! Ob, njene velike, divje oči so koprneče, proseče. Ceeilija, Tvoj stari tiger je Tvoj!" krikne ter se z zadnjim naporom vzravna 11a kolena. Na enkrat pa se spet zgrudi, telo se mu sesede, lasje se mu zježe, pogled mu otekleni in bojazen mu razjeda ustne. Obe roki stegne po zraku ter maha z njima, kakor bi se boril z nevidnim predmetom. Poleg pa se 11111 Zdajpazdaj izvijajo besede brez vsake zveze: — "Kakšen piki — Na pomoč! — ledeno mrzli obroči mi lomijo in tarejo roke, — ne morem se jim izviti — ostri zobje! Ne, ne, oh! Ne oči! Na pomoč! Črna kača! Oh, — njena podolgovata glava — njene ognjene oči! — Gleda me — hudič je! Oh, izpoznal me je. Jakob Ferrand — v erkvi — svet mož — vedno v crkvi — i^oberi se izpred .mene — v imenu svetega križa — se poberi izpred mene!" In notar se spet vzravna nekoliko opiraje se z levico na tla in skušaje se prekrižati z desnico. Njegovo čelo se je kar kopalo v mrzlih sragah, njegove oči so medlele in steklenele. Pojavljali so se vsi simptomi bližajoče se smrti. Rudolf in obe drugi priči tega prizora so stali netno in nepremično kakor v groznih sanjah. "Oh," nadaljuje notar še vedno napol leže na tleli, "hudič je izginil — grem v cerkev — pobožen mož sem — in molim. He? — Ničesar se ne izve — misliš? — Ne, ne, skušnja vee — čisto go tovo? Skrivnost? No — naj pridejo — vsi? — Vsi!" 'Dalje prihodajft.) Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše po9treženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje. Obed (tri jedila) 25 ceatev. Spavanje 25 ceatev. Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. rrife f ^ i po * Amerika in Amerikanci. ^ Spisal Rot. J. JVf. Trunk . je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- ^ zana v platno in za spomin jako prilična. • Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri- ^ jejo veliki stroški. * Dobiti je pri: j Slovenic Publishing Company, s 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. J» * I * * * » t 4l7.no »OB Ml pualk, laabirg-Ancrika {rta Itjvctja pmb>»dn dtniba ms ki vidrin]« 74 rsiUCnik {it ••VATBRLAND", 850 CrevljiT dolg, 58,000 toe. "IMPERATOR", 819 čevljev dolg, 68,000 t»». Dlrsktas ivasa med NEW TORKOM irn HAMBURGOM, PiflLADELPHIO m HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM, BALTIMOREM in HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM. Najaiqe cene za t stari kraj ia naj. Feesbaa iwmit aitailiai ilwifci urWauti Največje udobnosti ▼ MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki veeboje k«, bine po 9; 4 in 6 postelj, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd Za nad al] ne podrobnosti obrnite m na: Hamburg-American Line, 45 Broadway, New York ali na krajema agente. Bdlna zaloga Družinskih in BlazniM RED STAR LINE Plovitbft med New Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zyeza potom poštnih pamiko? i brzoparniki na dva vijaka. XEELLAND 11,304 ton« FINLAND 12,760 ton. KBOONLAND . I 12,760 ton. VADERLAND 12,017 ton. LAPLAND 18.694 ton. kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Sloveč a ko. Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi d^ielami je dvojna di raktna ielezoiika svata. Posebno se še skrbi sa udobnost potnikov medkrovja. Tretji rasred obstoj' od malih kabin ca 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in voSne listke obrniti se ja nai RBD STAR UNB No. 9jBroadway New„York. 94 State Street Boston, Masi, 13191'Walnut St. Philadelphia. Pa. 619 Second Ave. Seattle. Wash. No. 14 No. Dearborn St. Chicago. 111. 1306 "F" St., N. W. Washington. D. C. 210 St. Charles St. New Orleans. La. 11 & Locust St. St. Louis. Mo. 233 Main St. Winnipeg. Man. 319 Geary St. San FrancUko, Cal. 121 So. 3rd St. MineapolU, Minn. 21 Hospital St. Montreal. Ciniida. PRATIKl C0MPAGNIE GENERALE za leto 1914. 1 ixtis stane • . • 10c. Cene Blainikove pratlke so lite.' V salogii UPRAVNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortludt St, New York aB pw €104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0 Koledarjev imamo t aalogi le le sekaj sto Le kdor rojakov ga še nima, maj se podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv im bolj ebužea kot dragi letniki. Cena mm j« « poitaige vred 25 eentov. Blovemie Publishing Cto«, Cortlandt St., New York Git*. POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH E KRANJSKIH KOS S V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. KDse so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-:-: skem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami. :-: e^I Cena 1 kose je 1.10. i^fi Kdor naroči S kos, jiK dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; e b cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Da(je imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. New York, N. Y. s S2 Cortlandt St-, Podpiassi je iznaiditeli najuspeanej -še tinkture na svetu Al peti-tinkture in Alpenpoaade - Ženskam in možkim, kateri jo rabijo. zrastejo v Šestih tednih lasje popolnoma, ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. __________Ravno tako zraste možem1 v ieatih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem, kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane, opekline, bule, ture, kraste in korja očesa, bradavice, potenje nog, zebiine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila bo registrirana v Waahing-tonu. znamenje, da so čiBta in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. K. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $600. TRANSATLANT1QUE. (Francoska parobrodna družba.) T Direktna 6rta do XAVSB, PARIZA, »VIC3B, INOKOSTA is IwUSLJAlTS. Poštni parniki so: ;MLA SAVOIE** "LA LORRAINE** -LA FRANCE** TA PROVENCE" ■a dva vijaka ins dva vijaka Da dva vijaka M i tiri vijak« Expresni parniki so: "Chicago", "La Tonraine", "Rochambean" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 67 N. K. t FRANCE 24. junija 1914. f FRANCE 15. julija 1914. *LA SAVOIE 4. julija 1914. *LA TOIIBATNE 22. julija 1914. *LA LORAINE 8. julija 1914. *LA SAVOIE 29. julija 1914. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •ROCHAMBEAU 20. junija 1911. "fROCIIAMBEAl* 8. avg. 1914. •NIAGARA 11. julipa 1914. »CHICAGO 29. avgusta 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po Štiri vijaka. AT8tro-Amerikan8ka črt (preje bratje Cosulich) iajpripravmisa in ia|eiM)5a parohrtin trti za Slovenca |a Hrvata. N Ali ZASTOPNIKI, kateri mo pooolaičanl pobirati naroCnlne sa "Glas Naroda" In knjig«, kakor tudi u vm druaa v našo atroko apadajoda poala. Jenny Undt Ark. In okolica: Idlchael drar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovttn. Denver, Colo.: John Debera lm Tarbovc. Laadvllla, Colo.: Jerry Jamnlk Pueblo, Colo.: Peter Culi« In Z. Kol ta. •allda, Colo, in okollea: UonOa CoeteOe (The Bank Saloon). Walaenburg, Colo.: Anton Baftleh Indlanopolla, Ind.: Frank Urajnar. Depua, t>l.: Dan. Badovlnae Chlcaso. ill.: Frank Jurjovee. La Salle, III.: Mat. Eomp. Jolict, III.: Frank Laurich In John Zaletel. Mineral, Kana.: John Stale. Waukegan, III.:. Ftank Petkoviek tm Math. Ocrtn. •o. Chlcafo, l!l.t Frank Cema. Springfield, III.: Matija Barborl«. Frontenae. Kana. In okolico i Frank Mulbery, Kana. In okolico: Martin Koa Calumet. Mich tn okollcoi Pavel BhalM ln M. F. Koba. Manlatlqua, Mich. In ekolleei M. Ke* «outh Ran «e, M left. In a kal lea i M. S. UMU. Chlahoim, M Inn.: K. Effone, Frank Medved ln Frank Žagar Ouluth, M Inn.: Joseph Bharabon. Ely, Minn. In okolico: Ivan Oouta, Jakob Skerjane In k. L Kapech. Cveleth, Minn, i Jurij Kotaa b Gilbert. Minn. In okolica: toda Klbbln«, Minn.: Ivan Poul«. Naahwauk. Minn.: Geo Maarta. Virginia, Minn.: Anton W. Worn •t Uoula, Mo.: Mike Grabrlaa. Aldrldge. Mont.: Orafor Mm Klein, Mont.: Mich. Krivec. M. V.i AloJMj - ~ i-lttle Falls, N. V.s Frank Qrecors*. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J, MM-rlnčie, C ha*. Kar linger ln Frank Kova« Č. Bridgeport, Ohio In okollea i Hočevar. »arbeton, O. In okolico: Alois Colllnwood, Ohio. Math. Slapnlk. Lorain, o. in okolico: John Kual*. l»tfi. S3. 29th Bt. - ' Youngatown, O.: Anton Klkelf. Oregon City, Oreg.: M. Justin Allsgheny, Pa. In okolico: M. ■raddock. Pa.: Ivan Germ. Brldgevllle Pa.; Rudolf Pleteriek. ■urdlne Pa. in okollooi John Conemauflh, Pa.: Ivan Pajk. Clarldga, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Koklleh. Brougthon, Pa. in okolico: Anton Export, Pa. In okolica: John Froator. Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Frank I^sben. Farrell, Ps.s Anton Valentin«!. Irwin, Pa. In okolico: Frank DeatiBna. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Landa. Pa.: Geo. Schulta. Moon Run, Pa. ,n okolico: Fr. Madefc Pittsburgh, Pa.i Ignacij Podvaanlk, Ian ax Magister, Frank Bsmbič in Z. Jskšs. Unity Sta., Pa.: Jueepb dkerU •tselton, Pa.: Anton M Fapa«. Wlliock, Pa.: Frank Seme In Joeeph PeterneL Wlntsrqusrtera, Utah: LodIi m>Ht> •lack Diamond, Waah.: Or. Porasta tavenadale, Weeh.: Jakob Thomaa, W. Vs. In okoUaai Kodan ln Frank BartoL Grafton, Wis.: John StaxnptfaL Milwaukee, Wis.: Joalp FraOrik' to John Vodovnlk In Joa. KopanCU. •chaboygan: Nick Badorlnac la Frank Novak. West 4111a, Win. i Vtilpmlk Regularna ▼oinja m - Tsi spodaj navedeni novi brodi na dva vijaka Imajo brezžični brzojav ALICE, IiAUMA, MARTA WASHINQTOMg ARGENTINA, OCEANIA, KAIffMB FBANZ JOIIF1 L m iwm fljaka "Hamia Waimvovoh'% med New .Yorkom, TrstomBin Reko. Cena voznih listkov iz New Yorka za HI. razred so do: • e t-ef^i * m $25.00 $26.18 $25.00 $26.08 $26.23 ^T^CST'^ •••••eeeeeeeoeeeoeeeeeee m~w~ • LJUBLJANE ...................... • • e e e e e a • e see e e e" • ee s "e~e"e"e" e "e—e"' ZAGREBA ........................... KABLOVCA ....................... OPOMBA. Cena k a*-te za parnik Kaiser Franz Joseph I. km Martha Washington znaša $4.00 več. II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Josenh L Od $65.00 do $70.00. Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. Agrafes, S VmUditea Str**, NEW TO]