Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 41-54 41 Strokovni članek / Professional article GOZD V VALVASORJEVI SLAVI VOJVODINE KRANJSKE FOREST IN VALVASOR'S THE GLORY OF THE DUCHY OF CARNIOLA Špela HRAST1, Gregor TORKAR2 (1) University of Ljubljana, spela.hrast@pef.uni-lj.si (2) University of Ljubljana, gregor.torkar@pef.uni-lj.si IZVLEČEK Z gozdom povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki se lahko s časom in prostorom spreminjajo ter tako nosijo pomembne informacije o dojemanju in odnosu do gozda tako posameznika kot družbe. Analizirali smo Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize Slave vojvodine Kranjske. Ugotovili smo, da lahko v njej prepoznamo enajst od se- demnajstih različnih funkcij gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. Prepoznamo lahko 25 različnih lesnatih rastlin, pri čemer so najpogosteje omenjeni predstavniki rodov bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke. Omenja tudi 78 različnih gozdnih vrst ali skupin živali. Pri tem nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Vendar mu niso enako pomembni vsi vretenčarji, ampak predvsem predstavniki ptic in sesalcev, ki jih povezuje z lovom ali lepim petjem. Ključne besede: ekosistemske storitve, vrstna pestrost, funkcije gozdov, vloge gozdov, Slava vojvodine Kranjske ABSTRACT Forest is connected with numerous roles and functions, which can vary through time and place, thereby bearing the important information on the individual and social perception and attitudes toward forest. We have analysed Valvasor’s identification of forest roles and functions through content analysis of the Glory of the Duchy of Carniola. Eleven of the seventeen different forest functions can be recognized, which shows the author’s broad perception of the forest. Valvasor can also be praised for his exceptional identification of the diversity of Carniola forests. We can identify 25 different woody plants with the most fre- quently mentioned species belonging to the beech, pine, oak, chestnut and fir genera. Altogether, 78 different species or groups of forest animals are mentioned. Valvasor gives less importance to invertebrates than vertebrates, whereby not all vertebrates are equally important to him, assigning more importance to birds and mammals connected with hunting or beautiful singing. Key words: ecosystem services, species diversity, forest functions, forest roles, the Glory of the Duchy of Carniola GDK 902(045)=163.6 Prispelo / Received: 23. 1. 2017 DOI 10.20315/ASetL.113.4 Sprejeto / Accepted: 24. 4. 2017 1 UVOD 1 INTRODUCTION Kljub temu, da je Slava vojvodine Kranjske eno najvplivnejših knjig slovenskega naroda, tako v razvo- ju znanosti, literature ter v razvoju deželne in nacio- nalne identitete (Vidmar, 2014), smo Slovenci dobili njen popolni prevod v slovenski jezik šele leta 2013. V prispevku analiziramo Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda v prevodu II., III. in IV. knjige Slava vojvodine Kranjske (2009). Za analizo omenjenih knjig smo se odločili, ker od petnajstih knjig Slave vojvodine Kranjske izbrane knjige vsebujejo največ naravoslov- nih vsebin, ki nam dajejo vpogled v naravo Kranjske in njeno dojemanje v 17. stoletju. 1.2 Vloge in funkcije gozda 1.2 Forest roles and functions Gozdnatost v Sloveniji je 58-odstotna (Poljanec, 2012). Gozd je v našem okolju prvobitna življenjska združba. Gre za združbo, katere osnovni graditelj so drevesne vrste, v medsebojni povezanosti z neživim okoljem pa sestavlja ekosistem (Papež in sod., 1997). Kot navaja Resolucija o nacionalnem gozdnem progra- mu (ReNGP, 2007), je gozd v Sloveniji tudi simbol pre- poznavnosti in odsev našega odnosa do trajnostnega razvoja. Gozd s svojim obstojem in delovanjem opravlja ogromno različnih vlog in funkcij, ki so nam v vsako- dnevnem življenju popolnoma samoumevne (Zafran, 2013). S pomenom funkcij in vlog gozda se ukvarja gozdarska stroka. Današnje gospodarjenje z gozdovi temelji na konceptu integracijskega večnamenskega gospodarjenja. To pomeni, da so gozdovi pomembni za okoljske, socialne in ekonomske funkcije hkrati (Bonči- na in sod., 2013). V Sloveniji se je s sistematiko funkcij gozda prvi začel ukvarjati Anko (Planinšek, 2010). Ta je razdelil pojem funkcije gozda na pojma funkcije in vloge gozda. Tako pod izrazom funkcije gozda obrav- 42 Hrast Š., Torkar G.: Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske nava ekološke funkcije gozdnega ekosistema, ki so ob- stajale že pred navzočnostjo človeka v gozdu in so zato od človeka neodvisne. Vlogo gozda pa opredeljuje kot nekaj, kar človek v danih razmerah pričakuje od goz- da (Anko, 1995). Vloge in funkcije gozda so med seboj povezane na različne načine. Lahko so med seboj ne- odvisne ali celo pospeševalne, lahko pa se medsebojno izključujejo ali omejujejo (Millennium Ecosystem As- sessment, 2005). Človek je že zelo zgodaj prepoznal posamezne vlo- ge gozda, do njihove kompleksnejše delitve pa je prišlo pozneje. Način delitve in njena podrobnost nam lahko veliko povesta o odnosu dane skupnosti do gozda pa tudi o skupnosti sami – o stvareh, kot so civilizacijska stopnja, tradicija, izkustvo, lastninski odnosi, revščina, obilje ipd. (Anko, 1995). Anko (1995) je po zgledu drugih delitev vloge in funkcije gozdov v slovenskem prostoru razdelil v tri večje skupine. Prvo skupino sestavljajo proizvodne vloge in funkcije, kamor štejemo rastlinsko in živalsko snov, ki zadovoljuje človekove potrebe. V drugo skupi- no, ki jo je poimenoval okoljske oz. ekološke funkcije, je umestil vloge in funkcije gozda, ki so večinoma podre- jene zakonom nežive narave in se nanašajo na obliko- vanje naravnega in človeškega fizičnega okolja. Zadnjo skupino sestavljajo socialne vloge in funkcije gozda, ki so podrejene družbenim (psihološkim, sociološkim, političnim, ekonomskim …) zakonom (Anko, 1995). Zakon o gozdovih (1993) navaja, da je potrebno zagotoviti ekološko, socialno in proizvodno funkcijo gozda. V ta namen Zakon o gozdovih (1993) opredeli 17 različnih funkcij, 22. člen Pravilnika o načrtih za go- spodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) pa jih še natančneje opredeli. Ker slovenski predpisi vsebujejo samo termin funkcije gozda, bomo v delih članka, kjer uporabljamo razdelitev vlog in funkcij po Zakonu o gozdovih (1993), uporabljali termina vloge in funkcije gozdov kot sinonima. Predvsem v tuji literaturi se zelo uveljavlja tudi pojem ekosistemske storite. Ekosistemske storitve so opredeljene kot koristi za ljudi, ki izhajajo posredno ali neposredno iz ekosistemskih funkcij. Definicije jih opredeljujejo tudi kot pogoje in postopke, s katerimi naravni ekosistemi in vrste, ki jih sestavljajo, vzdržuje- jo in izpolnjujejo človeško življenje, ter kot koristi eko- sistemov (Costanza in sod., 1997; Daily, 1999; De Groot in sod., 2002; Fisher in sod., 2008). Zaradi preplete- nosti in kompleksnosti funkcij in vlog gozdov nobena dosedanja razdelitev ni zadovoljila vseh zahtev različ- nih uporabnikov. Prav tako so lahko razdelitve zaradi družbenih sprememb čez nekaj desetletij neuporabne (Planinšek, 2010). V slovenskem prostoru Pirnat (2013) v povzetku ekspertize iz leta 2007 vendarle predlaga ohranitev treh splošnih skupin funkcij (ekološke, socialne in proizvodne), a se zavzema za preimenovanje in zmanj- šanje števila funkcij v splošnih skupinah. Planinšek (2010) v svojem magistrskem delu v skladu s primer- javo z mednarodnim prostorom predstavlja predlog novega poimenovanja glavnih skupin funkcij. Ekološke funkcije bi preimenovala v funkcije gozdov, socialne v storitve gozdov, proizvodne pa v gozdne dobrine (Pla- ninšek, 2010). Da je delitev funkcij potrebna prevetri- tve, predvsem v smeri zmanjševanja njihovega števila, njihovega poimenovanja in opredelitve v skladu z med- narodnimi smernicami, opozarja tudi njun skupni pre- dlog iz leta 2012 (Planinšek in Pirnat, 2012). 1.3 Janez Vajkard Valvasor in Slava vojvodine Kranjske 1.3 Janez Vajkard Valvasor and The Glory of the Duchy of Carniola Janeza Vajkarda Valvasorja lahko opredelimo kot polihistorja sedemnajstega stoletja, ki je svoje izkušnje in znanje pridobival tako preko šolanja v jezuitski gim- naziji v Ljubljani kot na potovanjih v tujini in v vojaški službi (Rojc, 1990). Intelektualno je izstopal iz takra- tnega okolja, kar nakazuje tudi to, da je bil leta 1687 izvoljen v najstarejšo akademijo znanosti – Royal So- ciety v Londonu (Reisp, 1983). Dve leti kasneje je izšlo njegovo življenjsko delo Die Ehre Deß Hertzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske), ki je prvi sistematič- ni prikaz našega ozemlja, življenja in zgodovine (Reisp, 1989). Slava vojvodine Kranjske predstavlja tako vrh kot sklep Valvasorjevega znanstvenega dela. Nastajala je približno štiri leta, vendar knjige niso nastajale v istem vrstnem redu, kot so danes označene (Reisp, 1983). Terensko gradivo je Valvasor zbiral z opazovanjem in opisovanjem. Bogataj (1990) navaja, da je v tem naj- večja vrednost, saj je Valvasor podatke zbiral na poto- vanjih in na podlagi lastnih raziskav, kjer mu je lastno izkustvo pomenilo osnovo za spoznanje resnice. Val- vasor je torej najprej opazoval, spraševal priče in oči- vidce, nato pa preverjal izjave in pretehtal dejstva. Pri svojem delu je uporabljal tudi arhivske vire in meto- do dopisovanja. Danes bi lahko govorili že o zametkih vprašalnika (Bogataj, 1990). Pri tem pa je bil razočaran nad pomočjo rojakov pri pisanju, saj so se na prošnje zelo slabo odzvali (Rupel, 1969). Valvasor sam oprede- li, da ni bilo nobenega drugega človeka, ki bi Kranjsko večkrat po dolgem in počez prepotoval. In sicer na ko- nju, s pištolo ob sedlu, s služabnikom, ki zraven jezdi in nosi popotnico ter instrumente, ter s psom, ki jima Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 41-54 43 omogoča večjo varnost. Vzpenjal se je na gore, spuščal v jame, meril, zapisoval, izpraševal ipd. (Reisp, 1983). Na drugi strani pa Zwitter (2014) opozarja in na pri- merih dokaže, da Valvasor le ni sam preverjal in izkusil vsega, kar trdi v Slavi vojvodine Kranjske. Potrebno je tudi poudariti, da je Valvasor vedno iskal zanimivosti in posebnosti ter včasih tudi pretiraval, da bi se neka stvar zdela nenavadna in zanimiva (Rupel, 1969). Slava vojvodine Kranjske je razdeljena na 15 knjig, ki so vezane v 4 dele. Skupaj tako obsega 3532 strani in 24 slikovnih prilog (Reisp, 1989). Navaja kar 1300 različnih del in skoraj toliko avtorjev (Slava vojvodi- ne Kranjske, b.d.). Prvi del Slave vojvodine Kranjske tvorijo prve štiri knjige. Če izvzamemo prvo knjigo, ki jo je napisal Erazem Francisci in govori predvsem o imenih narodov, ki so v najstarejših časih prebivali na Kranjskem, gre za knjige z naravoslovno vsebino, vendar lahko v njih najdemo tudi veliko zgodovinskih podatkov (Reisp, 1983). Za drugo knjigo lahko rečemo, da je dispozicija celotnega dela (Bogataj, 1990). Z njo je Valvasor hotel podati bralcu pregled nad deželo in ga pripraviti na kasnejšo podrobno obravnavo. V tretji knjigi se Valvasor osredotoča na opise gor, rek, vreme- na, bolezni, različnih rastlin, živali ipd. V četrti knjigi pa obravnava naravne redkosti dežele (Reisp, 1983). Ostali trije deli Slave vojvodine Kranjske večinoma niso namenjeni naravoslovju. Njihova vsebina je v obliki spremnih študij podrobneje predstavljena v zborniku Studia Valvasoriana (Weiss, 2014). 1.4 Tematika gozda v Slavi vojvodine Kranjske 1.4 Forest issues in The Glory of the Duchy of Carniola Reisp je v svojem članku Dosedanje raziskave o Val- vasorju in nekatera odprta vprašanja (1990) napove- dal, da se bodo nadaljnje raziskave o Valvasorju gibale v dveh smereh. Prve se bodo osredotočale na dopolnje- vanje poznavanja njegovega življenja, druge pa pred- stavljale vsebinsko vrednotenje njegovih del s strani različnih strok (Reisp, 1990). Leta 1928 je Jeločnik v delu Lov in lovstvo za Valvasorjeve dobe predstavil po- datke o lovu in lovnih živalih, ki jih Valvasor omenja. Pri tem je opozoril tudi na Valvasorjev pozitivni odnos do gozda in ga predstavil kot njegovega zaščitnika (Jeloč- nik, 1928). Leta 2013 so na gradu Bogenšperk odprli stalno muzejsko zbirko z naslovom Valvasorjev pogled v naravo, ki se dotika tudi tematike gozdov (Grad Bo- genšperk, b.d.). Avtorica razstave Erhatič Širnik (2013) poudarja, da je Slava vojvodine Kranjske prvo in edino delo na Kranjskem, ki nam omogoča celosten vpogled v stanje in razumevanje narave v drugi polovici 17. stoletja. Zato je, kljub nekaterim Valvasorjevim sko- pim, površnim in včasih tudi vprašljivim opisom na- rave, njegovo delo izredno dragoceno. Iz opisov lahko čutimo Valvasorjev pozitivni odnos do narave pa tudi njegovo zavedanje, da lahko človek poruši njeno krhko ravnovesje. Avtorica razstave ugotavlja, da je Valvasor že takrat razumel vsestransko vlogo in pomen gozda za ljudi. Pomenil mu je okras dežele pa tudi divjine, polne skrivnosti in nevarnosti. Ko v Slavi vojvodine Kranjske predstavlja gozdove, navaja tako vrste drevja in živali, ki se pojavljajo v njih, kot tudi druge zanimivosti, pove- zane s posameznim gozdom. Omenja, da so ljudje na- birali različne gozdne sadeže, kot so lešniki, kostanji, gobe, robide ipd. Poroča tudi, da je v gozdovih takrat živelo veliko divjih živali, in sicer veliko jelenov, srn in divjih prašičev pa tudi medvedov, volkov in lepih risov. Našteva še druge divje živali, kot so lisice, zajci, kune zlatice in kune belice, jazbeci, divje mačke, veverice in druge. Med vsemi gozdnimi živalmi je posebej omenil polha, ki ga je opisal tako z vidika biologije kot vraže- verja. Po njegovem mnenju sta bila število in razno- vrstnost ptic na Kranjskem največja v Evropi (Erhatič Širnik, 2013). Tematiko gozdov v Slavi vojvodine Kranjske obrav- nava tudi Zwitterjev članek Okolje na Kranjskem v 17. stoletju po Slavi vojvodine Kranjske (2014). V temat- skem sklopu rastlin Zwitter podobno kot Erhatič Širnik (2013), avtorica razstave Valvasorjev pogled v naravo, poudari, da Valvasorjevo dojemanje gozdov niha med dvema skrajnostma. Valvasor na eni strani prepoznava gozd kot prijeten (pogosto poudarja lepe razglede), po drugi strani pa kot divjino. Divjina je za Valvasor gozd, v katerem primanjkuje vode in cest, ki je neposeljen, z omejenimi človeškimi posegi ali človeku nevaren. Po drugi strani pa je zanj tudi odsotnost ali premalo dreves in grmovja negativno dejstvo. Valvasor tudi opazi pre- tirano izkoriščanje gozdov kot razlog za redke gozdove. Slava vojvodine Kranjske nam lahko daje tudi osnovni vpogled v spremembe gozdnih drevesnih vrst v primerjavi s 17. stoletjem. Kot enega izmed prime- rov Zwitter navaja obstoj smrekovih gozdov v Spodnji Kranjski. Če je Valvasorjeva trditev, da v Spodnji Kranj- ski ni bilo nobenega smrekovega gozda, točna, potem se je stanje do zgodnjega 20. stoletja močno spremeni- lo (Zwitter, 2014). 2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 2 RESEARCH QUESTIONS Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja: • Katere funkcije gozda lahko prepoznamo v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske? • Katere funkcije gozda so največkrat zastopane v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske? 44 Hrast Š., Torkar G.: Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske • Katere živali in olesenele rastline so v povezavi z gozdom omenjene v II., III. in IV. knjigi Slave vojvo- dine Kranjske? • Katere živali in olesenele rastline so v povezavi z gozdom največkrat zastopane v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske? 3 METODOLOGIJA 3 METHODOLOGY Uporabili smo metodo vsebinske analize dokumen- ta (Vogrinc, 2008). Izvedli smo analizo prevoda II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske avtorja Janeza Vajkarda Valvasorja (2009) v fizični obliki. Analizirane knjige smo izbrali, ker so opredeljene kot knjige Sla- ve vojvodine Kranjske z naravoslovno vsebino (Reisp, 1983). Uvrščene so v prvi del Slave vojvodine Kranj- ske, pri čemer II. knjiga (83 poglavij, 200 strani) poda- ja pregled nad deželo in pripravlja bralca na kasnejšo podrobnejšo obravnavo, III. knjiga (38 poglavij, 168 strani) opisuje gore in gorovja, reke in jezera, vreme in podnebje, različne rastline in živali ipd., medtem ko se IV. knjiga (53 poglavij, 232 strani) osredotoča na na- ravne redkosti dežele. Pri vsebinski analizi izbranih knjig smo vnaprej do- ločili seznam kategorij, ki smo jih zasledovali med bra- njem analiziranega besedila. Z namenom, da bi dobili odgovore na prvi dve raziskovalni vprašanji, so katego- rije predstavljale 17 različnih funkcij gozda, ki jih dolo- ča Zakon o gozdovih (1993), 22. člen Pravilnika o načr- tih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) pa jih še natančneje opredeljuje. Pri tem je bilo zabeleženo, kolikokrat in na katerem mestu v besedilu lahko prepoznamo določeno kategorijo. Z namenom pridobitve globljega vpogleda v prepoznane funkcije gozda je bil v nadaljnji analizi del besedila, v katerem smo prepoznali posamezno funkcijo gozda, prepisan in dodatno kategoriziran. Oblikovane kategorije v posa- mezni funkciji gozda so tokrat predstavljale kontekst, v katerem je bila določena funkcija gozda prepoznana. Z namenom, da bi dobili odgovore na tretjo razi- skovalno vprašanje, so kategorije predstavljali različni rodovi olesenelih rastlin, na četrto raziskovalno vpra- šanje pa različni razredi živali. Za uporabo kategorij rodov in razredov ter ne vrst organizmov smo se od- ločili, ker je iz Valvasorjevih poimenovanj organizmov velikokrat sklepanje na specifično vrsto nemogoče. Tudi pri pridobivanju odgovorov na tretje in četrto raz- iskovalno vprašanje je bilo zabeleženo, kolikokrat in na katerem mestu v besedilu lahko prepoznamo določeno kategorijo. Prav tako je bil v nadaljnji analizi z name- nom pridobitve globljega vpogleda glede omenjenih živali in olesenelih rastlin del besedila, v katerem smo prepoznali posamezno olesenelo rastlino ali žival, pre- pisan in kategoriziran. Kategorije prepoznanih olese- nelih rastlin ali živali so bile tudi v tem primeru obli- kovane glede na kontekst, v katerem so bile olesenele rastline in živali prepoznane. Pri kategorizaciji sta neodvisno sodelovala oba avtorja, ki sta nato manjše odklone v kategorizacijah uskladila. Dobljene podatke smo s pomočjo deskriptivne statistike kvantitativno obdelali v računalniškem pro- gramu Microsoft Office Excel 2013, pri čemer smo iz- računali frekvence in deleže pojavljanja posameznih kategorij. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Funkcije gozda v Slavi vojvodine Kranjske 4.1 Forest functions in The Glory of the Duchy of Carniola V II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske lahko različne funkcije gozda prepoznamo kar 277-krat. Kot je razvidno iz preglednice 1, lahko v omenjenih knjigah prepoznamo enajst različnih funkcij gozda. Pri tem lah- ko te funkcije uvrstimo tako med proizvodne, ekološke kot socialne funkcije gozda. Med funkcije gozda, ki jih v II., III. in IV. knjigi Sla- ve vojvodine Kranjske ne moremo prepoznati, spadajo varovalna funkcija ali funkcija varovanja gozdnih ze- mljišč in sestojev, ki spada med ekološko funkcijo, in polovica socialnih funkcij gozda. Te so higiensko-zdra- vstvena, obrambna, poučna, raziskovalna funkcija in funkcija varovanja kulturne dediščine. Iz preglednice 1 je tudi razvidno, da največji de- lež prepoznanih funkcij gozda iz izbranih knjig Slave vojvodine Kranjske sodi v funkcijo ohranjanja biot- ske raznovrstnosti. Tej sledijo proizvodne funkcije in estetska funkcija. Najmanjši delež med prepoznanimi funkcijami gozda sestavljajo ostale socialne funkcije, in sicer rekreacijska, turistična, zaščitna funkcija in funk- cija varovanja naravnih vrednot. Delež vseh prepoznanih socialnih funkcij gozda je v primerjavi s prepoznanimi proizvodnimi in ekološkimi funkcijam veliko manjši, saj skupina socialnih funkcij obsega samo 10,8 % vseh prepoznanih funkcij gozda. Največji delež (47,3 %) sestavljajo proizvodne funkci- je, predvsem zaradi funkcije ohranjanja biotske razno- vrstnosti pa jim tesno sledijo ekološke funkcije gozda (41,9 %). Lesnoproizvodna funkcija je druga najpogostej- ša prepoznana funkcija gozda v izbranih knjigah Sla- ve vojvodine Kranjske. Najpogosteje jo prepoznamo v odlomkih, kjer Valvasor opisuje les kot splošno surovi- Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 41-54 45 no (31,7 %). Na primer »Dolina daje veliko lesa.« (str. 198) ipd. Pomembnost te funkcije lahko razberemo tako iz pogostosti pojavljanja kot tudi iz tega, da se je avtorju večkrat zdelo vredno omeniti, da določeno po- dročje ni bogato z lesom. Avtor pogosto tudi podrobneje opredeli uporab- nost lesa. Pri tem največkrat omenja uporabo lesa za izdelovanje manjših izdelkov (20,6 %), kot so kadi, sodi, škafi, čebri (npr. str. 137), krožniki, žlice (npr. str. 419), posodice za smodnik (str. 402) in vsi drugi mogo- či izdelki iz lesa (npr. str. 280), in kot gradbenega ma- teriala (20,6 %). Pri tem prepoznamo les kot gradbeni material za ladje (npr. str. 208), za tako imenovane riže, ki so jih uporabljali pri spravilu lesa (str. 456), za ru- dnike (str. 471) in hiše (str. 207). V približno desetini primerov (12,7 %) avtor omenja, da nam gorovje daje les za kurjavo (npr. str. 283). Manj zastopana je upo- rabnost lesa za pohištvo (6,3 %) (npr. str. 207) in oglar- jenje (4,9 %) (npr. str. 197). Avtor samo enkrat (1,6 %) v analiziranih knjigah omeni uporabo lesa za namene zdravljenja. Pri tem omenja jesenov les, ki ga opisuje tudi kot les za rane (str. 419). Omenja tudi les kot se- stavino kresov (1,6 %), ki so bili opozorilni znak pred Turki. Avtor navaja, da en kres vsebuje več sto vozov lesa (str. 234). Pri lesnoproizvodni funkciji gozdov je treba pou- dariti, da Valvasor opozarja tudi na pretirano rabo te funkcije, kar prepoznamo iz delov besedil, kot so »V njem so zbrani hrasti in bukve, je pa že precej izsekan, ker se njegovega lesa poslužuje vsa okolica« (str. 208), »pa ima sedaj malo drevja, ker so ga močno izsekali« (str. 251) ipd. V kontekstu funkcije pridobivanja drugih goz- dnih dobrin, ki po zastopanosti v izbranih knjigah Slave vojvodine Kranjske zaseda tretje mesto, avtor največkrat opisuje različne plodove in semena, ki jih prebivalci izvažajo tudi v daljne dežele (npr. str. 348), in različna zdravilna zelišča (npr. str. 425). Omenja tudi škorpijonovo olje (str. 173), ptičji »lim« (npr. str. 419), drevesne skorje (str. 378), sok (npr. str. 419), smolo (str. 322), gobe (npr. str. 418), šparglje (str. 418), pra- prot (npr. str. 359), med in vosek (npr. str. 442). Iz Slave vojvodine Kranjske lahko razberemo tudi namen nabiranja drugih gozdnih dobrin, ne samo lesa. Največkrat so zastopane gozdne dobrine z vlogo hrane (44,2 %). Druge najbolj zastopane so gozdne dobrine, ki vsebujejo določene zdravilne učinkovine (32,5 %). Valvasor na to opozori že v uvodu poglavja O gozdo- vih na Gorenjskem z odlomkom: »In če bi zahtevali, naj kaj o tem povedo tudi umetniki zdravljenja zdravniki in lekarnarji, bi nam kot dokaz predložili marsikate- ro smolo in drevesno listje kot priporočilo za gozdove in bi jim v čast iz njihovih vej spletli venec« (str. 207). Poleg omenjene smole in drevesnega listja pa kasneje v analiziranih knjigah omenja tudi zdravilno škorpijo- novo olje (str. 173), brezov sok (npr. str. 419), med in vosek (str. 520) ter različna zdravilna zelišča (str. 443). Večkrat (9,3 %) je omenjeno tudi nabiranje rumenih jagod omele z namenom priprave »tičjega lima« (npr. str. 419). Najredkeje zasledimo opisovanje uporabe gozdnih dobrin z namenom priprave pijač (7,0 %) (npr. str. 420) in drugimi nameni (7,0 %), kamor smo uvrstili nabiranje praproti za, kot pravi Valvasor, čarov- niške norčije (str. 359) in vosek, ki so ga uporabljali za različne sveče, obliže, vtiskovanje podob, zapečatenje (str. 520) ipd. Lovnogospodarska funkcija gozda je četrta naj- pogostejša prepoznavna funkcija v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske. Sem smo uvrstili odlomke, ki so omenjali in/ali opisovali lov in lovce v povezavi Prepoznane funkcije gozda Neprepoznane funkcije gozda Pr oiz vo dn e fun kc ije o Lesnoproizvodna funkcija (22,7 %) o Pridobivanje drugih gozdnih dobrin (15,5 %) o Lovnogospodarska funkcija (9,0 %) Ek olo šk e fun kc ije o Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti (38,3 %) o Klimatska funkcija (2,2 %) o Hidrološka funkcija (1,4 %) o Varovalna funkcija So cia lne fun kc ije o Estetska funkcija (8,7 %) o Rekreacijska funkcija (0,7 %) o Funkcija varovanja naravnih vrednot (0,7 %) o Turistična funkcija (0,4 %) o Zaščitna funkcija (0,4 %) o Higiensko – zdravstvena funkcija o Obrambna funkcija o Poučna funkcija o Funkcija varovanja kulturne dediščine o Raziskovalna funkcija Preglednica 1: Prepoznane in neprepoznane funkcije gozda v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske ter njihov delež Table 1: Recognized and unrecognized forest functions in Books II. III. and IV of the Glory of the Duchy of Carniola and their proportion 46 Hrast Š., Torkar G.: Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske z gozdnim okoljem. Sem smo uvrstili tudi odlomke, v katerih je avtor določene živali opredelil kot užitne. Katere živali Valvasor specifično omenja v povezavi z lovom, bomo predstavili kasneje pri analizi organiz- mov v povezavi z gozdom. Kot smo že omenili, največ prepoznanih funkcij gozda iz izbranih knjig Slave vojvodine Kranjske sodi v funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti. Pri tem lahko vsebino Slave vojvodine Kranjske, ki smo jo za- beležili pod to funkcijo, razdelimo v dve skupini. V prvo skupino lahko umestimo odlomke, iz katerih je razvidno avtorjevo dojemanje gozda kot življenjske- ga prostora živalskih življenjskih združb. Avtor pri tem uporablja besede in besedne zveze, kot so: v katerih se zadržuje in prehranjuje (str. 206), tu imajo svoje pribe- žališče (str. 208), pod njimi pa domujejo (str. 252), da- jejo streho (str. 253), imajo svoje stanovanje (str. 286), daje zavetje (str. 331) ipd. Drugo skupino sestavljajo odlomki, iz katerih je razvidno avtorjevo poznavanje gozda kot zagotavljanje življenjskega prostora rastlin- skim življenjskim združbam. Pri tem avtor uporablja predvsem glagole rasti (npr. str. 331) in poraščati (npr. str. 259). Katere specifične lesnate rastline in živali v povezavi z gozdom avtor omenja v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske, bomo podrobneje predstavi- li pri analizi organizmov v povezavi z gozdom. Klimatsko in hidrološko funkcijo lahko uvrstimo med slabo zastopane ekološke funkcije v izbranih knji- gah Slave vojvodine Kranjske. Pri tem se je klimatska funkcija večinoma nanašala na sposobnost hlajenja in senčenja gozdov (npr. str. 207). Enkrat pa se je nana- šala na gozdno bariero, ki omogoča, da na Gorenjskem zorijo češnje in višnje, medtem ko na Vipavskem že zo- rijo breskve, grozdje in vse mogoče sadje (str. 170). Av- tor pri tem opisu ni upošteval tudi vpliva reliefne pre- grade, ki omogoča omenjeni pojav. Hidrološko funkcijo prepoznamo v odlomkih, ki navajajo, da v gozdovih najdemo veliko čistih vodnih izvirov (npr. str. 348). V izbranih knjigah Slave vojvodine Kranjske lahko na 24 mestih prepoznamo estetsko funkcijo, in sicer takrat, ko avtor gozd opredeli kot prikupen in/ali lep. Preko odlomkov lahko ugotovimo, da lep gozd pomeni, da je ves poln dreves »brez nenavadne debeline, višine in ravnanosti« (str. 471). Človek gre na sprehod z ve- seljem tudi takrat, ko so »njegova tla pokrita z lepim mahom kot zelenim žametom« (str. 286). Pri estetski funkciji gozda je potrebno poudariti, da Valvasor do- ločene gozdove vidi tudi kot neprijazne za oko. Gre predvsem za gozdove ali njihove dele, ki jih poimenuje divjine (npr. str. 285). Iz analiziranih knjig lahko izve- mo, da gre za divjine, v katerih »človeka kot sopotnice spremljajo zlovolja, naveličanost, zdolgočasenost, bo- jazen, nevarnost in neudobnost« (str. 259). Valvasor kot divjine opredeljuje predvsem izredno številne in nadvse velike gozdove, skozi katere je pot otežena in v katerih na marsikaterem mestu popotnika spremlja- jo nevarnosti, kot so različni banditi, rokovnjači, Turki (str. 285), uskoki in drugi (str. 349). Turistična, rekreacijska, zaščitna funkcija in funkcija varovanja naravnih vrednot spadajo med najmanjkrat prepoznane funkcije gozda v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske. Zametke turizma v po- vezavi z gozdom smo zasledili na enem mestu, in sicer v odlomku, ki pravi: »Enkrat na leto se ljubljanski me- ščani odpravijo v ta gozd, ga prejezdijo in se zabavajo ter si pri Dobrovi privoščijo obed« (str. 331). Prav tako smo tudi zaščitno funkcijo prepoznali samo v enem primeru, kjer Valvasor omeni, da »Če bi ne bilo gozdov, nas nič ne bi varovalo pred snegom, točo in dežjem« (str. 207). V kategorijo rekreacijske vloge smo umestili dva odlomka, oba pa povezujeta rekreacijsko vlogo z lovom. Funkcijo varovanja naravnih vrednot smo pre- poznali v delih knjige, kjer avtor opozarja na živali, ki jih opredeli kot redkost dežele in jim posveti obširnej- šo predstavitev. Sem spadajo polhi, za katere pravi, da jih »je težko videti v drugih evropskih deželah« (str. 503), in planinski orli, za katere tudi trdi, da »na Kranj- skem niso tako redki kot v Nemčiji in drugih evropskih deželah« (str. 268). Valvasor polha podrobno opiše, opiše tudi lov nanj in njihovo povezavo s hudičem (str. 503–507). Pri planinskih orlih pa poudarja njihovo ve- likost in moč, zaradi katerih lahko pograbijo živo ovco (str. 509–510). 4.2 Vrstna pestrost lesnatih rastlin in živali v Slavi vojvodine Kranjske 4.2 Species diversity of woody plants and ani- mals in The Glory of the Duchy of Carniola 4.2.1 Vrstna pestrost lesnatih rastlin v Slavi vojvodi- ne Kranjske 4.2.1 Species diversity of woody plants in the Glory of the Duchy of Carniola Preko celotne II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske lahko prepoznavamo različne lesnate rastli- ne. Pri tem jih največ najdemo v II. knjigi v poglavjih, kjer Valvasor opisuje gozdove v različnih delih Kranj- ske (str. 207–208, 252–253, 285–287, 330–331, 354), in v III. knjigi v poglavju O vsakovrstnih divjih drevesih (str. 353–355). V opisih gozdov različnih pokrajin Val- vasor omenja bukev, smreko, hrast, jelko, kostanj (po- sebej tudi debeli laški kostanj – maron), lesko, skorš, macesen, tiso in brin. V poglavju O vsakovrstnih divjih drevesih pa avtor in opisuje javor, jesen, brezo, hrast, bukev, jelšo, smreko, macesen, tiso, trdolesko, vrbo, Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 41-54 47 lipo in brin. V zaključku tega poglavja poudari, da bi poleg opisanih lahko »omenili še vsakovrstna divja drevesa; vendar bralca ne bi hoteli še dlje zadrževati pod drevjem; sploh pa ne pod tistimi drevesi, ki niso nobene redke vrste, temveč so že obilno opisana v ra- stlinskih knjigah botanicorum ali rastlinoslovcev« (str. 421). Skupno lahko v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske opazimo omembo lesnatih rastlin na 243 mestih. Pri tem Valvasor omenja 25 različnih lesnatih rastlin, ki jih lahko uvrstimo v 24 različnih rodov, ki so prikazani v preglednici 2. Omenjene lesnate rastline lahko v analiziranih knjigah prepoznamo v različnih kontekstih. Največ- krat lahko posamezno prepoznano vrsto uvrstimo v kategorijo nahajališča (39,1 %). Gre za odlomke, kjer avtor nakazuje rast določenih lesnatih rastlin na dolo- čenem območju oziroma gozdu. To lahko ponazorimo s primerom, kjer avtor opisuje ravnico pri Raki: »Kosta- nja ji je naklonila cele gozdove. Vmes raste tudi veliko skoršev« (str. 185). Sem smo uvrstili tudi primere, kjer avtor opozarja na redko pojavljajočega se ali izostanek določenega drevesa (npr. str. 247). Te lesnate rastline spadajo v rod kostanja, jerebike, leske, brina, jelke, je- sena, bukve, smreke, hrasta, macesna, tise, javora, tr- doleske, vrbe in lipe. Opisu pojavljanja rastlin na določenih območjih sle- dijo odlomki, kjer avtor opisuje omenjene lesnate ra- stline kot življenjski prostor živali (30,0 %). Kot primer lahko navedemo opis gozda Petelinjek, za katerega Val- vasor pravi, da »njegovo drevje, bukve, smreke in jelke prav tako dajejo streho jelenom, divjim merjascem in medvedom« (str. 286). Sem smo uvrstili predstavnike rodu kostanja, jelke, bukve, smreke, hrasta in jerebike. Na tretjem mestu vzroka omembe specifičnih le- snatih rastlin je les (12,8 %). Lesnate rastline, ki jih avtor omenja v povezavi z lesom, pripadajo rodu brina, jelke, jesena, bukve, smreke, hrasta, macesna, tise, ja- vorja in češnje. Temu sledijo omembe zaradi uporabe plodov in se- men za prehranjevanje tako živali kot ljudi (10,7 %). Sem spada predvsem rod kostanja, pa tudi rodovi jere- bike, leske, brina, bukve, hrasta, oreha in drena. Najredkejši vzroki omemb pa so poškodovani gozd (2,1 %), kamor smo prištevali posledice pretiranega izsekavanja rodov kostanja, bukve in hrasta, ter zara- di pozebe prizadeta drevesa (rodova oreha in bukve) (npr. str. 374), zdravilne učinkovine (2,1 %), pridobiva- nje tičjega lima (1,6 %), nenavadne lastnosti (1,2 %) in tvorba sence (rod smreke) (0,4 %). V povezavi z zdra- vilnimi učinki avtor opisuje jesen kot les za rane (str. 419), brezo omenja pri prehladu (str. 443) in opisuje pridobivanje njenega zdravega soka (str. 419), brin omenja v borbi proti kugi (str. 443), proti židki sluzi pa brestovo skorjo in volčin (str. 443). Navadni volčin in skorjo krhlike omenja tudi kot zdravilno rastlino za probleme z žolčem (str. 442). Pridobivanje tičjega lima povezuje s hrasti (npr. str. 419). Pod nenavadne lastno- sti pa smo uvrstili goli oreh, ki v eni noči ozeleni in pri- dobi plodove v enaki velikosti, kot jih že imajo drugi orehi in bor, ki pospešuje rast otrok (str. 644). Iz preglednice 2 je razvidno, da najpogostejše ome- njena lesnata rastlina spada v rod bukve. Sledijo ji ro- dovi smreke, hrasta, kostanja in jelke. Kar 10 lesnatih Preglednica 2: Delež omenjenih lesnatih rastlin glede na njihov rod Table 2: Proportion of the mentioned woody plants accord- ing to their genus Rod Valvasorjevo poimenovanje lesnate rastline Rod Valvasorjevo poimenovanje lesnate rastline Rod Valvasorjevo poimenovanje lesnate rastline Brest (0,4 %) Brest (0,4 %) Lipa (0,4 %) Lipa (0,4 %) Macesen (2,1 %) Macesen (2,1 %) Vrba (0,4 %) Vrba (0,4 %), Javor (0,8 %) Javor (0,8 %) Leska (3,3 %) Leska (3,3 %) Jelša (0,4 %) Jelša (0,4 %) Breza 0,8 %) Breza (0,8 %) Jerebika (4,1 %) Brek (0,4 %) Skorš (3,7 %) Krhlika (0,4 %) Krhlika (0,4 %) Volčin (1,2 %) Navadni volčin (1,2 %) Jelka (8,6 %) Jelka (8,6 %) Češnja (0,4 %) Češnja (0,4 %) Jesen (1,2 %) Jesen (1,2 %) Kostanj (11,1 %) Kostanj (8,2 %) Maron, laški kostanj (2,9 %) Bor (0,4 %) Bor (0,4 %) Brin (1,2 %) Brin (1,2 %) Hrast (12,3 %) Hrast (12,3 %) Trdoleska (0,4 %) Trdoleska (0,4 %) Oreh (1,2 %) Oreh (1,2 %) Smreka (14,8 %) Smreka (14,8 %) Dren (0,4 %) Dren (0,4 %) Tisa (1,6 %) Tisa (1,6 %) Bukev (31,7 %) Bukev (31,7 %) 48 Hrast Š., Torkar G.: Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske vrst rastlin je v analiziranih knjigah Slave vojvodine Kranjske omenjenih le enkrat. Te lahko uvrstimo v rod jerebike, drena, jelše, trdoleske, vrbe, lipe, krhlike, bre- sta, češnje in bora. Pet najpogosteje omenjenih rodov lesnatih rastlin v analiziranih knjigah prepoznamo v različnih konte- kstih. In sicer avtor bukev v 45,4 % omenja kot lesnato rastlino, ki raste na določenem območju oziroma goz- du. To lahko ponazorimo s primerom, kjer avtor opisu- je gozdove na Dolenjskem: »V večini gozdov pa stojijo bukve« (str. 252). V enem primeru avtor opisuje tudi redko pojavljanje bukev (str. 286). S 41,5 % sledijo bu- kve kot življenjski prostor živali (npr. str. 286). Avtor prepoznava tudi pomembnost bukve zaradi lesa (7,8 %). To je razvidno na primer iz odlomka, ki opisuje, da bukev zaposluje tako tesarje, mizarje in strugarje (str. 419). Prav tako jo omenja kot pomemben les za »kuhanje oglja« (str. 297) in kurjenje (str. 420). S 4,0 % je vzrok omembe bukve tudi njeno prekomerno iz- sekavanje in prizadeta drevesa zaradi pozebe (npr. str. 208). Samo enkrat (1,3 %) pa avtor omenja bukev za- radi žira, ki je hrana za polhe (str. 503). Glede smreke sta z 41,7 % najpogostejša vzroka tako omemba pojavljanja te vrste na določenem obmo- čju kot življenjski prostor živali. Pri tem je treba pouda- riti, da avtor dvakrat opozori na njeno »odsotnost«, en- krat pa omeni redko poseljenost s smrekami (str. 208). Avtor smreko omenja tudi v povezavi z lesom (13,8 %), kjer zbuja pozornost njena uporaba pri izdelavi riž, ki so rabile za spuščanje lesa v dolino (str. 456). Prav tako so njen les uporabljali tudi za pridobivanje oglja (str. 297). V 2,8 % pa je smreka omenjena zaradi sence, ki jo daje (str. 611). Hrast je v analiziranih knjigah omenjen tako zaradi njegove razširjenosti na določenem območju, življenj- skega prostora živali, lesa, poškodovanega gozda, plo- dov in ptičjega lima. Pri tem je njegova razširjenost na določenem območju najpogostejši vzrok (40,0 %), ki vsebuje tudi eno omembo redkejše poseljenosti hrasta (str. 331). Sledi mu življenjski prostor živali (30,0 %). Veliko manjši delež sestavlja prekomerno izsekavanje hrastov (6,7 %), uporaba njegovega lesa (6,7 %) in plo- dov (3,3 %) (npr. str. 208). S 13,3 % zbuja pozornost tvorba ptičjega lima, ki jo najdemo samo v povezavi s hrastom. Avtor namreč na štirih mestih povezuje ptičji lim s hrastom, in sicer prek omele, ki na njem raste in vsebuje rumene jagode, iz katerih pripravijo ptičji lim (npr. str. 419). Kostanj Valvasor največkrat omenja kot lesnato ra- stlino, ki raste na določenem območju oziroma gozdu (40,8 %). Pri tem lahko na več mestih začutimo, da je zastopanost kostanja nekaj zelo dobrega. To prikazuje na primer naslednji del besedila iz poglavja knjige: »In to čast in slavo še poveličuje množica kostanjev v goz- dovih« (str.188). Drugi najpogostejši vzrok omembe kostanja so njegovi plodovi (37,0 %), ki jih zaradi obil- nosti jedo tako prašiči kot ljudje. Izvažajo jih tudi v tuje dežele (str. 351). Kostanj je v izbranih knjigah Slave vojvodine Kranjske tudi pomemben življenjski prostor živalim (18,5 %). Avtor ga enkrat (3,7 %) omenja tudi v povezavi s problematiko prekomernega izsekavanja gozdov (str. 208). Jelka je skoraj enakovredno omenjena v kategori- ji nahajališča (28,6 %), lesa (33,3 %) in življenjskega prostora živali (38,1 %). 4.2.2 Vrstna pestrost živali v Slavi vojvodine Kranjske 4.2.2 Species diversity of animals in the Glory of the Duchy of Carniola Preko celotne II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske lahko prepoznavamo različne živali v pove- zavi z gozdom. Pri tem jih največ najdemo v II. knjigi v poglavjih, kjer Valvasor opisuje gozdove v različnih delih Kranjske (str. 207–208, 252–253, 285–287, 330– 331, 354), v III. knjigi v poglavju O vsej mogoči domači in divji perjadi, zlasti o orlu (str. 509) in v poglavju O mali perjadi in o tujih pticah na Kranjskem (str. 513). Ko Valvasor v II. knjigi opisuje gozdove, omenja škorpi- jone, polhe, gamse, divje peteline, ki jih poimenuje tudi veliki petelini, ruševce ali male peteline, jerebice, goz- dne jerebe, fazane, rise, lisice, zajce, jelene, srne, divje mačke, volkove, divje svinje, kjer posebej omenja tudi merjasce, planinskega orla, medvede in skalne golobe, ki jih imenuje divji golobi. Skupno lahko v II., III. in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske opazimo omembo živa- li na 239 mestih. Pri tem Valvasor omenja 78 različnih vrst ali skupin živali, ki so prikazane v preglednici 3. Iz preglednice 3 je razvidno, da sta število prepo- znanih skupin nevretenčarjev in njihova pogostost omemb veliko manjša kot pri vretenčarjih. Pri tem moramo opozoriti na Valvasorjev zapis, ki pravi: »Še veliko drugega podrobnega mrčesa bom izpustil. Skozi zemljo tukaj tudi sicer lezejo različni črvi. Za temi pa ne mislimo lesti s peresom in pri tem zadrževati bralca« (str. 457) in »O polžih, ježih in podobnih zelo običaj- nih zemeljskih lazilcih, ki jih je v tej deželi kot tudi v drugih v obilju, se mi zdi nepotrebno pisati« (str. 457). Pa vendar lahko pri deblu členonožcev opazimo, da ni omenjenih nobenih predstavnikov stonog. Najpogoste- je omenjeni nevretenčarji v analiziranih knjigah Slave vojvodine Kranjske so tako pajki, škorpijoni, čebele in polži. Ostali navedeni predstavniki v preglednici 4 so omenjeni samo enkrat. Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 41-54 49 Kot je razvidno iz preglednice 3, lahko največ raz- ličnih vrst ali skupin živali prepoznamo v razredu ptic. Tudi avtor pri tem opozarja: »S perutnino je dežela Kranjska tako bogato obdarjena, kakor v Evropi le ka- tera druga…« (str. 509). Pri tem so zastopani redovi kur (6 predstavnikov), ujed (trije predstavniki), pevcev (sedemnajst predstavnikov), sov (trije predstavniki), golobov (dva predstavnika), pobrežnikov (en pred- stavnik) in kukavic (en predstavnik). Glede sesalcev so v analiziranih knjigah zastopani redovi glodavcev (štirje predstavniki), sodoprstih kopitarjev (pet pred- stavnikov), zveri (devet predstavnikov), zajcev in žviž- gačev (en predstavnik), žužkojedov (dva predstavnika) in netopirjev (en predstavnik). Če se osredotočimo na delež posameznih razredov vretenčarjev, lahko ugotovimo, da v analiziranih knji- gah Slave vojvodine Kranjske najpogosteje omenjene vrste in skupine vretenčarjev v povezavi z gozdom so- dijo v razred sesalcev, temu sledijo ptiči. Plazilci in dvo- živke pa so zelo redko zastopani. Najpogosteje omenje- ni sesalci so: divje svinje, jeleni, lisice, zajci in medvedi. Samo enkrat pa so omenjene miši, kozorog, kuna belica in kuna zlatica, podlasica, krt in netopir. Med najpogo- steje omenjene ptice pa sodijo gozdni jereb, ruševec in divji petelin. Samo enkrat so omenjeni predstavniki reda pevcev, sov, pobrežnikov, kukavic in kotorna, mali sokol ter kragulj. Pri plazilcih, kjer vsi pripadajo redu luskarjev, pa Valvasor največkrat omeni kače, od kate- rih ločuje gade. Med dvoživkami najdemo samo eno omembo močerada. Če prepoznane živali vretenčarjev klasificiramo glede na redove, ugotovimo, da so v analiziranih knji- gah Slave vojvodine Kranjske najpogosteje zastopani redovi sodoprstih kopitarjev (25,6 %), zveri (21,4 %) in kur (20,0 %). Temu sledijo redovi pevcev (7,9 %), glodavcev (6,0 %), zajcev in žvižgačev (6,0 %), ujed (3,3 %), luskarjev (3,3 %), golobov (1,9 %), žužkojedov (1,4 %) in sov (1,4 %). Najredkeje pa najdemo pobre- žnike (0,5 %), kukavice (0,5 %), netopirje (0,5 %) in repate krkone (0,5 %). Iz preučenih odlomkov lahko prepoznamo, da avtor deli živali v naslednje skupine: • strupene živali (pajki, škorpijoni, kače in gadi) (str. 525); • živali, ki lezejo v zemlji (črvi, črički, murni) (str. 457); • živali, ki lezejo po zemlji (polži, ježi in podobne ži- vali) (str. 457); • leteči mrčes (str. 457) (veliki rogači ali kleščmani, kobilice, različni metulji, netopirji, kresnice, ki jih imenuje šentjanževe muhe ali hrošči, komarji, pa tudi nekateri pajki); Preglednica 3: Delež omenjenih vrst ali skupin živali glede na njihov razred (pri tem črvi ne predstavljajo taksonomske kategorije) Table 3: Proportion of the mentioned species or groups of animals according to their class (worms do not represent taxonomic category) Razred Valvasorjevo poimenovanje vrste oz. skupine živali Nevretenčarji (10,0 %) Pajkovci (2,9 %) Pajek (1,7 %), škorpijon (1,3 %), Žuželke (5,9 %) Čebela (1,3 %), veliki rogač (0,4 %), kobilica (0,4 %), metulj (0,4 %), komar (0,4 %), kresnica (0,4 %), čriček (0,4 %), muren (0,4 %), mušice in muhe (0,4 %), navadna osa (0,4 %), čmrlj (0,4 %), sršen (0,4 %) Polži (0,8 %) Polž (0,8 %) Črvi (0,4 %) Črv (0,4 %) Vretenčarji (90,0 %) Sesalci (54,8 %) Divja svinja (7,5 %), jelen (7,1 %), lisica (5,4 %), zajec (5,4 %), medved (5,0 %), polh (2,5 %), srna (4,6 %), gams (3,3 %), volk (2,5 %), ris (2,1 %), jazbec (2,1 %), veverica (1,3 %), podgana (1,3 %), jež (1,5 %), divja mačka (0,8 %), kozorog (0,4 %), kuna belica (0,4 %), kuna zlatica (0,4 %), podlasica (0,4 %), miš (0,4 %), krt (0,4 %), netopir (0,4 %) Ptiči (31,8 %) Gozdni jereb (5,0 %), ruševec (4,2 %), divji petelin (3,8 %), jerebica (2,5 %), fazan (2,1 %), divji golob (1,3 %), planinski orel (2,1 %), kotorna (0,4 %), kljunač (0,4 %), veliki in majhni sokol (0,4 %), kragulj (0,4 %), čuk (0,4 %), skovik (0,4 %), sova (0,4 %), gozdni škrjanci (0,4 %), liščki (0,4 %), ščinkavci (0,4 %), drozgi (0,4 %), kosi (0,4 %), čižki (0,4 %), slavčki (0,4 %), penice (0,4 %), sinice (0,4 %), vrabec (0,4 %), grilček (0,4 %), kalin (0,4 %), dlesk (0,4 %), kraljiček (0,4 %), stržek (0,4 %), taščica (0,4 %), škorci (0,4 %), grlica (0,4 %), kukavica (0,4 %) Plazilci (2,9 %) Kače (1,3 %), gad (0,8 %), veliki in zeleni kuščarji (0,4 %), martinčki (0,4 %) Dvoživke (0,4 %) Močeradi (0,4 %) 50 Hrast Š., Torkar G.: Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske • druge mušice in muhe (str. 454) (posebej omenja čebele, ki imajo prednost zaradi velike koristi za človeka, navaja tudi navadne ose, velike lisaste ose, ki jim na Kranjskem pravijo čmrlji, sršene in druge take pikajoče ptičice); • mala perjad (str. 513); • divja perjad (str. 509) • in druge divje živali, kamor uvršča različne sesalce (str. 508). Omenjene vrste ali skupine živali v analiziranih knjigah prepoznamo v različnih kontekstih. Največkrat (74,2 %) jih avtor opisuje v odlomkih, kjer nakazuje razširjenost določenih vrst ali skupin živali na dolo- čenem območju ali gozdu. To lahko ponazorimo s pri- merom, kjer avtor opisuje Bistriški gozd: »Tu se najde jelene, srne, svinje, rise, lisice, zajce, jazbece, divje mač- ke, pa prav posebej veliko gamsov. Razen tega pa tudi drugo divjad in razno perjad in perutnino, kot na pri- mer gozdne jerebe, male in velike peteline, pa še dosti druge perjadi« (str. 207). Opisu razširjenosti živali na določenih območjih sledijo odlomki, kjer avtor opisuje tiste, ki so primerne za lov oziroma jih opredeli kot užitne (13,3 %). Sem smo uvrstili škorpijone, ki jih izvažajo tudi v tuje de- žele, polha, gamsa, divjega petelina, ruševca, jerebico, gozdnega jereba, jelena, divjo svinjo, planinskega orla, medveda, fazana, kotorno, kljunača, malega sokola, kragulja, čuka, skovika in sovo. Na tretjem mestu vzroka omembe specifičnih vrst ali skupin živali je zastrupitev (3,2 %). Sem smo uvrsti- li odlomke, ki opisujejo strupene živali in kako doseči, da postaneš neranljiv za njihov strup. Pri tem je avtor mnenja, da imajo te živali tudi pozitivne lastnosti, na- mreč: »opravljajo čiščenje zraka (hočem reči, da iz zra- ka vsrkavajo strup), da bi mi, če jih ne bi bilo, potegnili vase marsikatero hudo sapico in bi dobili krče, če tega ne bi kdaj morali celo plačati z življenjem« (str. 524). Sem spadajo pajki, škorpijoni, kače in gadi. Iz odlom- kov, kot je na primer: »Kače in gade je naši deželi vse- mogočni stvarnik prav tako dal v izobilju.« (str. 525), namreč lahko razberemo, da avtor deli kače in gade v dve skupini. Druge omembe so v analiziranih knjigah redkeje zastopane (<2 %). Izdelovanje medu in voska avtor pripisuje predvsem čebelam, za katere pravi, da po »svoji koristnosti daleč prednjačijo ne le pred vsem krilatim mrčesom, temveč tudi pred vsemi pticami pevkami in pticami za lov« (str. 454). Sem smo uvrsti- li tudi navadne ose, čmrlje in sršene, za katere avtor navaja, da tudi »proizvajajo med; ampak samo po goz- dovih in ne prav veliko. Ta med se uporablja samo za zdravila…«(str. 457). Med zdravilne učinkovine smo umestili »škorpijonovo olje, ki se ga uporablja kot zdravilo proti ugrizu te strupeno pikajoče živalice« (str. 173) ter »jelenove roge in gamsove kroglice« (str. 443), ki naj bi pomagali proti kugi. V kategorijo primerjav za druge živali smo uvrstili veverico in podgano, ki jo av- tor uporabi pri primerjavi s polhom, kar je razvidno na primer iz odlomka: »Ta žival je malce večja od podgane, od katere se sicer po sivi barvi ne razlikuje dosti. Žre vsakovrstno sadje kakor veverice, ki jim je enak tudi po velikost«. (str. 503). Med posebnosti dežele smo uvrstili planinskega orla in polha, ki smo ju že opisali. Sem spadajo tudi divji golobi, ki jih danes imenujemo skalni golobi in jim je avtor namenil posebno poglavje O pticah, ki čez vso zimo prebivajo v zemlji. Pri vseh treh omenjenih vrstah lahko rečemo, da gre za vrste s posebnim poudarkom v analiziranih knjigah, saj je av- tor njihovim opisom namenil svoja lastna poglavja. Pod lovce domačih živali, in sicer ovc (npr. str. 682), smo uvrstili planinskega orla in volka. Valvasor se v anali- ziranih knjigah osredotoča tudi na vprašanje, kako se določene stvari spremenijo v kamen (str. 541). Pri tem kot primere organizmov omenja tudi polže in kače, ki smo jih zato uvrstili v kategorijo fosilov. V enem pri- meru lahko zasledimo, da so živali tudi hrana drugim živalim, in sicer Valvasor opisuje orla, ki se je hranil z zajci (str. 510). Samo na enem mestu so tudi omenjeni močeradi, ki se jih po avtorjevem zapisu »poslužujejo preklete čarovnice, da z njimi pripravljajo svoje grozno mleko« (str. 525). Tudi pet najpogosteje omenjenih živali v II., III in IV. knjigi Slave vojvodine Kranjske (divje svinje, jeleni, lisice, zajci, medvedi in gozdni jerebi) lahko prepozna- mo v različnih kontekstih, in sicer avtor vse omenjene živali največkrat omenja kot vrste, ki živijo na določe- nem območju oziroma gozdu. Pri tem avtor jelene v 19,0 % omenja tudi v povezavi z lovom. Prav tako goz- dne jerebe (16,7 %), divje svinje (14,3 %) in medvede (8,3 %). Avtor jelena enkrat omeni tudi zaradi njego- vega zdravilnega rogovja, zajce pa kot hrano orlov, kar smo že omenili. 5 RAZPRAVA 5 DISCUSSION Slava vojvodine Kranjske je vrh Valvasorjevega znanstvenega dela (Reisp, 1983). Čeprav so nekateri Valvasorjevi opisi narave skopi in včasih tudi vprašlji- vi, je njegovo delo izredno dragoceno. Analizirali smo prevod II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske (Valvasor, 2009) s poudarkom na prepoznavanju vlog in funkcij gozda in živali ter lesnatih rastlin v povezavi z gozdom. Iz rezultatov je razvidno, da lahko v ome- Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 41-54 51 njenih knjigah prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, ki jih določa Zakon o gozdovih (1993). Pri tem lahko prepoznane funkcije uvrstimo tako med proizvodne in ekološke kot socialne funkci- je gozda. Iz prepoznavanja tako velikega števila funk- cij gozda in umeščenosti teh prepoznanih funkcij med proizvodne, ekološke in socialne gozdne funkcije lahko sklepamo, da je Valvasorjevo dojemanje gozdov zelo široko, na kar sta opozorila tako Zwitter (2013) kot Erhatič Širnik (2013). Skoraj vse funkcije (higiensko- zdravstvena, obrambna, poučna, raziskovalna funkcija in funkcija varovanja kulturne dediščine), ki jih v ana- liziranih knjigah ne prepoznamo, spadajo med social- ne funkcije gozda. Valvasorju je bilo, kljub njegovemu širokem pogledu na gozd, vendarle najpomembnejše, da predstavi proizvajanje gozda oziroma gozd kot vir rastlinske in živalske snovi, ki zadovoljuje potrebe pre- bivalcev Kranjske. Pomembnost in poudarek proizvo- dnih funkcij gozda zaznamo tudi v gozdnogospodar- skih načrtih iz takratnega obdobja, ki vsebujejo izme- ro, prostorsko delitev, opis gozdov, oceno lesnih zalog in letni posek drevja (Flameck, 1771). Med posameznimi prepoznanimi funkcijami goz- da je najpogosteje prepoznana funkcija gozda funkcija ohranjanja biotske pestrosti, in sicer dojemanje gozda kot življenjskega prostora živalskih in rastlinskih ži- vljenjskih združb, ki smo jih podrobneje obravnavali v naši analizi. Valvasorjev pogled na gozdove in naravo v splošnem nam lahko prikaže tudi njegovo prepozna- vanje in omenjanje različnih organizmov oziroma nje- govo prepoznavanje vrstne pestrosti na Kranjskem. Iz rezultatov je razvidno, da lahko preko celotne II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske prepoznavamo 25 različnih lesnatih rastlin, ki jih lahko uvrstimo v 24 raz- ličnih rodov in jih avtor omenja v različnih kontekstih - razširjenost določenih rodov na določenem obmo- čju, lesnate rastline kot življenjski prostor živali, les in uporaba plodov in semen za prehranjevanje tako živali kot ljudi, posledice pretiranega izsekavanja, pozebe, zdravilne učinkovine in drugo. Kljub velikemu številu prepoznanih lesnatih rastlin pa lahko zaradi odlomka, kjer Valvasor poudari, da bi poleg opisanih lahko opisal še različna druga divja drevesa, vendar noče več bralca zadrževati pod drevjem, razberemo, da je Valvasor po- znal ali vsaj zaznaval še več različnih lesnatih rastlin v povezavi z gozdom. Iz rezultatov je tudi razvidno, da Valvasor omenja kar 78 različnih vrst ali skupin živali v povezavi z goz- dom. Od tega je prepoznanih skupin nevretenčarjev ve- liko manj kot vretenčarjev. Prav tako je število omemb nevretenčarjev veliko manjše kot število omemb vre- tenčarjev. Valvasorju niso enako pomembni vsi vreten- čarji, ampak predvsem ptice in sesalci, ki jih povezuje z lovom ali lepim petjem. Sam poudari, da bo veliko mr- česa izpustil in da se mu zdi nepotrebno pisati o običaj- nih zemeljskih lazilcih. Pri deblu členonožcev opazimo, da ni omenjenih nobenih predstavnikov stonog, kar bi glede na gozdno okolje pričakovali. Smiselno razlago za razlike v zanimanju za vretenčarje in nevretenčarje lahko najdemo v personifikaciji narave – prenašanju in razširitvi človekovih značilnosti in vedenj na nečlove- ško (Inagaki in Hatano, 2002), ki je temeljna značilnost človekovega spoznavanja živega sveta že od rane mla- dosti. Z živalmi, ki imajo več človeku podobnih lastno- sti, se človek lažje poistoveti in jih zaznava. Valvasor največkrat opisuje les kot splošno surovi- no in s tem daje poudarek lesnoproizvodni funkciji. Av- tor pogosto tudi podrobneje opredeli uporabnost lesa, in sicer največkrat omenja uporabo lesa za izdelovanje manjših izdelkov. To lahko povežemo s tem, da so bile v tem času v gospodarstvu poleg poljedelstva, rudarstva in fužinarstva zelo razvite tudi nekatere obrti, med nji- mi tudi izdelovanje lesnih izdelkov (Reisp, 1983). Kljub temu, da avtor samo enkrat eksplicitno omenja les kot sestavino kresov, kresovom in njihovi legi v II. knjigi Slave vojvodine Kranjske posveča veliko pozornosti, iz česar lahko sklepamo na pomembnost te funkcije v ta- kratnem času. Poudariti velja tudi pogosto omembo nabiralniške funkcije. Pri tem so najpogostejši vzroki omenjanja na- biranja gozdnih dobrin hrana, zdravilne učinkovine in nabiranje rumenih jagod omele z namenom priprave tičjega lima. Takrat se je večina preprostega ljudstva sama zdravila s pomočjo različnih zdravilnih rastlin (Dolenc, 1990), zato so bile zdravilne učinkovine po- membna dobrina gozda. Iz različnih vzrokov nabiranja gozdnih dobrin zbuja pozornost nabiranje praproti za, kot pravi Valvasor , čarovniške norčije. V 17. stoletju je bila vera v čarovništvo namreč močno razširjena (Rei- sp, 1983). Čeprav je za učenjake konec 17. stoletja zna- čilno kritično distanciranje od ljudskih praznovernih praks kot sestavin odnosa ljudi do divjih živalih in na- rave, Valvasorju velikokrat to ni uspelo (Zwitter, 2014). Sicer je poskušal najti znanstvene razlage pojavov in se na določenih mestih otepsti mističnih razlag, vendar je, kot je razvidno iz prej omenjenega primera, z nekoliko premisleka verjel v čarovnice (Reisp, 1989). Iz rezultatov je razvidno, da avtor gozd večkrat opredeli kot prikupen in/ali lep. Vendar je treba pou- dariti, da določene gozdove vidi tudi kot neprijazne za oko in obisk. Gre predvsem za gozdove ali njihove dele, ki jih poimenuje divjine. Iz analiziranih knjig lahko iz- vemo, da Valvasor kot divjine opredeljuje predvsem iz- redno številne in obsežne gozdove, skozi katere je pot 52 Hrast Š., Torkar G.: Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske otežena in v katerih na marsikaterem mestu popotnika spremljajo različne nevarnosti. To dvojnost Valvasorje- vega dojemanja gozdov, na eni strani prijeten gozd, na drugi pa divjina, v svojih delih zaznavata tudi Zwitter (2013) in Erhatič Širnik (2013). Prepoznali smo tudi funkcijo varovanja naravnih vrednot, in sicer v delih knjige, kjer avtor opozarja na živali, ki jih opredeli kot redkost dežele in jih težje naj- demo v drugih deželah. Avtor jim posveti obširnejšo predstavitev. Sem spadajo polhi in planinski orel. Po- sebno omenjanje teh živali lahko povežemo s tem, da je Valvasor rad iskal zanimivosti in posebnosti (Rupel, 1969). Hkrati pa je opis redkosti Kranjske nujen del Sla- ve vojvodine Kranjske glede na to, da je Valvasor želel tujcem predstaviti njeno vsestransko podobo. Valvasor pri tem na primer polha podrobno opiše, opiše tudi lov nanj in njegovo povezavo s hudičem, kar spet kaže na to, da je, kadar se mu dejanj, ki so jih določenim bitjem pripisovali ljudje, ni posrečilo razložiti naravno, popu- stil praznoverju (Reisp, 1989). Za opredelitev funkcije naravnih vrednot smo se odločili, ker Zakon o ohranja- nju narave (1999) v 37. členu med merili vrednotenja naravnih vrednot opredeli kot kriterija tudi redkost in pričevalna pomembnost. Prepoznavanje funkcij gozda, kot so pridobivanje lesa za izdelavo opozorilnih kresov, nabiranje omel za izdelavo ptičjega lima, škorpijonov za izdelavo njiho- vega olja, praproti v čarovniške namene, nam potrdi, da funkcije gozda niso stalne. Potrebe po njihovem prepoznavanju v današnjem času namreč ne zaznamo več. Prav tako v Slavi vojvodine Kranjske redko prepo- znamo socialne in druge funkcije, ki jih prepoznavamo v današnjem času. Funkcije gozda so namreč vedno po- vezane z družbo in odvisne od njenih potreb in zahtev do gozda (Pirnat in Verlič, 2010). Prav tako nam veliko lahko povedo o odnosu dane skupnosti do gozda pa tudi o skupnosti sami. Pri tem moramo paziti, namreč odnos posameznika in družbe nista nujno enaka (Anko, 1995), zato ne moremo Valvasorjevega prepoznavanja vlog in funkcij gozda posplošiti na prepoznavanje vlog in funkcij gozda družbe v drugi polovici 17. stoletja na območju Kranjske. Posebej če vemo, da se je Valvasor izobraževal v jezuitski gimnaziji, kar je bilo v 17. sto- letju redko dostopno prebivalcem Kranjske (Reisp, 1983), in da so Valvasorja močno izoblikovala njegova potovanja, kar je povzročilo, da je s svojo svetovljan- sko razgledanostjo in znanjem prekašal svoje okolje in sodobnike (Rojc, 1990). Prav tako to ne pomeni, da Valvasor ni prepoznaval določenih drugih funkcij goz- da. Lahko se mu niso zdele tako pomembne, da bi jih v Slavi vojvodine Kranjske zapisal, ali pa jih je zapisal v ostalih knjigah Slave. Na primer v članku Okolje na Kranjskem v 17. stoletju po Slavi vojvodine Kranjske (2013) Zwitter opisuje odlomek iz XI. knjige, ki pravi, da so snežniški gozdovi v času vojne dajali zavetje do- ločenim prebivalcem z živino in delom drugega premo- ženja. Iz tega lahko prepoznamo obrambno funkcijo, ki je v II., III. in IV. knjigi nismo prepoznali. 6 ZAKLJUČEK 6 CONCLUSION Z gozdom lahko povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki se lahko med seboj omejujejo in izključujejo. Posledično ima njihovo prepoznavanje in analiziranje velik pomen. Preko analize prevoda II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske (2009) smo prepoznali Val- vasorjevo široko poznavanje vlog in funkcij ter vrstno pestrost gozdov na področju Kranjske. Analiza vlog in funkcij gozda, ki jih je prepoznaval Valvasor v 17. stoletju, je pomembna za razumevanje, kako se nekatere vloge gozda skozi čas spreminjajo, izgubljajo ali pojavljajo. Podrobnejše analize vrstne pestrosti rastlin in živali, ki jih lahko naredimo s po- močjo arhivskih dokumentov in knjig, kakršna je Slava Vojvodine Kranjske, so lahko ekologom, gozdarjem in naravovarstvenikom v pomoč pri rekonstrukciji degra- diranih okolij in pri trajnostnem gospodarjenju z eko- sistemi. Pri analizi tovrstnih dokumentov je predvsem v fazi obdelave in interpretacije podatkov pomembno tudi interdisciplinarno sodelovanje med naravoslovni- mi in družboslovnimi strokami. 7 SUMMARY More than half of the Slovenian territory is covered by forests, and we can therefore say that the forest is very important ecosystem. It is interconnected with numerous roles and functions that can, however, limit and exclude one another. The forest roles may vary through time and place, thereby bearing important in- formation on the individual and social perception and attitudes toward forest. The objective of the research was to analyse Valvasor’s identification of forest roles and functions through content analysis of the translation of the se- cond, third and fourth books of the Glory of the Duchy of Carniola. The Glory of the Duchy of Carniola is the first and the only work that enables us to get an insi- ght into the condition and understanding of nature in the second half of the 17th century. Four research que- stions were raised: (1) Which forest functions can be identified in the analysed chapters? (2) Which identi- fied forest functions are most frequent in the analysed chapters? (3) Which animals and woody plants can be identified in the analysed chapters? (4) Which identifi- Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 41-54 53 ed animals and woody plants are most frequent in the analysed chapters? Content analysis using categories of forest func- tions defined by the Law on Forests (1993) revealed 277 cases of the forest functions, which could be ca- tegorized into eleven out of seventeen different forest functions. These identified functions can be classified among production, ecological as well as social forest functions. A large number of identified forest functions and their classification among production, ecological as well as social forest functions show the author’s broader perception of the forest. Whereby Valvasor perceives the forest mainly as a habitat for animal and plant communities (function of biodiversity conserva- tion), as a source of timber (function of timber produc- tion), game animals (function of game management) and other forest resources that meet the various needs of the people of Carniola (function of exploiting other forest resources) and as a place where man can rest his eyes (aesthetic function), although only in cases when forest is not considered a wilderness posing different dangers to humans. The analysis of selected chapters also revealed Valvasor’s exceptional identification of species diver- sity in Carniola forests. In various contexts it can be identified 25 different woody plants can be identifi- ed. Usually, Valvasor indicates the presence of certain woody plants in a specific area or forest or describes them as a habitat for animals, as a source of timber or as a source of fruits and seeds for animal and human consumption. The most frequently mentioned woody plants concern the beech, pine, oak, chestnut and fir genera. In connection to the forest Valvasor also mentions 78 different species or groups of animals that can be arranged in classes of arachnids, insects, gastropods, mammals, birds, reptiles, and amphibians. Compari- son of the frequency of identified invertebrates and vertebrates revealed that there is a significantly lower number of identified invertebrates’ groups and species in the analysed chapters. Based on the results, it can be concluded that Valvasor gives less importance to inver- tebrates than vertebrates. The largest number of different groups or species can be identified in the class of birds. However, re- presentatives of the class of mammals, especially re- presentatives of artiodactyls and carnivorans, are the most frequently mentioned in the analysed books. Ac- cording to the obtained results it can be concluded that Valvasor does not think that all vertebrates are equal- ly important, assigning more importance to birds and mammals connected with hunting or beautiful singing. However, because of Valvasor’s exceptional intel- lect for that period, his broader perception of the fo- rest cannot be equated to the perception by the rest of the population in the second half of the 17th century. 6 VIRI 6 REFERENCES Anko B. 1995. Funkcije in vloge gozda. Ljubljana, Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo: 181 str. Bogataj J. 1990. Načini in tehnike Valvasorjevega dela in njihov po- men za etnologijo. V: Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Sla- ve vojvodine Kranjske. Vovko A. (ur.). Ljubljana, Slovenska aka- demija znanosti in umetnosti in Odbor za proslavo 300 letnice izida Valvasorjeve Slave: 270–282. Bončina A., Matijašić D., Simončič T., Poljanec A. 2013. Uvod. V: Ra- zvoj koncepta večnamenskega gospodarjenja z gozdovi: funkcije gozda, ekosistemske storitve in prednostna območja. Bončina A., Matjašić D. (ur.). Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire – Biotehniška fakulteta Zavod za gozdove Slovenije: 5–6. Costanza R., D’Arge R., De Groot R., Farber S., Grasso M., Hannon B., Limburg K., Naeem S., O'Neill R. V., Paruelo J., Raskin R. G., Sutton P., van den Belt M. 1997. The value of the worlds ecosystem ser- vices and natural capital. Nature, 387, 6630: 253–260. Daily G.C. 1999. Developing scientific basis for managing Earth’s life support system. Conservation Ecology, 3, 2: 1–13. DeGroot R., Matthew A. W., Roelof M. J. B. 2002. A typology for the classification, description and valuation of ecosystem functions, goods and services. Ecological Economics, 41, 3: 393–405. Dolenc M. 1990. O etnomedicini v Valvasorjevi knjigi Slava vojvodine Kranjske. V: Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave voj- vodine Kranjske. Vovko A. (ur.). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Odbor za proslavo 300 letnice izida Val- vasorjeve Slave: 188–194. Erhatič Širnik R. 2013. Razstava Valvasorjev pogled v naravo. Grad Bogenšperk, Javni zavod Bogenšperk, Tehniški muzej Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS, Zavod RS za šolstvo in Zavod za goz- dove Slovenije. Fisher B., Turner R. K., Morling P. 2008. Defining and classifying eco- system services for decision making. Ecological economics, 68: 643–653. Flameck F. 1771. Holz–, Schätz oder Überschlagung auch geometri- sche Eintheilung in die Stallungen oder jährliche Gehau sam- mentlicher Ternovaner Landesfürstlichen Hoch und Schwartz Waldungen so vorgenommen werden. Trst, Görz, mnscr., Drž. arh.: 155 str. Grad Bogenšperk. 2016. https://www.bogensperk.si/valvasorjev- pogled-v-naravo.html (18.1.2017). Inagaki K., Hatano G. 2002. Young children's naive thinking about the biological world. New York: Psychology Press: 222 str. Jeločnik V. 1928. Lov in lovstvo za Valvasorjeve dobe. Lovec, 15: 1–7, 41–45, 133–140, 173–179, 221–227. Millennium Ecosystem Assessment (2005). Ecosystems and Human Well-being: Current State and Trends. Washington, Island Press: 948 str. Papež J., Perušek M., Kos I. 1997. Biotska raznolikost gozdnate kraji- ne z osnovami ekologije in delovanja ekosistema. Ljubljana, Goz- darska založba: 161 str. Pirnat J. 2013. Presoja kriterijev za določitev in ovrednotenje funk- cij gozdov. V: Razvoj koncepta večnamenskega gospodarjenja z gozdovi: funkcije gozda, ekosistemske storitve in prednostna območja. Bončina A., Matjašić D. (ur.). Ljubljana, Oddelek za goz- darstvo in obnovljive gozdne vire – Biotehniška fakulteta Zavod za gozdove Slovenije: 17–19. 54 Hrast Š., Torkar G.: Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske Pirnat J., Verlič A. 2010. Rekreacijska vloga dela gozdov Mestne obči- ne Ljubljana. Gozdarski vestnik, 68, 5/6: 330–339. Planinšek Š. 2010. Skladnost izbranih funkcij gozdov v Sloveniji z mednarodnimi obveznostmi za doseganje ciljev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: magistrsko delo (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta). Ljubljana, samozal.: 142 str. Planinšek Š., Pirnat J. 2012. Predlogi za izboljšanje sistema funkcij gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 70, 5/6: 276–283. Poljanec A. (ur.). 2012. Gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij za obdobje 2011–2020; povzetek za Slovenijo. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 111 str. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z div- jadjo. 2010. Ur. L. RS, št. 91/10. Reisp B. 1989. Janez Vajkard Valvasor življenje, delo in pomen. V: Ja- nez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi. Gostiša L. (ur.). Lju- bljana, Narodna galerija v Ljubljani: 13–47. Reisp B. 1983. Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana, Mladinska knjiga: 431 str. Reisp B. 1990. Dosedanje raziskave o Valvasorju in nekatera odprta vprašanja. V: Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave voj- vodine Kranjske. Vovko A. (ur.). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Odbor za proslavo 300 letnice izida Val- vasorjeve Slave: 25–50. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu ReNGP. 2007. Ur. L. RS št. 111/2007. Rojc B. 1990. Kartografsko delo Janeza Vajkarda Valvasorja. V: Val- vasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Vovko A. (ur.). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in ume- tnosti in Odbor za proslavo 300 letnice izida Valvasorjeve Slave: 165–180. Rupel M. 1969. Janez Vajkard Valvasor. V: Valvasorjevo berilo 2. iz- popolnjena izdaja. Reisp B. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga: 495–516. Valvasor J. V. 2009. Čast in slava vojvodine Kranjske 1. Ljubljana, Za- vod Dežela Kranjska: 825 str. Vidmar L. 2014. Slava vojvodine Kranjske v kulturi na Slovenskem od leta 1689 do 1879. V: Studia Valvasoriana Zbornik spremnih štu- dij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Weiss J. (ur.). Ljubljana, Zavod Dežela Kranjska: 423–464. Vogrinc J. 2008. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani: 228 str. Weiss J. (ur). 2014. Studia Valvasoriana Zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Ljubljana, Zavod Dežela Kranjska: 1025 str. Zafran, J. 2013. Uvod. V: Uresničevanje koncepta večnamenskega go- spodarjenja z gozdovi v Sloveniji – zakonodajni in politični vidik. Bončina A., Matjašić D. (ur.). Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire – Biotehniška fakulteta Zavod za gozdove Slovenije: 7–10. Zakon o gozdovih. 1993. Ur. L. RS št. 30/93, 13/98. Zakon o ohranjanju narave. 1999. Ur. L. RS št.96/04, 61/06, 8/10, 46/14. Zwitter Ž. 2014. Okolje na Kranjskem v 17. stoletju po Slavi vojvodi- ne Kranjske. V: Studia Valvasoriana Zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Weiss J. (ur.). Ljubljana, Zavod Dežela Kranjska: 611–702.