» « •
l'i . 1 . .1 < >
. ; r-"
Poštnin» plaiana v gotovini.
NaroCnfna
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstva letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO~~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
St«v. rač. poštne hran. 12.549
iskala vsako nedeilo III. LETO
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratalo
Murska Sobota, 11. novembra 1934.
ŠTEV. 46
Francoz o kralju Aleksandru.
L. Dumont-Wilden v Revue Bleue od 20. oktobra 1934 je napisal članek, ki ima tudi za nas pomembne misli. Podajamo bišveno vsebino njegovih izvajanj.
.Zavračam romantične razlage v politiki. Odklanjam načeloma, da bi verjel v mafije, svete fene itd. Ampak vpričo toliko sledečih . si atentatov, pričo tolikega mučeništva suvereno v in državnikov, najbolj korfttnih za i vzdrževanja reda in miru v Evropi, treba priznati, da ima javnost pravico biti razburjena in verjeti v široko razpredeno teroristično zaroto, vodeno proti zapadni civilizaciji. Kancelar Dollfuss, g. Duca, Kralj Aleksander, g. Louis Barthou ... koliko mrtvih v zadnjih mesecih naše razgibane zgodovine 1
Reče se, da ni nenadomestljivih ljudi ; obstojajo pa ljudje, katerih izguba v določenih momentih lahko povzroča nevarnost neredov. Tako je tudi pri strelih od 9. oktobra. G. Louis Barthou je bil namenjen obiskati Rim, kjer so ga pričakovali z mnogimi na-dami. Njegovo srečanje z g. Musoli-nijem je bilo pripravljeno z mnogo več skrbnosti, kot se sicer pripravijo take konference. Moglo se je pričakovati, da gre pospešiti zopetno združitev Francije in Italije v zavezništvo, tako potrebno za mir. Edina črna točka je bilo staro nesporazumljenje med Italijo in Jugoslavijo, oteženo do zadnjih časov po mnogih pikrih po-Jjlemikah. Ravno na predvečer marsej-Nskega atentata, smo mogli čitati v 3 „Les Debats dopecha" iz Rima, ki daje ® mnogo misliti : „Gotovo je, se pravi ]j tam, da je odstavek v govoru g. Mu-solinija o odnošajih Italije napram Jugoslaviji, vzbudil nade na izpre-membe v politični atmosferi. Čulsem o tem mnenje, katerega prenašam z vso rezervo : Glavne točke morebitnega sporazuma med obema državama so J bile predmet principijelnega sporazuma pred milanskim govorom."
Pripomniti je na drugi strani, da je italjanski tisk tudi med najostrejšimi polemikami, vedno respektirai osebo J Kralja Aleksandra, češ, da je Kralj oni, ki zavira ostrost tona svojih sonarod-
njakov in da je bila njegova srčna želja, doseči zopet dober sporazum med obema narodoma. Kdo ima tedaj interes vzdrževati stanje razdora med obema silama, ki obvladujeta Jadran ?
Za Jugoslavijo je smrt Kralja Aleksandra nepopravljiva izguba. Upati pa je, da bo spomin na njega, avre-ola njegove mučeniške smrti, združila okoli njegovega mladega sina vse zdrave elemente njegove države.
Ko je dne 28. junija 1928 bil ustreljen Stjepan Radič v skupščini, je nastala nevarnost državljanske vojne. Takrat je vladar rešil državo z ukinitvijo ustave dne 6. januarja 1929, kar je razburjalo le nekaj doktrinarcev parlamentarizma. Ves narod pa je bil tako sit parlamentarnega nereda, da je skoraj vse splošno pozdravilo Kraljev akt Ta sicer ni ozdravil vseh slabosti ni rešil vseh problemov, omogočil pa je Jugoslovenski državi živeti in imeti tudi na vseh poljih napredek in to celo za časa gospodarske krize, ki je posebno prizadela to povsem agrarno državo. Ta akt tudi ni uničil vseh nasprotnikov in intrig, naložil pa je vsem molk radi skupnega narodnega ideala, čigar pvsvečeni simbol je bil Kralj. Srbi, Hrvati in Slovenci so vendar počeli razumevati, da je vpričo temnih sli v razdrapani Evropi ni edinstvo edina garancija njih neodvisnosti. Ta veliki vojak in pravi heroj osvobodilne vojne, je imel na napredek prebivalstva države tak vpliv, ki mu je dal neoporečno avtoriteto in mu je omogočil izvršiti, česar bi drug niti upati ne bi smel. Njegov ugled, ravno njegova smrt, ga je najbolje dokazala, je bil glavni faktor narodnega edinstva. To pomeni veliko v teh krajih Balkana, kjer še niso dobro razlikovali pravo svobodo od neke gotove anarhije, vodene po lokalnih tiranijah. „Med nacionalnimi spomini, pravi Renan, so nesreče več vredne, kot triumfi kajti, one nalagajo dolžnost in pozivajo k skupnemu naporu." Upati je, da bo tudi narod Jugoslavije razumel nauk Kralja Aleksandra in, da se bo združil še bolj tesno okoli njegovega spomina, kakor se je že okoli njegove osebe. To je pogoj njegove bodočnosti. To je tudi pogoj miru v vshodni Evropi, če bi Mala antanta, katero je vzdrževal najbolj ravno po-
kojni vladar, pričela razpadati, bi bili narodi, ki so jo sklenili v svojo skupno korist, kmalu plen rivalitet in im-pearilističnih ambicij bližnjih velesil. Zgodovina pa nas uči, da take borbe za vpliv niso končale nikdar drugače kot z vojno."
*
Izražene ideje francoskega politika kažejo, da je bil o naših razmerah dobro informiran. Prepričani smo, da se bodo njegove želje izpolnile in da bo vse prebivalstvo Jugoslavije združeno okoli spomina pokojnega Kralja Aleksandra pomagalo izgraditi svoji nacionalni državi boljšo bodočnost.
Je tako ?
Stoletja in stoletja smo bili v I okovih tuje države. Rod za rodom je umiral, a odrešenja ni bilo. Vladali so nam tujci, ki so zatirali z vsemi sredstvi vse, kar je bilo našega. Despotstvo in bič pa nista uničila slovenskega maternega jezika, v katerem smo molili Boga in slavili mater, ki nas je rodila. Ostali smo tu brez moči in sočutja, brez zveze z bratsko silo, z enim samim premoženjem; z besedo naših dedov. In prav ta beseda, toliko zasmehovana, je bila vzrok za klic po osvoboditvi. Či bi te ne bilo, ne bi bili vredni več svobode. Zavedamo se, da za nas ni revizije in ne pogodb I Naš jezik je vekovna priča našega jugoslovenstva. To smo bili in to ostanemo 1 Žalostne skušnje nam silijo vprašanja do vseh onih, ki o tem dvomijo ! Smo 11 za domovino? Smo I Pa zakaj? Naša domovina je 1 Menite li, da jo ljubimo, radi sinje Adrije, radi rajskega Bleda, čudovitih Plitvič-kih jezer, sinjih gor in ravnin, radi slavne zgodovine ? Ne 1 So dežele, ki so še lepše od naše. Imajo še več krasot in čudovitih stvarstev, s katerimi se naša domovina ne da primerjati. Zakaj jo torej ljubimo?
Ona je naša domovina I In vendar se najdejo ljudje, ki pozabljajo na jezik svojih dedov I V šeststo letih se marsikaj odtuji, marsikaj povzroča spremembe medsebojnih od-nošajev, državnih in privatnih. Narod je bil brez šol in brez vodnikov, pa se je držal pregovora : „Čimveč jezi-
kov znaš, temveč veljaš." Žalostna zgodovina dolgih stoletij ni mogla preiti brez sledu mimo nas, drugače bi bila ded in vnuk enaka. Vnuki rastejo, dedi pa umirajo in z njimi umira tudi tužna prošlost.
Ali izkazuje narod tudi prakično domovini svojo ljubezen ? Oklepa se vseh ustanov, podpira moralno in materijelno vse, kar je pomoči potrebno. Organizira se kmetijsko, prosvetno, stanovsko in nacijonalno, da dopolni čas, ki je bil zanj izgubljen. Daje Bogu, kar je božjega in kralju, kar je kraljevega. Redno plačuje davke ter smatra to za prvo dolžnost, ki krepi in dviguje domovino. So še kateri žalostni pojavi ? Ni naroda brez slabosti in brez vrlin, a oboje je naše. Se bo to odpravilo ? Za vsako stvar je treba smotrenega, skupnega in složnega dela. Za vsako dobro in koristno stvar je potrebna dobrota.
Ljubezen in trdna volja bosta dvignila Jugoslavijo.
Romemaracije naše šolske mladine.
Gospod urednik 1 Citala sem v „Murski Krajini" o vseh komemora-cijah za pokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Pisali sta o društvih, občinah, Sokolu, gasilcih in celo o športnih društvih, samo o naši šolski mladini niste pisali ničesar, ali le tako med vrsticami. Menda niste pozabili, da je ravno mladina naša bodočnost. Zato Vas prosim, da tudi meni prepustite majhen kotiček, saj bo samo enkrat in to ob smrti našega Velikega vladarja.
Od leta 1914., ko so bili nabiti prvi lepaki ob mobilizaciji za svetovno vojno, ni še bilo vesti, ki bi tako presunila ljudsko dušo, kot sporočilo, da se je izvršil na Francoskem za-vratni napad na našega kralja. Nihče ni mogel verjeti, da je mogoča na svetu taka zlobnost, da bi kdo ubijal najidealnejšega vladarja Evrope, ki se je odlikoval med vsemi kronanimi glavami po svojem junaštvu, modrosti in miroljubnosti. Ta tužna vest je zajela tudi naše šolarčke, ki ne morejo v celoti pojmovati, kaka nesreča je zadela državo. Dne 10. oktobra je bil za deco žalosten dan. Mi vsi vemo, da jočejo otroci za vsako malenkost in čudno, da ne poznajo solz takrat, ko jim seže žalost v srce. Z obrazov jim zgine rdeča barva, mladost in zdravje, da se navidezno postarajo.
V enem dnevu so se spremenili celo oni, ki so po naravi razposajeni.
Kmetovalci pozor!
Za delo na poliu - nosite gumijevo obutev - pomaga ( Vam pri delu, zdravju in iepu Bata, H« Sobota.

V razredih so se zbirali šolarčki po-grebci in ko sem stopila med nje, so obrnili vame otožne oči in molče prosili točnejših poročil, ki bi jih potolažila. Ko sem jim potrdila hudodelstvo, sem jim odvzela zadnje upa nje. Zatrepetali smo vsi ! Iz ust so mi prihajale besede in prošnja k Bogu, ki kaznuje vse slabo. Z menoj so molili tudi otroci. Edina tolažba nam je bil naš ljubljeni kraljevič Peter, ki ga otroci dobro poznajo po slikah kot krmilarja pri Podmladku Jidran ske straže, dalje kot najvišjega zaščitnika Rdečega križa in najvzornej-šega Sokoliča, sina najplemenitejšega očeta, največjega voditelja in najgo-rečnejšega tovariša jugoslovanske mladine.
Ko je deca zapuščala šolo, se je mirno razšla in se vidno razlikovala v dnevih narodne tuge. Cutila je v svojih srcih isto kot odrasli ter je te še v marsičem prekašala.
Drobni spomini na kralja med narodom.
O priliki nekega dvornega lova je stražil ob cesti od Bleda vojak. Dolgočasil se je in zahotelo se mu je kajenja: Zvil si je cigareto, ko pa je segel v žep, ni bilo vž!galic. Ozrl se je naokoli, ali ni morda v bližini kak človek, toda zaman.
Kar zagleda v daljavi avtomobil, se razkorači srede ceste in dvigne roko. Šofer je avto ustavil. Vojak seveda ni vedel, da sedi v avtomobilu kralj. Zato je na njegovo vprašanje, kaj hoče, moško odgovoril : „Pa vatre mi treba, brate 1"
Kralj se je prijazno nesmehnil in postregel vojaku; nato ga je vprašal, kaj dela tu na cesti. „Pa znaš, brate, stojim na straži. Kažu, da če se ovdje voziti kralj." — „Kamo da se vozi ?" „Valjda u Beograd, a ne znam tačno, nisu mi ništa kazali." — Kralju je ta pomenek očividno ugajal, pa je nadaljeval : „Pa kako je s kraljem? Dali ga poznaš?" — „Kako da ga poznam ? Nikad ga nišam video." V tem se je kraljev adjutant nagnil iz avtomobila in zašepetal vojaku: „Eto, to je naš kralj !" - Vojak je pogledal ravnodušno predse in rekel : „E brate, kakav kralj ! Da je to naš kralj, ne bi ja sada pušio 1" Ko si je pa bolj pozorno ogledal prijaznega gospoda in ga v duhu primerjal s sliko v vojašnici, je treščilo vanj kakor z jasnega neba spoznanje. Sapa mu je zastala, izbuljil je oči, cigareta je pa kar sama padla iz roke. Kralj se je posmejal — in avto je oddrdral dalje po cesti.
Domače vessi
—	Osebna vest. Gospod Marlč Alojzi, zvaničnik pri tukajšnjem sreskem sodišču, je bil imenovan za sodnega kanclista X. položajne skupine. Gospodu kanclistu iskreno čestitamo.
—	Vodstvo samarljanskega te-iija prosi za reden obisk predavanj in praktičnih vežb, ki se vršijo ob pondeljkih in četrtkih ob 1/419. h v prostorih otroškega vrtca. To ne velja za gasilce! Kdor ga ne misli do konca obiskovati, naj takoj sedaj prijavi svoj izstop.
—	Diplomiral je za magistra oharmacije na zagrebški univerzi g. Ivo Dittrich z odličnim uspehom. Našemu rojaku prav iskreno častita-mo k odličnemu uspehu 1
—	Poklonitveno potovanje s posebnim vlakom na Oplenac 17., 18. nov. Tujsko-prometna zveza Putnik v Mariboru, pripravlja po zgledu vseh drugih pokrajin naše države, poklonitveno potovanje s posebnim vlakom na grob blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra 1. Ujedlnltelja, za severni del Dravske banovine. Odhod iz Maribora bo v soboto, dne 17. novembra ob približno 17. uri s pristankom na vseh postajah do Zidanega mosta. Prihod v Mladenovac v nedeljo, 18. t. m. približno ob 7. uri»
lavna borza deia - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu : Iščejo delo : moški : 26 hlapcev in delavcev, 1 opek. kurjač, 3 kovači, 1 klepar, 5 ključav. pom., 8 mizarjev, 4 krojači, 1 čevljar, 1 mlinar, 2 peka, 1 natakar, 7 zidar, pom., 1 slikar, 2 tesarja, 1 knjigovodja, 4 trgov, pom., 7 težakov, 2 uradnika, skupaj 77 moš kih delavcev; ženske: 1 delavka, 12 služkinj, skupaj 13 ženskih delavk Dela ni na razpolago.
oc^hod iz Mladenovca cca ob 13. uri, prihod v Beograd cca ob 14. uri, odhod iz Beograda cca ob 19. uri, prihod v Maribor v pondeljek, dne 18. novembra cca ob 19. uri. Vozna cena Maribor - Mladenovac in nazaj, skupno z avtobusno vožnjo Mladenovac — Opknsc — 26 km — in nazaj, znaša Din 180 — Kdor se želi udeležiti po-klonitvenega potovanja, naj se javi pri obč. uradu v Murski Soboti.
— Od enega in istega kosa je napravljeno perilo — pa se ga nekaj kmalu raztrga, nekaj zapere in nekaj ga je še kot da je novo. To je gospodinjam večkrat uganka, — ker ne pomislijo na pranje. Kajti mnogo pralnih sredstev pri odločevanju nesnage razjeda tudi tkivo, dočim druga sredstva zopet nesnago samo pobelijo, a je od tkanine ne odločijo. V tem je rešitev uganke. Zlatorog-ovi izdelki : Zlatorog- ovo milo ; Zlato-rog-ovo terpentinovo milo kakor tudi Zlatorog ove luske pa temeljito očistijo vsako perilo nesnage in s tem pospešujejo trdnost perila. Zlatorog-ovi izdelki slove po svoji izdatnosti in po svoji učinkovitosti. Naše vrle gospodinje dobroto Zlatorog ovih mila dobro poznajo, ker trde : „Le Zlatorog milo da belo perilo 1"
IZ HASE BATCOVIDE
— Samomor v Mariboru. Včeraj ob 6. uri se je vrgel mlad mož v bližini dravskega mosta pod vlak. Lokomotiva je vozila čez nesrečneža tako, da je bil na mestu mrtev. Kolesa so odrezala nesrečnemu mladeniču glavo in noge. Mrliča so našli šele drugi dan in ga prenesli v mrtvašnico na Pobrežje. Ugotovilo se je, da je bil nesrečni mladenič. Benčič Anton iz Varaždina, kateremu so odpovedali delo v tekstilni tovarni.
Nova tarifa za izvoz stavbenega lesa v Nemčijo. V najkrajšem času bo izvršena nova jugoslovensko-nemška tarifa za izvoz stavbnega lesa. Predvideni so prav ugodni pogoji.
IZ DRUGIH BAT70VIN
— Asfaltna cesta Beograd—Zagreb. Ministerstvo za zgradbe je dovolilo kredit v znesku 800 milj. Dinarjev za zgradbo asfaltne ceste od Beograda do Zagreba. Za to delo so že odobreni načrti in se je že pričelo s trasiranjem.
V kako korist gredo kazni prodaje vina in žganja brez oblastnega dovoljenja. Na vprašanja banskih uprav, v kako korist se izteka dvakratni iznos banovinske trošarine, vplačane kot kazen za prodajo vina in žganja, je izdal oddelek finančne direkcije sledeče pojasnilo: Ako niso z uredbo predvidene posebne nagrade vlovilcem (hvatačem) in ne onim, ki so opozorili oblast na prodajalce, se izsteka dvakratna kazen po čl. 38. v korist banovinske blagajne.
O jugoslovenskem izvozu in uvozu. September je bil kot izvozni mesec odličen. Povečal je našo aktivo za 56 miljonov ; za toliko je bil namreč večji izvoz od uvoza. V prvih 9 mesecih t. 1. prikazuje naša zunanja trgovina aktivno trgovinsko bilanco 3 miljonov dinarjev, med tem ko je znašala lanska aktivna bilanca za iste mesece 2,02 miljona dinarjev.
Ob grobu Velikega kralja. Dan in noč prihajajo iz vseh delov prostrane države romarji v Topolo, da se poklonijo zemeljskim ostankom pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Danes je prišlo 700 romarjev iz Novega Sada pod vodstvom narodnega poslanca Nikolič Branka. Po opravljeni službi božji so navzoči ostali nekaj minut v molku, da bi s tem pokazali čast Velikemu Blagopokojni-ku. Položili so tudi venec iz laborik in krizantem. Takoj ža njimi je dospelo 70 učiteljev in učiteljic iz Kra-gujevca. Tudi oni so okrasili grob. Pomemben je bil njih sklep, da ustanovijo fond kralja Aleksandra, s katerim bodo podpirali ubožne učence.
Kmetijska razstava
Prekmurje je izrazito žitno področje, raditega druge kulture zavzemajo razmeroma majhno površino. Vendar pa bo treba v bodoče predvsem rešiti vprašanje krompirja. Razstavljene so bile v glavnem tele sorte : kresnik (sneflock), oneidovec (družbar), rožnik in alma.
Dosedanje poizkušnje so pokazale, da je najbolj roden in tudi proti boleznim odporen rožnik, vendar rožnik nima dobre cene, imeli ga bomo
za dom. Verjetno je, da bo rožnik spodrinil „almo" in domači beli krompir, za trg pa bomo sadili kresnik, ki se lahko proda. Oneidovec, ki velja sicer kot najboljši krompir, se tu ni obnesel. Iz številnih poizkusov smo videli, da zelo rad gnije ter je nitav. Sicer je res, da Prekmurje glede krompirja verjetno ne bo nikdar na prvem mestu, vendar se bomo več ali manj uveljavili, če borno tudi tu imeli enotno odbrano blago.
Videli smo nekaj v resnici lepih eksemplarjev pese. Najbolj sta se izkazala g. Vajt in Bako s svojimi 13 kg težkimi eksemplarji. V splošnem je pridelovanje pese predrago, zlasti za tukajfnje razmere. Zato se pospešuje predvsem zaradi podnebja (suši) gradnja silosev in s tem v zvezi pridelovanje kot drug pridelek: koruzo, solnčnico i. t. d. Občudovali smo modele za silose, ki so patenti tukaj-šnj h mojstrov. Tudi lepih in težkih buč je bilo dokaj. G b. sv. Kuhar je razstavil tudi bučno olje in pogače (sir). Od strniščnih sadežev smo videli letos zelo visoko zraslo proso in ajdo, našo ajdo, ki se seje kot strniščno setev povsod kjer so Slovenci, t. j. do Rabe, Madjari pa je skoro ne poznajo, isto je tudi z belo repo.
Krono kmeiijske razstave pa sta tvorili kmet. šoia Rakičan in semeno-gojska postaja Beltinci. G. direktorju inž. Mikužu moramo častitati k tako lepih uspehom.
Sadjarska razstava je vsakogar razveselila. Aranžer g. agr. Dular se je izkazel kot pravi sadjarski mojster.
F^ZGLeD PO SVETU
Atentat na Francoskem pride pred Društvo narodov: Kakor so prinesli časopisi poročila, pride atentat na našega kralja pred Društvo narodov. Mi vemo že v naprej kakšen bo uspeh. Ali bo Društvo narodov zahtevalo od Italije izročitev teroristične bande, ali ne, je za nas že stvar rešena z izjavo zunanjega ministra Jev-tlča. Oporoka našega blagopokojnega kralja je vsem Jugoslovanom sveta. Vsak Jugoslovan bo deloval za mir ter v tem delu bo najbolj izvrševal sveto oporoko.
Iz Sovjetske Rusije. V Tokiju je nastalo velikansko razburjenje, ker namerava izvršiti Rusija v Vladivcs-toku močno oporišče za podmorske čolne in zračne eskadrilije. V zadnjem času so pripeljali Rusi v Vladivostok 70 velikih podmornic. Istočasno so dospeli tudi aeroplani. Rusija hoče utrditi dalnji vshod.
Gömboä pri Mussoliniju. Madžarski ministrski predsednik je prispel 6. novembra v Rim, kjer ga je čakal Mussolini. Prvi razgovor med Mus-solinijem in GömböSom je trajal 1 uro. O čem sta govorila ta dva državnika, nam ni znano. Gotovo pa sta utrjevala prijateljstvo dveh držav, ki nimata ravno najboljših namenov, kakor so nam pokazale ustaške tolpe na Madžarskem in v Italiji.
Balkanska zveza. Kadar hočejo države zboljšati svoj gospodarski in
političen položaj, naredijo med seboj takt, ki mu pravimo tudi zveza. Zato udi potujejo ministerski predsedniki o svojih kolegov, da se tu pogovore medsebojnih stikih, ki bi ustvarili ako zvezo. V zadnjem času opazimo, a roma madžarski ministerski pred-lednik Gömbös enkrat v Varšavo, Irugič v Rim. Majhna država je vedlo zadovoljna, če more uriniti svoje jirijateljstvo. Na Balkanu je Madjsrska tegubljena in ne more igrati nobene tloge. Nasprotno pa so dne 3. novembra ustanovile države na Balkanu vezo, ki je za našo bodočnost in bo-očnost vsega Balkana najvažnejša, "a zveza, v kateri je strnjenih 5 držav, ; delo in ideja našega mirotvorca, lagopokojnega kralja Aleksandra, edinitelja. Sicer še ni zastopana v j zvezi Bolgarija, a je po dosedanjih itisih, ki jih je prejel rumunski zu-anji minister Titulescu v Sofiji, vstop olgarije v Balkansko zvezo gotov, zvezi je: Bolgarija, Romunija, Ju-oslavija, Grčija in Turčija, ki pred-(tavljajo silo 60 miljonov ljudi. Ta elesila bo igrala v zgodovini veli-»nsko vlogo, ker bo izpodrivala vsa-© vmešavanje tujih sil na Balkanu, akor vidimo je Balkanska zveza, ki p tvori pet držav, velikega gospodarnega in političnega pomena.
Važna odkritja francoskega sta o terorističnih bandah na ladjarskem. Odkritja francoskega sta so povzročila v Parizu tako veko senzacijo, da je morala policija astražiti madjarsko poslaništvo, ker 4i drugače ljudska masa navalila nanj a ga demolirala. V francoskem listu ttiajajo članki g. Rebera, ki razkrin-lajo raad?»rske laži. Reber se je lamreč podal na Madžarsko, da bi z istnimi očmi ugotovil, v koliko od-ovarjajo resnici poročila o teroris-čnih bandah, ki so se vežbale in ripravljale atentate na Janka pustj Madjarskem. Ta je ugotovil, da se jugoslovansko mejo še danes na-iajajo štiri puste, kjer se skrivajo in državajo ustaši. V enem izmed po-ednjih člankov je pisal tudi o Nagy mesto z 20 tisoč prebivalci,
(aniži,
na Baza majoru, Ana pusti, Buzi in Gelzi. V celi pokrajini so znali, kaj se dela v teh krajih. G. Rebek se je vrnil v Pariz ln sporočil, da se niso vežbali teroristi samo na Janka pusti, ampak, da je bilo jeh pust in zato-šišč veliko več in da je madžarska vlada za vse to znala, ker je ustaše moralno in materijelno podpirala. To so dejstva, ki se jih ne da in ne more prikriti, ne z lažjo, ne z dementira-njem. To so dejstva, katere ogrožajo madžarsko poslaništvo v Parizu.
stekajo novinarji, ki so o ustaških andah najbolj informirani. Tu se je ahajal pred nekoliko dnevi Benedek, oznan avstro-madžarski novinar. V enutku, ko so zvedli, da so prišli na Madžarsko tuji novinarji, da konšta-rajo na licu mesta, kaj je z banda ii, je madžarska vlada napotila Be-edeka v Nagy Kanižu, da da ino rančem prave in resnične informàci-Na zvijačen in prefrigan način je tel Benedek potegniti g. Rebeka, mu je rekel : „Srečen sem, da oram izreči dobrodošlico dopisniku jvečjega svetovnega lista." Toda g. lebek je razumel njegovo zavijačnost odvrnil : „Prepričan sem, da bi lo na Madžarskem mnogo bolje, o bi se Madjarska odrekla minira-u in rovanju proti Mali antanti. V dalnjem članku piše Rebek o nje vih izsleditvah na Madžarskem lašel je, kar je bilo tudi prebival-u znano, da so se teroristi vežbal ji gradu Langsnaku, Szurda pusti
za eospoDirue
Shranjevanje zelenjave čez zimo.
V novo dobni prehrani zavzema zelenjava ravno ravno tako važno mesto kot meso. Vegeterijanci vzklju-čujejo celo meso kot htano. Tega jim ne narekujejo kaki modni predpisi, temveč to sestavo hrane zahteva nujno naš organizem. Zelo važno je torej, da imamo v vsakem letnem času dovolj zelenjave pri rokah, da tudi v zimskem času našn hrana ni preeno-ična. Narava nudi človeku neposredno vse, kar potrebuje samo v onih po-dnevnih pasovih, kjer ne poznajo zime. V našem podnebju nas pa narava sili, da si sami napravimo zalogo zelenjave za zimo. Od načina shranjevanja povrtnin je precej odvisno, koliko onih snovi zelenjava ohrani, ki nam jih meso ne more nuditi. Z vsakim načinom konserviranja uničim v rastlinah mnogo prevažnih snovi (vitaminov) ; zato moramo konserve smatrati samo za nadomestek svežih rastlin. Skušajmo torej rastline shraniti čez zimo na čim prlrodnejši način in hranilna vrednost zelenjave se bo obdržala v večji meri.
Najenostavnejši in najprirodnejši način shranjevanja jena planem pod snežno odejo, ker rastline ostanejo kar na svojem prvotnem prostoru. Motovileč, zimska salata in špinača na ta način izvrstno prezimijo. Na motovilcu pustimo smrečje tudi, ko začne padati sneg, da sredi zime lažje odstranimo snežno odejo, če si hočemo nabrati svežega motovilca. Tudi črni koren, por, ohrot in hren se dobro držijo pod snegem, v klet spravimo ie toliko te zelenjave, da ni treba za vsako glavico posebej odkidavati snega. Za večino zelnnjave si moramo poiskati drugo zimsko shrambo, kakor klet, toplo gredo in jamico (zakop).
Prvovrstna shramba za zelenjavo je dobra klet. Važno je, da vlada v kleti primerna toplota (okrog 4° C) ki ne sme pasti do ledišča (0° C), pa tudi ne narasti čez 10° C. Najmanj se menjava toplota v kleteh, ki imajo severno lego. Vlažna klet je slaba shramba, ker vlaga povzroča plesnobo in gnitje. Važen pogoj za uspešno shranjevanje je dober zrak, ker v zatohlem prostoru dobi zelenjava ne prijeten okus in vonj. Zato mora biti klet tako grajena, da se dà dobro zračiti, kar opravljamo ob sončnih zimskih dneh. Predno vložimo zelenjavo v klet, jo temeljito očistimo in stene prebelimo. Če imamo klet, ki v glavnem odgovarja tem pogoiem, ne
Čuvajte
JUGOSLAVIJO !
bomo nikoli v zadregi glede shranjevanja povrtnin.
Kapustiice (zelje, ohrot i. t. d.) otrebimo vseh listov, ki se ne prele-gajo glavi, cdrežemo jim štor (koren) er položimo glavo ob glavi na police, ne da bi se med seboj dotikale. Še bolje se ohrani ta povrtnina, Če posadimo glave (s štorom in koreninami) malo poševno v rečni pesek, ki smo ga nasuli v primernem delu kleti kakih 30 cm na debelo. Zelo se obnese ta način shranjevanja pri kar-ijolah, ki pa morajo imeti šele nastavke cvetoča, ki se do konca razvije v prezimovališču. Če pravilno postopamo, se nam držijo nekatere >ozne vrste karfijola tja v pomlad, rav tako prezimimo v kleti salato, endivijo radič, in mangold.
Če moremo v kleti štediti s prostorom, postopamo na sledeč način: Na tleh v kleti nasujemo v krogu plast peska, na katerega položimo josamezne rastline v krogu s koreninami na znoter. Na ta kolobar natrosimo zopet tanko plast peska, na ka-erega naložimo nov kolobar rastlin ako dolgo, da dobimo končno stosčast kup. Pesek ima tu vlogo izolatorja, da se rastline ne ogrejejo ter ne prično gnili, pa tudi, da ne postanejo puhle er ohranijo svežost. Ta način je ja-ko primeren za korenasto zelenjavo, n. pr. za zeleno, korenje, repo, red-kev, peso i. t. d., pa tudi za radič in mongold.
če nimamo primerne kleti, si pomagamo pri prezimljanju zelenjave z jamicami (zakopi), ki jih napravimo na suhi, senčni vrtni gredi. Tu iz-kopljimo do 30 cm globok, okrog 1 m širok in poljubno dolg jarek, ki ga obložimo z deskami, če je zemlja prhka, da se posipa. V ta jarek vložimo n. pr. zelnate glave, očiščene nepotrebnega in nagnilega listja, druga ob drugi in sproti za njimi štore (kocene) prav do glav s prstjo. Te jamice pokrijemo z deskami šele, ko nastopi mokro vreme. Ob hudem mrazu zavarujemo zelenjavo še z listjem, slamo ali praprotjo. Najbolje pa je zelenjava tudi tu zavarovana potem, ko zapade sneg. Ob topiih zimskih dneh moramo skrbeti za prezračevanje, da nam zatohlost ne skvari vložene zelenjave. Izborno se v jamicah drži ohrovt, ker je pač manj občutljiv. Sicer pa ohrovt na prostem dobro prenese zimo, da le ni prehudega mraza brez snežne odeje. Zeleno moramo v jamnici precej globoko zasuti, vse pa pokriti s slamo, pro* protjo ali listjem in končno s prstjo
TON-KINO
Lastnik C. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
100% nemški tonfilm
Poročiti se hočem!
(Mädchen zum heiraten)
V gl. vlogah : Renate MQUer, Hermann Thimlg, Szöke Szakàll.
I
Predstave se vriijot
V NEDELJO, dne 11. novem, ob «/2 4 uri popoldne in zvečer ob 1/29 url.
I
sokol
Čuvajte Jugoslavijo,
Redna seja uprave Sokolskega društva Mursks Sobota bo v sredo dne 14. novembra 1934 ob 20. uri v Sokolskem domu.
Glasom sklepa uprave se imajo vršiti za vse nove člane posebna predavanja, ki so obvezna za vse, ki naj v tekočem letu polože sokolsko zaobljubo.
Prvo tako predavanje bo v soboto, dne 10. XI. 1934 ob 20. uri v mali dvorani Sokolskega doma.
Pozivajo se vse sestre in bratje, ki so prijavili vstop k Sokolskemu društvu v času od 1. decembra 1933 do danes, da se teh predavanj brezpogojno udeleže.
Slava Viteškemu Kralju Ale-sandru I. Ujedinitelju.
Zdravo 1
Uprava s. d. M. Sobota.
%
Sokolsko druitvo Beltinci.
Piscu S. M. bivšemu štiriletnemu starosti beltinskega Sokola 1
Na tvoj dopis Beltinci-Prekmurje objavljenem v „Pohodu" z dne 27. X. 1934 št. 43 te obveščamo, da se iz pietete do Velikega MuSenika ne moremo spuščati v polemiko.
K zadevi se še povrnemo.
Uprava Sokolskega društva Beltinci.
dva mizna štedilnika HIIPIVVI v velikosti 75-100 cm rabljena. Naslov se poizve v Prekmurski TIskarni v M. Soboti.
Naročajte in oglašajte v „MURSKI KRAJINI"!
Jk
MURA: DRAVA 2:1 (2:0)
V svesti svojih zadnjih sigurnih zmag proti Dravi v razmerju 6:1 in 8:0 so naši Muraši s popolnim zaupanjem odpravili po nadalnji 2 točk! v Ptuj.
Ptujski Dravaši, ki so postali trd oreh zlasti domačemu ri valu, so napravili pri tej tekmi za svoje pristaše ugodno presenečenje. Igrali so z požrtvovalnostjo, voljo in vstrajnostjo ter pokazali od svojih zadnjih nastopov velik napredek. Mlada Drava bo po zaslugi svojega vodstva in agilnih igralcev igrala vidno vlogo v bojih za prvenstvo.
Mura je tokrat najbrže podcenjevala svojega nasprotnika. Enajstort-
c« je precej raztrgano igrala — Bizjak ni za napadalca — in je bila edino dobro razpoložena obramba na mestu, predvsem Kos in Videnšek. Dober je bil Čagran, sicer so pa tudi ostali igrali požrtvovalno, toda ne tako uspešno, kot smo od njih pričakovali.
Igra se je vršila na razmočenem terenu, taktično pogreško so zakrivili Muraši s tem, da so forsirali nizko igro kratkih pasov, pri tem pa seveda izgubljali žogo, ki je obtičavala v blatu. Kombinatorni igri Mure je precej škodovalo tudi premajhno igrišče.
Tekma je bila zanimiva, tipično prvenstvena. V prvem delu igre je Mura mnogo napadala in so igralci pridno streljali na gol, pri tem pa jim ni bila sreča mila in so skoro vsi napori, kljub premoči v polju, končevali pri izborno razpoloženi nasprotnikovi obrambi.
Po prvih fazah reprize so pa Muraši izgubili na izdatnosti svojega starta, tako je Drava prišla v premoč in krepko napadala. Pri tem se jim je pa nudila samo enkrat prilika, da so potisnili žogo v mrežo in s tem izgubili bitko s pičlim rezultatom.
Goli so padli v naslednjem redu: v 8. minuti Bizjak strelja na gol, vratar se vrže ter odbije nevarno žogo, ki jo dobi Novak ter ponovno strelja na vrata. Lep strel brani branilec na golovi črti — z roko. Iz kazenskega strela doseže potem Schiller vodstvo za Muro, Novak poviša z glavo ob 20. minuti na 2:0, v 17. minuti drugega polčasa zniža Drava na 2:1.
Sodil je ss. g. Vesnaver iz Maribora dobro in objektivno. Po ogorčenih borbah v Ptuju, je Mura spravila vse 4 točke na varno in se tako postavila trenutno na čelo tabele, ki kaže sledečo sliko :
1	Mura	3 3--9:4 6
2	Gradjanski 2 2--6:2 4
3	Ptuj	3 1 — 2 1.2 2
4	Drava	1--1 1:2 0
Panonija 3--3 0:9 0
Razpored ostalih prvenstvenih tekem :
11. nov. Gradjanski-Mura.
18. nov. Mura-Gradjanski, Drava-Ptuj.
25. nov. Panonija-Drava.	Pr.
Iz delovanja Združbe trgovcev
v TTÌurski Soboti.
Sestanek trgovcev sreza murskosobočkega.
Dne 3. novembra 1934 je Združba trgovcev v Murski Soboti sklicala sestanek svojih stanovskih tovarišev, ki se je vršil ob 10. uri dopoldne v prostorih bivše kavarne pri Kroni (Faflik) z sledečim dnevnim redom :
1.	poročilo predsednika;
2.	poročilo o aktualnih gospodarskih vprašanjih s posebnim ozirom na davčno vprašanje in sklepanje o predlogih za omiljenje tega stanja ;
3.	Samostojni predlogi;
4.	Slučajnosti.
Sestanka se je udeležilo nad 300 članov.
Predsedujoči Čeh Franc je po pozdravu poročal o splošnem gospodarskem stanju, ki vlada nele v naši ožji domovini odnosno v Evropi, temveč je sedanje stanje zajelo cel svet, s tem v zvezi tudi naše državne finance, ki imajo opraviti z delitvijo javnih dobrih, radi česar morajo tudi računati z primerno razdelitvijo javnih bremen. Tako se je zgodilo, da je bil
povišan naš državni proračun za proračunsko leto 1934/35 pri postavki dohodkov iz pridobnine od 220 na 320 miljonov Dinarjev, iz česar sledi tudi, da je bil v letošnjem letu povišan posameznim davkoplačevalcem predpis pridobnine v nekaterih slučajih za celo 100%. Z ozirom na zelo kasno zasedanje davčnih odborov v letošnjem letu, se je tudi zgodilo, da so prejeli vsi davkoplačevalci položnice za plačilo davka predno so prejeli plačilne naloge, a položnice so njim izstavljene na podlagi predpisa za leto 1934, ki je pa kakor že rečeno ponekod za celih 100% višji od lanskega, a ker so plačevali v prvih treh tro-mesečjih akontacije na podlagi predpisa za leto 1933, so prejeli sedaj posamezni davkoplačevalci položnice v iznosu kakor so bili v teku leta skupno vsi trije. Navzoči člani so izjavili, da je nekaterim te svote nemogoče plačati do 15. novembra 1934 kakor je to predpisano, pa četudi bi prodali iz svojih trgovin cele zaloge, ki jo imajo na zalogi in da bi tako visoko plačilo pomenilo za posameznike direktno katastrofo. Konstatiralo se je, da znesek, ki je predpisan, mora biti plačan, ker tudi priziv, ki bo v posameznih slučajih vložen, nima odložilne moči, raditega se je naredil so-glašen sklep, da se odpošlje ^osebna deputacija k g. finančnemu diretorju, ki naj izposluje, da se dovoli vsem onim, katerim je bil v teku letošnjega leta povišan predpis za pridobnino, da zamorejo sedanji predpisan davek plačevati v mesečnih obrokih. Določena delegacija, ki se bo v teku prihodnjega tedna predstavila g. finančnemu direktorju, ima nalog, da tam obrazloži nevzdržno stanje in tudi, da pomeni to, ako bi se davkoplačevalce tiralo do predpisanega plačila, za nje propast.
G. Čeh je nato obrazložil navzočim pravice, ki jih imajo v prizivnem postopanju in to: Vsak davkoplačevalec, ki prejme plačilni nalog, iz katerega bo razvidno, da je njemu davek predpisan v višji meri, kakor je pa dejanski v letu 1933 zaslužil, lahko vloži v teku 30 dni po prejemu proti odmeri priziv, to more storiti takisto oni, kateri je obdavčen po predpisu minimalne stopnje na podlagi preračunane zgradarine, à je zaslužil manj kakor pa znaša njemu predpisana zgra-darina preračunjena v mnogokratniku. Vsak, ki bo vlagal priziv, pa naj se poslužuje v celoti predpisov in ugodnosti § 133 ostavek 3, ki se glasi : „Dokler teče pritožbeni rok alt pritožbeno postopanje ali rok za tožbo na upravno sodišče, je dovoliti davčnemu zavezancu vpogled in prepis spisov, kolikor ne gre za spise, v katere se ne sme dovoliti vpogleda iz javnih razlogov ali zaradi varovanja tajnosti strokovna mnenja Izjave prič in obvestila zaupnikov, izvzemšt dopise, niso izključeni iz vpogleda."
Konstatiralo se je tudi, da se davčni odbori odnosno člani davčnih odborov ponekod niso v zadostni meri zavedali svojih pravic in dolžnosti, raditega bo sedaj moralo priti v mnogo več slučajih kako~ bi s!cer
trebalo do vlaganja prizivov, pozvalo se je pa vse gg. člane davčnih odborov, da se naj zavedajo vseh svojih pravic in dolžnosti pri postopanju, kadar se bo šlo za reševanje predlogov v prizivnem postopanju, v kolikor spada to po predpisih davčnega zakona v njihov delokrog in ko se gre za določitev pridobnine izpod minimuma določenega po mnogokratniku na podlagi zgradarine.
Kot delegati k direkciji financ v Lljubljani so bili določeni gg. Čeh Franc, Mekiš Štefan, Šbfil Anton, Hackl Viljem, Mikola Franc in Lang Kari, ki se bodo predstavili g. finančnemu direktorju pod vodstvom g. narodnega poslanca Benko Josipa.
Pri samostojnih predlogih je bila sprejeta soglasno resolucija, ki jo objavljamo na tem mestu in je to resolucijo podpisalo 218 navzočih trgovcev.
Resolucija.
Trgovstvo sreza Murska Sobota, zbrano na članskem sestanku dne 3. novembra 1934 v Murski Soboti razpravljajoč o težkem položaju:
Nujno potrebo, da se naša notranja gospod%ka politika preustroji v smeri objektivnega in pravičnega zastopanja vseh stanov na pošteni in pravični porazdelitvi dobrin in bremen.
Trgovstvo zahteva, da se težnje gospodarstva v naši gospodarski politiki bolje uvažujejo in ugotavlja, da za mnoge težnje ne najde na mero-dajnem mestu pravega razumevanja.
Glede davčnih bremen ugotavlja zbrano trgovstvo, da je davčna obremenitev že zdaleka presegla meje znosljivosti in plačilne sposobnosti, kajti ugotovljeno je, da ako ostane pri sedanjem davčnem predpisu, bo to pomenilo katastrofo za mnoge trgovce, ki nimajo dovolj imovine iz prejšnjih let.
Zato smatra trgovstvo, da se v skladu z reformo naše notranje gospodarske politike reformira tudi finančna politika, predvsem pa da se ukine § 7. zakona o neposrednih davkih o izpremembah in dopolnitvah, ki določa najemnino odnosno najemno vrednot kot podlago za odmero pridobnine, ker tira ravno najmanjšega obrtnika in trgovca direktno v propast.
Da se porazdelijo davki sorazmerno po gospodarski moči stanu ter ukinejo vsi privilegiji ustanov, ki uži-
vajo razne davčne olajšave in ugodnosti in izvede reforma zakona o neposrednih davkih v pogledu kontin-gentiranja pridobnine in določi davčn minimum po finančnih direkcijah.
Davčni rubeži se naj ustavijo ii dovolijo odplačila davkov v obrokih dokler se ne izboljšajo gospodarski razmere.
Zahtevamo, da se prepove industrijske prodajalne in podružnici sploh, a v kolikor te obstoje i doklei se ne ukinejo, se naj obdavčijo p< istem načelu kot druga podjetja i kraju obratovališča, a ne po bilanc svojih central.
Nadalje zahtevamo, da se z\ dobo enega leta ustavi vsako izdajanj« novih dovolil in pooblastil za otvar-janje trgovskih obratov.
Uvideven finančni minister.
češkoslovaški finančni ministei Trapi je izjavil, kakor poroča trgovski list, da se davkoplačevalci m češkoslovaškem ne smejo več obremeniti z drugimi davki, ker bi sicei moglo priti do poloma narodneg« gospodarstva. V podobnem in š< slabšem položaju so davkoplačevalc tudi v drugih državah, le žal, da finančni ministri tega nočej» priznati
Ali je res nemogoče, da bi se upošteval več ko težavni položa davkoplačevalcev, kadar je pomoč še mogoča ?
Podelitev vagonov na državnih železnicah.
Generalna direkcija državnih že lezntc javlja, da se bodo začenši j 1. novembrom podeljevali vagoni samo enkrat na dan, in to ob 12. url Zato se opozarjajo vse stranke, di vlože svoja naročila vagonov pri načelnikih postaj najkesnej do pol devetih dopoldne in sicer dan prej, kc potrebujejo vagone. Kar se pa tiče vagonov za blago z veliko prostornino, vagonov za sveže meso, perutni-no, oglje itd., za katero blago irnj naša železnica le omejeno število vagonov, pa se priporoča, da se naročila za vagone vlože že dva do štiri dni pred nakladanjem blaga, da bi mogle želežnice popolnoma ustreči željam poslovnega sveta.
18 oralov zemlje it rrOaa SO zidana hiša z inventarono Več se poizve v Prekmurski Tiskarn!
v M. Soboti.	3
zahvala.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem gospodu^Džuban Josipu, okrožnemu inšpektoru gasilske župe v Križevcih, da so se na dan Vseh svetnikov spomnili na mojega pokojnega sina
KÀLMÀNA
in tako ganljivo govorili ob njegovem preranem grobu.
Zahvaljujem se gasilski četi iz Šulincih, ki se je korporativno udeležila in položila lepi venec na grob, katerega je naredila po naročilu gasilske čete omožena Kovačec G'zela.
Hvalo smo dolžni g. Kovačec Faniki, ki je iz Amerike naročila sestri Giziki, da naj naredi in položi na grob lepi venec. Obenem se zahzaljujem g. Singerovi, ki je poslala tudi lep venec.
Vsem skupaj Bog plačaj I
ŠULINCI, 6. XI. 1934.
Gumilar Ädäm in žena.