388
Naši dopisi,
]Z Zagreba 17. nov. — Menda Ljubljanska policija ne bode 2arad tega Vašega lista zaplenila, ako Vam poročam, da preteklo nedeljo na povratku iz Ljubljane je došei v Zagreb junaški boritelj za oslobođenje naših bratov v Hercegovini gosp. Miroslav Hubmajer in da vseučiliščna mladež je njemu na čast napravila v goatilniei „pri jagnjetu" večerjo, pri kateri je navdušeno slavila Vašega rojaka, ki je pripravljen tudi življenje svoje žrtvovati za to , da slovanske naše brate reši iz krempljev krvoločnega Turka. Udeležilo se je te sla-vitve okoli 180 dijakov, pa tuli druzih gostov. Slušatelj modrosiovja gosp. Arnold je pozdravil Hubmajer] a z lepim govorom, kojega je junaški Slovenec odzdravil v daljem govoru tako srčno, da živioklicev ni bilo ni konca ni kraja, Sledilo je potejn še mnogo zdravic y od strani zastopnikov Bolgarov, Cehov, Horvatov, Slovencev, Istrijanov, Dalmatmcev itd., med katerimi so slovanske pesmi povzdigovale svečanost, koja je trajala čez polnoči. Ako Bog dade i sreča junaška, oslobodili bodo se bratje naši Turškega jarma: s to veselo nado so se ločili gostje od moža , ki se tako plemenito žrtvuje za to, da bi milo solnce zasijalo mučenikom na iztoku!
V Gorici 21. nov. — V našem mestnem starešinstvu vlada zdaj še precej mir; liberalci — ki so na krmilu — niso prenapeti, klerikalci nimajo tedaj vzroka, da bi jim nasprotovali. Tako se je ni davno obravnavanje proračuna za 187G mirno vršilo. Ena najvažnisih zadev, na katero se nanaša preudarek, je novo pokopališče, ki se ima napraviti. Stvar je re3 nujna in govori se o njej že veliko let. Sestavljen je poseben odbor izmed starešinstva, kteri to zadevo pretresa. Določeno je že, da novo grobišče ima priti na Blančo ali tje naprej proti Panovcu. *) Tam bi bil res primeren kraj. Njiv (kampov) mislijo ntteupiti za novo pokopališče kakih 20 (sedanje ne men menda ko kakih 8—10). Ves prostor poleg zkia mislijo v novem pokopilišču odločiti za rodbinske rakve. Preudarjenih je za novo pokopališče 60.00J gold. — Na sedanjem pokopališču na železnični (oziroma Tržaški) c- su nameravajo kapelo po koncu pustiti, ker se mesto na tisto stran širi. — Imenovana je novo presk u sevalna komisija za ljudske in meščanske šoie za naslednja 3 leta. Razen dveb, so vsi nje udje tisti, kakor prej. Namesti prejšnjega ravnatelja, girun. g. SehafTenhauer ja , je g. dr. Tilh.Schreiber (vodja c. kr. više realke) novi komisiji ravnatelj. Ostalj udje so: vodja žensk, izobra-ževalisča, L. P. Rojakovič; gimnazijski profesorji gg. Frapporti, Hafner, Laza«*, A. Marušič; profesorji žensk. izobraž. gg, Motz in (okrajni nadzornik) Vodopivec in c. k. deške vadnice učitelj g. Val. Kumar. — V Trstu menda ne bo več take komisije , pač pa v Kopru. — Za  državno   dekliško vadnico   ste   imenovani   2
*) To je proti se vero-vzhodu od mesta.                   Pis.
novi učiteljici neka gospodična Waller, Tiroljka, in Eaia Toman, Slovenka — una za laško-nemški, ta za sloven-sko-nemški poduk. — Laški oddelek žensk, izobraževa-lišča ima vendar-le že letos 3 tečaje, v I. je čez 50, v II. 7 in v III. tudi nekaj deklet. V slovenskem oddelku ni bilo mogoče odpreti II.—L V. razreda; v L je 16 poslušalk. — Kakor prej na gimnaziji, tako so, letos tudi v realki skrčili rabo maternega jezika pri verskem poduku: v III. razredu se pod-učuje po nemški (in samo v pripravljavnem I. in II. razredu v slov., oziroma ital. jeziku). — O konfisko-,/ vanji naših 2 slov. listov ni mi treba pisati, saj ta reč je tudi v Ljubljani na dnevnem redu. — Kakor oktober je tudi november deževen; sinoči je bližnje gore sneg pobelil, al burja vendar ne more Še prav zmagati. — Dva slovenska goljufa, ki sta se delala sorodnika našega prevzv. nadškofa in zlorabila njihovo veljavo, opeharila sta nekega kmeta z Vogarskega (2 uri od tod), da jima je posodil 200 gold. Da niso hoteli pozneje v škofiji takih sorodnikov poznati in Vogarcu denarja povrniti — razume se samo od sebe. Ta dogodek nas uči, da tudi celo hudobnežem je vendar-le duhovščina — v tem primerljeji naš nadškof — poroštvo poštenosti in veljave. Kedaj bode pa neke naše ljudi pamet srečala — to sam Bog ve.
Iz TfSia 21. nov. — Naj zopet „Novicam" nekoliko poročam o dogodbah zadnjega časa. Društvo „Edinost" je po pozvedbah , da ste se v Gorici slovenski stranki sprijaznili, po svojem udu gosp. Krizman u, kaplanu v Vrdeli, predlagalo, naj se „boča" podpira in zato naj Primorski Slovenci ne snujejo lastnega časnika, ker tako bi se društveni časnik ne mogel zdrževati in sestri „Soči" bi se škodovalo. Ta predlog je bil enoglasno sprejet. — Mestni zbor je več sej zaporedoma porabil za obravnavo mestnega posojila 3 milijonov, koje hočejo v 2-1 letih izplačati. To posojilo bo zahtevalo 1 milijon in 673.376 forintov obresti v 24 letih in to ra-čunjeno samo po 4%> in s tem pogojem, da bi se denar 3 milijonov brez provizije dobiti mogel. Da bi le okolice kaka butara ne zadela v tej denarni zadevi! Druge seje so se vrtile okoli tega, kako bi mesto z dobro pitno vodo oskrbeti mogli. Sklenilo se je Reko v Trst pripeljati. Se drugih več sej se je porabilo za proračun glede javnih stavb, koje hočejo v prihodnjih 5 letih dovršiti. Tako se je sklenilo, da se bo tukajšne pokopališče od 18 do 30 tisuč sežnjev razširilo, kar bode 100.000 gold. stalo; za popravljanje potov na pokopališči 2000 gold., za pokriti trg 300.000 gold., za mesnico v St. Sabi je dovoljenih 50.000 gold., za razširjenje pokopališča v Barkoli (v okolici) 200 gold. , za zidanje dveh novih ljudskih šol v okolici in popravljanje nekaterih drugih 50.000 gold. Zato bo okolica srotovo srčno hvaležna. Ker sem že pri šolah, dovolite, da še povem, da so v seji 11. dne t. m. gospodično Antonijo Ferlugo za stalno učiteljico v Rojani imenovali, dve drugI učiteljici pa odpravili: eno zarad slabega sluha, drugo zarad pomanjkanja učiteljske sposobnosti. Za eno teh dveh je nam žal, ker je bila izvrstna učiteljska moč, za drugo pa ne, kajti če si sama noče pomagati, ni vredna, da bi jej drugi pomagali.
Iz Koroškega 19. nov. (Ali na Koroškem — ali na Turškem?) tako so popraševali vsi, ki so brali iz „Juo-ske doline'* v „Politiki" dopis, ki popisuje stan ravnopravnosti, ki jo na Koroškem Slovecci vživajo v vojaštvu, v političnih in sodniških uradih, v šolah itd. „Novice" so v 39. listu prinesle tudi narodne pritožbe Slovanov v Hercegovini in Bosni; zdaj pa čujte popis „Politike", kako se Koroškim Slovencem godi, in ga primerite z ravno prej   navedeno  pritožbo Turških Slo-/
vanov. ,,Politik" piše: „Mi Koroški Slovenci smo zarad narodne ravnopravnosti   v  hudih stiskah.    Ze nekaj let sem prosimo,   kar   drugi   si In o zah te vaj o ,   da bi ae dobrohotno vise   določbe   o   silno   važnih vojaških kontrolskih komisijah   vsaj   v tem   oziru   spolno-vale,   da   bi   se   v   čisto   slovenske okraje poslal vsaj   slovenskega,   to  je   druzega   deželnega  jezika zmožen častnik. Zalibog,   da   se   tudi letos na nas niso ozirali in k nam   — menda vsaj  ne na kljub? — zopet poslali istega trdega Nemca,   ki   se je lansko leto tako breztaktno   obnašal   in   nekemu   reservistu   samo   zarad tega žugal   s kaznijo,   ker   ni   znal  nemški govoriti. Lani sem   o   tej   reči   poročal   v   Celovškem ,,Karntner Blattu",  ker pa je  bil vspeh ravno nasproten in reč ni j prišla mioisterstvu na ušesa ,   letos pošljem svoje poročilo „Politiki",   da   dojde   pravim   v roke.    Tudi se je letos zgodilo,   da   si več vojakov iz strahu pred kaznijo pri oni  komisiji ni upalo razodeti  svojih  prosinj  in staviti vprašanj.    Na odpust vrni^ši se voiaki  nam  pripovedujejo   še   lepših   reči   o teh  komisijah.    Znano je, da v Maroičičevem   polku je veliko Slovencev,   ki niso vsi zmožni   nemškega jezika.    Da   se ga pa laglje in hitreje   nauče,   nepodueujejo   se   na   po liagi  že slovensko   natisnjene  knjižice  pametno in pedagogično, ampak razdele se med njimi ordonance, ki imajo dolžnost   zatožiti   vsakega  Slovenca,   ki   le   besedico v materinskem jeziku spregovori, da ga kaznujejo.   —   O slovenskem   razglaševanji in  pnjas-novanji danih  povelj  ni ne duha ne sluha, da-st najviše povelje med drugim določuje:  ,,Določbe službenega pravila morajo se v pravem duhu  umeti in  po oficirjih vojaščini umevno   in   njihovi izobraženosti primerno pojasniti in   v   glavo   vtisniti.    Tudi   jih   mora   vsa  vojaščina, naj  že ima   katero koli   chargo,   brezizjemno   in tudi v formalnem   oziru   natančno   znati in   spolnovati." Častniki bi morali   biti   čarobniki,   če   bi   hoteli   trdim Slovencem službena   pravila  vtisniti   v   nemškem jeziku.    C. kr. vojno   ministerstvo je   razdeiivši cesarsko pesem   med   vojake   v nemškem   in   slovenskem  jeziku gotovo imelo namen,   da   naj   to navdušeno cesarsko pesem dotični predniki vojakom svojim v spomin vtisnejo in s pravim Avstrijskim rodoljubjem  jih navdajajo. Zalibog pa, da se to ne izvršuje!    Tiskovine cesarske pesmi leže pri računskem feldvebelnu,   vojaški oddelki pa sem ter t,e pojo pesmi, ki bi bile pristojne le vojakom Pruskim.    Tako nam   pripovedujejo  z žalostjo vojaki,   ki   se vračajo domu.    In vendar je ravnopravnost naša pri vojaštvu   primerno   še   dobra. — Načelniki   političnih   in    aodnijskih    uradov   so   trdi Nemci.    Pri   deželni vladi  je   svetovalec  g.   France Novak ,   ki je   tukaj   Še  iz Doberle vesi sem prav priljubljen in spoštovan ,   slovenščine   zmožen   in se s slovenskimi ljudmi prav rad pogovarja slovenski.   Pri deželni sod ni j i   pa   se gospodje zanimajo za nemškega predsednika, da jih kot Nemce ne bi nadlegoval z osnovo slovenskega   senata.    Po   viših   uradih  ravnajo   se   tudi okrajna glavarstva.   Zupan Doberleveški, trd Slovenec,   si  je   drznil   okrajnemu glavarstvu v Velikovcu pošiljati slovenske spise,  Paje bil zarad tega hudo pokaran in se mu je cei6 žugalo, da bo kaznovan in odstavljen! —   O šoli   kaj   pisati   reklo   bi se pero krhati.   Najglavnejši namen nase ljudske šole — upamo, da le za  zdaj — je po ne m če vanje naše jako talentirane in prebrisane,   pa  žalibože za najlepša leta ogoljufane šolske mladeži. Ne zna niti  brati, niti pisati,  niti računiti, in sicer niti slovensko niti nemško ne, in pride vkljub osemletnemu  poduČevanju iz šole brez vse omike in se tudi dalje ne more izobraziti,  ker ne zna slovenski brati.   —   A pri  tej   različni   pravnosti Slovencev je pa vendar tudi ena ravnopravnost, namreč v državnih, de-
želnih ia srenjskih davkih, ici p& v teaa; da V3i enako ljubijo tukajšnjo vino Setaravaško.'*
Z Maribora 22. nov. — Veliko hrupa je povzročil te dni velikansk ,,krach" dveh neuaeurskin pijonirjev, poslancev Brandstetterja in Konrada S ei del na. Brandstetter se je na Dunaji hotel vstreliti, pa se \ slabo zadel in zdaj leži v Radvanji ranjen. Dolg njegov znaša čez 3)0.000 gold. Mariborčani zgube nekateri po 40.000, drugi po 30.00'), 9030, največ pa po 100 in 50 gold. Seidl je menda tudi ob vse, ker je svojemu prijatelju menjice podpisavai in ravno najveće. Najbolj je prišel na kant po Dunajskih j udi h , ki ga zdaj ru-bijo, da je kaj. Tako je, če se človek brati z Dunajskimi judi in liberalci! Se je pa le zopet pokazalo, kam pripelje početje, kakoršno uganjaj:) vitezi .,N. Fr* Presseu. Kaj pa z onimi 60.000 gld., katere je Brandstetter dobil iz državnega žaklja za neki nič vredni rudokop, tega ne verao. Gotovo so tudi ti tam, kjer drugi.
Iz Ljubljane. — Gosp. predsednik družbe kmetijske Kranjske baron Wurzbach z gospodi odborniki glavnega odbora so počastili dr. Jan. Bleiweisa včeraj pred dnevom godu njegovega s pohodom svojim in v spomin 251etnice živinozdravuiske šole Ljubljanske, kateri začetnik in vodja je on, mu posvetili krasen srebern kozarec. Gospod baron Wurzbach ga je v imenu od-borovem s toplim govorom pozdravil , katerega je zelo ginjenega srca odzdravil dr. Bleivveis, zahvalivši se za toliko čast in obljubivži, da do zadnjega diha hoče žrtvovati vse svoje moči mili domovini in še posebno družbi kmetijski, po kateri si je pridobil zaupanje naroda svojega.
—   {Iz seje deželnega odbora 20. novembra.) Ustno poročilo deželnega glavarja o posvetovanji enketne komisije pri deželni vladi o prenaredbi sedanje gozdne postave vzelo se je na znanje. — Prošnje za eno izpraznjeno štipendijo razpuščenega samostanskega zavoda (v Mekmah in VTelesovem) za hčere zaslužnih Kranjskih rodovin žlahnega revnega stanu izročile so se s predlogom trojice prošnjic deželni vladi, da jih predloži na najvišem mestu v podelitev štipendije. — Dopis deželne vlade , da je v zadnjem deželnem zboru sklenjena postava zarad enakih plač učiteljic na ljudskih in meščanskih šolah, kakor jih imajo učitelji, zadobila cesarjevo potrjenje,  vzel se je na znanje«
—   Sejni sv. Ospete v pondeljek je bil jako slab. Povsod je bilo očitno, da nikjer denarja ni. Živine so pripeljali veliko; cena konj in goved je bila nizka, pa kupca skoro nič;   še Laha zdaj ni bilo.
—   Pres vitli cesar je za napravo tukajšnje hiše za bolehne pa neozdravljive siromake 100J gld. iz lastne blagajnice darovati blagovolil. Cesarica Marija Ana je darovala 400 gold., nadvoj voda Albreht 20J gold.
—   Gosp. France Erjavec,   dozdaj   profesor na gimnaziji Goriški, slavnoznani pisatelj slovenski in osobito strokovnjak v natoroznanstvu, je imenovan za profesorja na vseučilišču Zagrebškem.
—    Gospod knezoškof dr. Pogačar, ki se je pretekli teden podal na Dunaj, prišel je včeraj zopet nazaj.
—  Naš rojak, pl. Viktor Vest, dozdaj predsednik c. k. okrožne sodnije Celjske, je imenovan za predsednika c. k. deželne sodnije Koroške. Ker je slovenskega jezika popolnoma zmožen, smemo pričakovati, da bode v tej zadevi Koroškim Slovencem dal, kar ravnopravnost narodna zahteva,
—    Sinoči je pevski zbor narodne naše čitalnice gosp. dr. Jan. Bleiweisu kot predsedniku njenemu napravil res nenavadno lepo serenado.
389
— Difteritis in pa policijska zasega slovenskih časnikov ste že več časa epidemični v Ljubljani. „JNulla dies sine confiscatione", sme se pač dandanes reči. Sobotni „Slovenec" je bil zopet zasežen zarad popisa, kako je vrednik njegov pred sodnijo zagovarjal nekrivdo zaseženega 123. lista „SlovenČevega".
—  „Slovencu** je pisal v včerajšnjem listu učitelj Sadar iz Škofje Loke, da ni vse resnica, kar se je o njem pisalo v loO. listu, iz katerega so tudi „Novice" par vrstic posnele.
—   V Škof j i Loki) je v pondeljek nastal požar, h kateremu se je podala tudi Ljubljanska požarna bramba telegraiično poklicana s posebnim železniškim vlakom. Ko je gori dospela, je bil ogenj že pogašen. Pogoreli ste Vilfanova pa Kandiševa hiša v Karlovcu. Kako se je vnelo, še nismo zvedeli.
—   ( V častni spomin Francetu Prešernu) napravi narodna čitalnica v nedeljo 28. dne t. m. veliko besedo s sledečim programom: 1. Slavnostni govor, govori doktorand prava gospod Ivan Tavčar. 2. Vinko Vinar — ^Pjevajmo", moški zbor. 3. Kubinstein — dvospev iz opere „Kinder der Haide" za sopran in tenor, pojeta gospa Dragpila Odijeva in gospod J. Meden. 4. Havden - Št. 56. kvartet za dvoje gosli, violo in violon. 5. M. Vilhar — „Slavski dom", sa mospev za bas in moški zb r. Solo poje gosp. J. Kocelj. G. Donizetti — „Lukrezia Lorgiaa, tercet za sopran, tenor in bariton, pojo gospa D. Odijeva in gospoda J. Meden in V. V al en ta. 7. Maše k — „Gazele". Besede Fr. Prešernove; deklamacija z moškim zborom; deklam uje g ,sp. Ant. Jelo č ni k. — Začetek   ob   7. uri  zvečer. — Častite ude vljudno vabi
odbor čitalničin. — (Slovensko gledišče.) V nedeljo se je v polni hiši predstavljala igra „Na Osojah" izvrstno. Največ pohvale so dobili in zaslužili gospoda Schmidt z Valentinom in Kocelj z Matijem, pa gospici Podkraj-škova in Vrtnikova, ki je prvikrat jako pogumno stopila na oder. Pri gospici Ledarjevi bi bilo želeti več občutka za to, kar govori in predstavlja. Tudi gospod Rus je župnika dobro narisal. Vspeh igre je bil sijajen.
390