GLASNIK
URADNI
VESTNIK
OKRAJA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 8. MAJA 1962
LETO IX., ŠTEV. 35
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
44. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO DNE 4. MAJA 19G2
Poročilo o rezultatih gospodarstva v prvem tromesečju leta 1962
Na 44. seji obeh zborov Je poročal o rezultatih gospodarstva v I. tromesečju t. 1. podpredsednik OLO Stane Pele In predlagal s tem v zvezi ukrepe. Oba zbora sta po razpravi soglasno sprejela poročilo in predlagane ukrepe °z. priporočila.
Čeprav nimamo še popolnih podatkov, ki nam bi lahko služili za kompleksno analizo vseh gospodarskih pojavov v tem obdobju, je mogoče že na osnovi bančno evidenčnih podatkov in Pa na osnovi podatkov Zavoda za statistiko ugotoviti neekatere osnovne tendence in osnovne pojave, na podlagi katerih lahko ljudski odbor dobi določeno sliko o gibanju in pojavih v gospodarstvu, na osnovi katerih bo lahko sprejel tudi določene ukrepe za usmerjanje teh pojavov v bodoče. Trije osnovni podatki iz gibanja žiro računov gospodarskih organizacij nam povedo, da se je vnovčena realizacija v tem tromesečju nasproti istemu obdobju lanskega leta v celotnem gospodarstvo povečala za 25 %, medtem ko so sc materialni stroški in osebni dohodki povečali za 21 %. Močan porast vnovčene Realizacije izvira v tem letu predvsem ln nenormalnega pojava, namreč iz iz-fedno visoke realizacije v mesecu ja-nuarju. Namreč vsa leta nazaj je bila v mesecu januarju vnovčena realizacija n*žja od decembrske, nasproti temu je bila letos znatno višja. Ce bi odšteli ta nenormalni pojav, bi lahko tfdili, da je ob tromesečju tega leta po-rast vseh teh elementov t. j. vnovčene realizacije, materialnih stroškov in °sebnih dohodkov skoro enak, kar bi na hitro pogledano kazalo na določene p°jave stabilizacije. Pri tem pa no smemo opustili naslednjih podatkov:
Medtem ko kažejo vnovčena realiza-ClJa in osebni dohodki, če zanemarimo PjPjhna medmesečna nihanja, določeno labilnost v vseh treh mesecih letošnjega leta, opažamo pri materialnih slroš-'h stalno tendenco upadanja. Tako so • Pr. materialni stroški v mesecu ja-Uarju za celotno gospodarstvo znašali ... milijard, v mesecu februarju 40 mi-^ ar<i in v mesecu marcu 35 milijard. c..tstem času pa je vnovčena realiza-
•	Ja- torej v januarju znašala 72
*	rt ' v februarju 51 milijard in
mili-
v map
milijard. Visok iznos januarske ovčenc realizacije si razlagamo pred-sem s tem, da sc je življenjska doba !a PR®v. t. j. dolžnikov, proti koncu izv x 83 *eta močno povečala in so bila Čti rŠcna v januarju še vplačila na ra-•j-an zadnjih mesecev preteklega leta.
Povečana vnovčena realizacija pa, „ P^sto da bi se trošila za povečanje t 'kalnih stroškov, nam izhajajoč iz bila Pot*a.tkov zgine. Njena potrošnja je (]v. v®ri®tno usmerjena predvsem v več"Smcri:. cni strani se je trošila v Dr, ^ meri za pokrivanje nedovršene k; “zvodnje in zalog finalnih izdelkov, So tendenčno naraščale v začetku
leta, na drugi strani pa za pokrivanje družbenih obveznosti pred zaključnimi računi. Upadanju materialnih stroškov je potrebno posvetiti vso pozornost, kajti na to se odraža tudi pomanjkanje materiala, kar je bilo že v teh mesecih v nekaterih panogah oz. strokah močno občutiti.
Vzporedno z gornjimi ugotovitvami so zanimive tudi ugotovitve po teh treh elementih za nekatere druge panoge.
Industrija, ki je v prvih dveh mesecih letošnjega leta beležila napram istemu obdobju lanskega leta povečanje vnovčene realizacije za 24 %, materialne stroške za 25 % in osebne dohodke za 14 %, je ob kvartalni primerjavi letošnjega in preteklega leta dosegla povečanje vnovčene realizacije le 21 %, materialne stroške 31 %, osebne dohodke pa 16%. Na znižanje vnovčene realizacije vpliva že upad prodanega blaga v tem obdobju in delno tudi upad fizičnega obsega proizvodnje, kakor tudi povečanje zalog v nekaterih strokah. Povečanje mafcrialnih izdatkov izhaja iz tega, da so industrijska podjetja ob izdelavi zaključnih računov, ki so jih morali predložiti že do konca februarja, morala velik del svojih sredstev, pridobljenih iz vnovčene realizacije, trošiti za pokrivanje družbenih obveznosti in so zaradi tega morala odložiti plačevanje materialnih stroškov. To pa so nadoknadila v mesecu marcu in je skupen porast znašal torej 31 %. Razkorak med povečanjem vnovčene realizacije in materialnih stroškov kaže tudi na to, da nastajajo določeni zastoji v proizvodnji in da se nabavljene surovine zadržujejo na zalogah polizdelkov in finalnih izdelkov in se ne realizirajo.
Izplačilo osebnih dohodkov pa kaže na določene tendence stabilizacije, vsaj za 16 % večje izplačilo kot v istem obdobju lanskega leta pri industriji, nekako v normalnih okvirih. Obstaja pa vsekakor bojazen, da bodo podjetja ob potrditvi zaključnih računov znatnejša sredstva izplačala za nazaj za osebne dphodke in s tem porušila to ravnovesje.
V kmetijstvu beležimo v tem pogledu znatno večje disproporcc. Medtem ko se je v tem kvartalu napram lanskemu letu povečala vnovčena realizacija za 11% in materialni stroški le za 4 %, so osebni izdatki porasli kar za 52 e/o. To kaže na določene nezdrave pojave v kmetijskih gospodarskih organizacijah, ki so v veliki meri zaključila preteklo leto z izgubo in so ne glede na to prehitro povečevala osebne dohodke. To nam kaže tudi podatek o povprečnih izplačanih osebnih dohodkih na zaposlenega, ki so znašali v februarju preteklega leta v kmetijstvu 17.600 dinarjev in so bili od vseh gospodarskih panog na zadnjem mestu, letos pa znašajo v februarju ti povprečni osebni dohodki na zaposlenega
v kmetijstvu 25.500 dinarjev in so se pri tem uvrstili že med visoko akumulativne panoge, kot je industrija.
Se večji skok beležimo v gozdarstvu, kjer so v februarju v preteklem letu znašali povprečni osebni dohodki 16.200 dinarjev, v februarju letošnjega leta pa znašajo že 31.500 dinarjev, s čemer so se dvignili na prvo mesto med vsemi gospodarskimi panogami.
Podoben pojav beležimo tudi v trgo vini. Tudi njej se je vnovčena realizacija povečala v tem obdobju za 38%, materialni stroški za 55 %, osebni dohodki pa za 65%. Ce beležimo na drugi strani za to obdobje porast prometa v trgovini na drobno za 13% in v trgovini na debelo za 3 %, potem lahko tudi tu trdimo, da so osebni dohodki znatno prehitevali produktivnost in napore, ki so jih vlagali zaposleni v trgovini za doseganje te realizacije. Povečanje realizacije gre v veliki meri na račun povečanja cen in povečanja marž.
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
Značilo za industrijsko proizvodnjo našega okraja je to, da je njen pretežni del skoncentriran od devetnajstih po nomenklaturi le v 6 glavnih strok. Tako zavzemajo kar 75 % celotne proizvodnje v naši industriji naslednje stroke: kovinska 20 %, premogovna 13 %, tekstilna 12 %, lesna 9 % in kemična 8 % ter elektroindustrija 7 %. Zato se bom tu ustavil le pri njih.
Kovinska industrija je pričela to leto z močnim naskokom in je končala, kakor januar tako tudi februar kar z 19 % večjo proizvodnjo od istega obdobja preteklega-leta. No, v marcu je ta proizvodnja močno padla in znaša sedaj kumulativa treh mesecev napram istemu obdobju lanskega leta le še 14 % povečanje. Glavni vzrok tega upadanja proizvod je navajajo podjetja v pomanjkanju surovin, predvsem tistih iz uvoza in nekatera tudi že upad povpraševanja na tržišču. Delno se kaže, da se je spremenila struktura asortimenta in da le-ta v indeksu ni pravilno zajela STT, Litostroj.
Premogovna industrija, v kateri so vključeni rudniki, t. j. Trbovlje, Zagorje in Kočevje, sc bori že dalj časa s posebnimi težavami. Medtem ko jim je skozi več mesecev v preteklem letu zaostajal plasma premoga na celotnem tržišču, predvsem pa plasma drobnih vrst premoga vsled zadostne količine hidro-elektro energije, se je v prvih mesecih letošnjega leta ta plasma nenadoma odprl. Podjetji Trbovlje in Kočevje sta se v tem hitro znašli in začeli svojo proizvodnjo prilagajati potrebam, medtem ko je Rudnik Zagorje zaostajal in je šele sedaj uspel dvigniti proizvodnjo na lanskoletni nivo. Navaja, da ima premalo delovne sile, vprašanje pa je, če so subjektivni činitelji našli vse ostale faktorje, ki bi lahko vplivali na povečanje proizvodnje.
Nasproti tej pa je tekstilna industrija, ki se je v začetku leta borila s posebnimi težavami, saj je zaključila januar mesec le z 2% večjo proizvodnjo kot v lanskem letu, iz meseca v mesec dosegala boljše rezultate. 2e v februarju mesecu je izkazovala kumulativno 4% večji porast in pa v marcu kumulativno skupno v treh mesecih že 10% večjo proizvodnjo kot v istem razdobju lanskega leta. Tekstilna industrija se bori sicer na eni strani s pomanjkanjem surovin, predvsem bombaža iz uvoza in tudi nekaterih drugih surovin, umetnih vlaken itd., na drugi strani se pa bori na tržišču samem s precejšnjo konkurenco uvoženih finalnih izdelkov, ki dostikrat kvalitetno zaostajajo, vendar kaže vsled pomanjkljivih instrumentov trgovina sama večji interes za njihovo prodajo kot za prodajo domače robe.
Lesna industrija je v januarju mesecu proizvedla kar za 17 % več proizvodnje kot v istem mesecu preteklega leta. V prvih dveh mesecih kumulativno je ta porast padel že na 14 % in skupno v treh mesecih t. 1. že na 10%. Vzroki tega upadanja so delno v pomanjkanju surovin, predvsem hlodovine, delno pa tudi v prepočasnem prilagajanju novim pogojem na tržišču. Znano je, da se lesna industrija na našem področju ukvarja pretežno z izvozom in da so se izvozne razmere predvsem na zahodu v tem letu bistveno spremenile oziroma poslabšale.
Podjetja so bila prisiljena (vsaj nekatera), hitro menjati asortiment ali zniževati cene, vse pa je imelo določen vpliv na proizvodnjo.
Enak pojav upadanja dinamike opazimo tudi v kemični industriji, seveda še v večji meri. Kemična industrija je v januarju mesecu imela kar za 41 % večjo proizvodnjo kot v istem mesecu preteklega leta. Kumulativa januar— februar je padla že na 22 %, sedaj tro-mesečna pa že samo na 15% povečanje napram I. kvartalu lanskega leta. To upadanje porasta izvira v znatni meri iZ' pomanjkanja surovin, predvsem uvoženih, ker je naša kemična industrija na to še močno navezana, na drugi strani sc pa ta industrija sama tudi prepočasi prilagaja na uporabo domačih surovin.
V elektroindustriji imamo nasprotno pojav stalne tendence na naraščanje proizvodnje, v vsakem mesecu močneje. Tako je imela v jauarju za 22% večji fizični obseg proizvodnje kot v istem obdobju preteklega leta, v kumu-lativi januarja in februarja 25 %, kumulativa celotnega prvega četrtletja pa je bila kar za 28 % večja kot v lanskem letu. Posebnost v elektroindustriji je še ta, da je pri njej delovna sila padla na 83 % lanskoletne. Delno se izraža tudi v reorganizaciji podjetij, in sicer IEV, Telekomunikacije, Tela v skupno podjetje »Iskra«, kjer je bil ve-
lik dd raziskovalnih kadrov izločen v Zavod za avtomatizacijo, ki se ne vodi več pod industrijo. V elektroindustriji je posebno problematičen plasma proizvodnje. Le-ta pa se prepočasi odpira.
V celotni industriji, na katero pa imajo glavni vpliv zgoraj navedene stroke, opažamo skozi vse tri mesece rahlo tendenco upadanja proizvodnje. V januarju smo zaključili 14 °/» večjo proizvodnjo kot v istem mesecu lanskega leta, v januarji) in februarju skupno s 13 »/o, v celotnem četrtletju pa le še z 11 e/« povečanjem. Napram povprečju lanskega leta beležimo komaj 4 %> povečanje. Delovna sila je ostala v celotni industriji na istem nivoju kot v lanskem letu in gre celotno povečanje pro izvodnje na račun povečanja produktivnosti.
Zaloge v industriji, so se v zadnjem mesecu nekoliko zmanjšale. Kakšno jo dejansko stanje in gibanje zalog, ne vemo, ker na žalost še ne razpolagamo s podatki. Posredno pa lahko to ugotavljamo preko podatkov o fakturirani realizaciji, fizičnega obsega in indeksa cen. Po teh podatkih ugotavljamo, da je fizični obseg proizvodnje v celotni industriji porastel torej kot zgoraj omenjeno za ll°/o, fizični obseg fakturirane realizacije pa za 13 o/o, kar bi kazalo na to, da so sc za razliko zmanjšale zaloge, oziroma ostale vsaj na približno enakem nivoju. Do precej drugačnih ugotovitev pa pridemo, če primerjamo te elemente po posameznih strokah. Naj navedem nekatere:
Fizični
Indeks		Indeks	
proizvodnje		realizacije	
Barvasta	99	104	
' Nekovinska	104	115	Zaloge
Kovinska	113	141	padajo
1 Kemična	115	119	
Papirna	102	128	
! Elektro	128	95	
Gradb. material	117	83	
Lesna	110	99	Zaloge
Tekstilna	110	99	rastejo
Usnje	110	103	
Živilska	116	108	
Grafična	110	87	
Opozoriti je	treba na	dejstvi, da je	
med strokami.	katerim	po teh	podat-
kih rastejo zaloge, tudi elektroindustrija, katero smo izbrali za forsirano izgradnjo. Nadalje, da rastejo zaloge tudi v lesni industriji, kateri daje naša resolucija v pogledu povečevanja proizvodnje močan poudarek.
Rapidno povečanje fakturirane realizacije po teh podatkih v kovinski industriji napram fizičnem obsegu proizvodnje sc nanaša predvsem na STT in Litostroj. Vendar nismo uspeli preveriti, aii gre tu za dejansko znižanje zalog, ali gre za bistveno spremembo asortimenta, ki krivi sliko fizičnega obsega proizvodnje.	/
GRADBENIŠTVO
V gradbeništvu je opaziti po teh treh mesecih porast vrednosti gradbenih del le za 9 o/o napram istemu obdobju lanskega leta, kar pa pomeni vsled povečanja cen za preko 20 %> znaten padec dejanskega fizičnega obsega opravljenih gradbenih del. Interesantna je tudi razlika med vrednostjo opravljenih gradbenih del na gospodarskih in negospodarskih objektih. Na gospodarskih objektih beležimo porast vrednosti opravljenih del v tem obdobju za 29 % napram istem obdobju lanskega leta, medtem ko opazimo na negospodarskih objektih padec na 90®/o. Efektivne ure, ki so po eni strani tudi neke vrste pokazatelj količine opravljenih del, so v celotnem gradbeništvu padle na 87 »/o opravljenih v prvem četrtletju lanskega leta, število zaposlenih delavcev na gradbenih delih pa je padlo na 98 °/». Večji padec efektivnih
ur od števila zaposlenih kaže na zmanjševanje nadur in na krajši urni izkoristek sezonskih delavcev, ki jih najema gradbeništvo.
Ti podatki in pa tudi drugi" signali gradbeništva kažejo, da je stanje v gradbenih podjetjih prilično kritično. Vedno več je podjetij, ki jim dela primanjkuje in tudi, ki nimajo nobenih izgledov, da jim bo zaposlitev v naslednjih mesecih porastia. Iz osebne hitre statistike, ki zajema letos del gradbeništva, je razvidno, da je od 25 podjetij kar 12 takšnih, ki so imela opravljen manjši obseg del kot v preteklem letu v istem obdobju, 9 je bilo takšnih, ki so po njihovi oceni imela enako količino oz. enak obseg opravljenih del, le 4 podjetja pa so ocenila svoj obseg na večji. Tudi v naslednjih mesecih pričakujejo gradbena podjetja le majhno izboljšanje, saj je le 7 podjetij od 25 takšnih, ki pričakujejo povečan obseg zaposlitve, 10 je takšnih, ki predvidevajo enako kritično stanje kot do sedaj, 8 pa je takšnih, ki predvidevajo celo manjši obseg del kot so ga imele v prvem četrtletju. 15 podjetij od 25 nima nobenih ponudb za novo prevzeta dela oz. ima stanje glede ponudb slabo, 8 podjetij pa pričakuje v tem pogledu izboljšanje. Gradbeni material, ki je bil v preteklem letu osnoven problem v gradbeništvu, je naenkrat postal sufi-citen, saj nam podatki gradbenih podjetij kažejo, da je od 25 kar 23 podjetij s tem materialom dobro založenih ali celo prezaloženih.
Posebnost, ki se kaže v tem kvartalu, je tudi pomanjkanje del v projektantskih organizacijah. Tu se kažejo po eni strani določene restrikcije na negospodarskih objektih, na drugi strani pa se kaže padec konjunkture projektantskih del, ki je bila skozi vsa leta izredna. To stanje lahko ocenjujemo mogoče bolj kot normalizacijo stanja kot pa trenutno vrzel v celotnem procesu. Zaradi tega sem mnenja, da je ravno sedaj čas, ko se lahko v projektantskih organizacijah izvršijo določene reorganizacije v pogledu povečanja istih, v pogledu specializacije dejavnosti in pa v pogledu dviga njihove kvalitete. Sedaj bi lahko subjektivni činite-Iji odigrali tisto svojo osnovno vlogo, kajti objektivni pogoji za to so sedaj boljši kot pa so bili kdajkoli poprej.
Ne glede na zgoraj omenjene težave v gradbeništvu pa se kažejo v finančnih rezultatih tudi tu znatni disproporci. V kvartalnih podatkih primerjalno z lanskim prvim četrtletjem se je vnovčena realizacija v gradbeništvu povečala za 36 o/o, kar gre predvsem na račun višjih cen. Pri tem so se materialni izdatki povečali le za 7 «/o. Osebni izdatki pa so se v tem obdobju v gradbeništvu povečali kar za 32°/». Ti povečani osebni izdatki, namreč izplačani, izglcda, da so bili delno izplačani še na račun preteklega leta, saj se je povprečna plača na zaposlenega v gradbeništvu povečala za manjši odstotek. Le-ta je porastia od februarja preteklega leta, ko je znašala 21.600 dinarjev, na letošnji februar na 24.200 dinarjev, kar je sicer znatno preveč napram porastu fizičnega obsega gradbene proizvodnjo na zaposlenega, vendar nekoliko manj kot kaže celotni global izplačila po podatkih iz žiro računa.
PROBLEMATIKA OBRATNIH SREDSTEV
Iz podatkov Narodne banke jc razvidno, da je stanje kreditov iz posojil za obratna sredstva v gospodarstvu ostalo od decembra meseca do konca marca skoraj ncizpremenjeno. V celoti znaša stanje kreditov in posojil približno 107 milijard dinarjev. Izvršeni so bili le delni notranji premiki. Medtem ko so se kreditna sredstva iz bančnih virov v vsem tem času postopoma zniževala in to za približno 600 milij. di-
narjev, so sc skoraj za enak iznos povečevali krediti in posojila iz družbenih investicijskih skladov okraja in občin. Največje znižanje so doživeli daljši krediti za trajna obratna sredstva v skupnem iznosu za 350 milijonov dinarjev, medtem pa so se posojila za trajna obratna sredstva iz družbenih investicijskih skladov povečala za 450 milijonov dinarjev. To je sicer v celotnem globalu skoro neznaten premik, vendar, če upoštevamo, da je vseh razpoložljivih sredstev na družbenih investicijskih skladih okraja in občin za osnovna in obratna sredstva le nekaj nad 3 milijarde in da je od tega velik del že angažiranih na obveznostih za osnovna sredstva, potem jc to izplačilo trajnih kreditov v znesku 450 milijonov dinarjev že znatna postavka. Znatna postavka je mišljena tu predvsem zato, ker obstoja resna bojazen, če so že družbeni investicijski skladi pri dajanju teh trajnih obratnih sredstev oziroma posojil za nje, upoštevali pravilno politiko oziroma orientacijo, ki bi morala voditi v letošnjem letu vse sklade pri usmerjanju gospodarstva. Tu mislim predvsem na orientacijo za krepitev izvoza in eventualno neizogibno pomoč tistim gospodarskim organizacijam, ki so prišle ob pobotanju kupcev in dolžnikov v začetku leta v teh zadnjih mesecih v izredne težave. Sum v pravilno orientacijo in politiko pri plasmaju teh sredstev posebno iz bančnih virov t. j. iz virov komunalnih bank, nam potrjujejo predvsem naslednji podatki: Od celotnih 107 milijard kreditov in posojil za obratna sredstva je približno 38 milijard plasiranih iz bančnih virov kot namenski krediti. Od teh 38 milijard pa jih je 17 milijard plasiranih za izvoz in uvoz, 14 milijard pa za zaloge. Od 17 milijard kreditov za izvoz in uvoz jih jc le 5 milijard za izvozna podjetja in ta znesek doživlja zmanjševanje, saj se je V roku enega meseca zmanjšal za 109 milijonov dinarjev, nasprotno pa sc je namenski kredit za uvoz povečal v istem času za 107 milijonov dinarjev t. j. v roku od 28. februarja do 31. marca. Ravno tako pa beležimo pri namenskih kreditih za zaloge stalno povečevanje kreditov za zaloge blaga in nedovršeno proizvodnje, saj je na teh zalogah uporabljenih od 14 milijard kar 11 milijard in se jc to v teku meseca marca povečalo za 1,6 milijarde, medtem ko jc za zaloge surovin porabljenih namenskih kreditov lc okrog 3 milijarde dinarjev.
Poseben problem na področju obratnih sredstev sc bo pojavil ob izvajanju pobotanja gospodarskih organizacij. Ker so bili podatki po stanju na klirinškem računu ob priliki pobotanja že obravnavani pred zborom proizvajalcev, jih ponovno ne navajam. Opozoril bi pa le na dva problema in sicer: Skupina podjetij, ki na posebnem klirinškem računu izkazujejo ob tem izvršenem pobotanju debetni saldo, to so pravi večji dolg, kot so ga uspeli pokriti z zahtevki napram kupcem v znesku skoraj 4 milijarde dinarjev, da bodo morala ta podjetja razliko pokriti iz svojih skladov; nasproti temu pa bo skupina podjetij, ki izkazuje kreditni saldo, t. j. večji pritok vplačil od izvršenih izplačil, v višini cca 7 milijard dinarjev, morala v tej višini vrniti kredite, ki jih koristijo iz bančnih sredstev. Od tega odpade cca 3 milijarde na industrijo in cca 3 milijarde na trgovino. Se poseben je problem izterjave dolgov, ki jih izkazuje ob tem pobotanju negospodarstvo napram gospodarstvu. Ti znašajo skoraj 2 milijarde dinarjev in to v glavnem proti gradbeništvu. Glavni dolžniki pri tem so občine v znesku nekaj manj od 400 milijonov dinarjev in ustanove v znesku okrog 600 milijonov dinarjev. Te negospodarske dejavnosti bodo morale po-
kriti dolgove do gospodarstva do 1. junija v letošnjem letu.
Gledano skozi te globalne rezultate, zaključki tega pobotanja niti ne bi bili tako zelo kritični. Globah pa nam dajo tudi le splošno sliko. Znatno večji problemi se bodo pojavili pri posameznih gospodarskih organizacijah, n. pr. pri gospodarskih organizacijah, ki izkazujejo debetni saldo, pa nimajo zadosti skladov za pokritje, ali pa nadalje pri gospodarskih organizacijah, ki izkazu- j jejo kreditni saldo in bi ob intenzivni izterjavi pred pobotanjem lahko celotna izterjana sredstva koristili na obratnih sredstvih, tako jim bodo pa ta sredstva zmanjšana. Tu bodo morale ko munalne banke odigrati glavno vlogo. Zato se tudi po občinah formirajo ko misije, ki bodo individualno obravnavale posamezne primere in jih skušale | reševati s pomočjo družbenih investicijskih skladov oziroma s pomočjo kratkoročnih kreditov iz sredstev ko munalnih bank. Jasno nam jc pa že danes, da sc bodo v določenih primerih pojavili zelo težki problemi. Cc se nahaja n. pr. takšna gospodarska organizacija, ki ji bo odvzeta večja količina obratnih kreditov za izvedbo tega po botanja na področju šibke komunalne banke oziroma na področju takšne občine, ki ima le nizek investicijski sklad, takšna gospodarska organizacija bo lahko prišla v izredno težak položaj. Verjetno tudi vsi investicijski .kladi občin in okraja ne bodo sposobni rešiti vseh problemov.
Na zadnjem posvetovanju s pred- I stavniki komunalnih bank je bil že po- j dan predlog, da bi se začelo s širšo akcijo združevanja sredstev gospodarskih organizacij, t. j. skladov gospodarskih organizacij za kreditiranje obratnih sredstev. To je mišljeno seveda združevanje na komunalnih bankah. Ker pa je situacija v celotnem gospodarstvu na področju obratnih sredstev zelo kritična, bi takšno združevanje uspelo lc ob zelo intenzivni podpori vseh političnih subjektivnih faktorjev, j Za uravnavanje te politike na področju celotnega okraja in za hitro ukrepanje je potrebno, da tudi danes na tem mestu imenujemo okrajno komisijo za izvedbo pobotanja, ki naj bi bila sestavljena tako, da bo po eni strani tvorila določeno povezavo med komunalnimi bankami, na drugi strani pa da bi bila tudi usposobljena za ukrepanje, ki bo ob tem potrebno.
Ponovno bi želel na tem mestu poudariti, da bo potrebno vsled te problematike, ki nastopa in pa vsled zelo nizkih razpoložljivih sredstev na investicijskih skladih, ki pa so trenutno edini razpoložljivi vir, plasiranje teh sredstev vsaj začasno postaviti pod posebni režim. Obstaja namreč bojazen, da bi se ta sredstva že ob prvih težavah, ki bodo nastopile vsled pritiska posameznih jgospodarskih organizacij, prehitro plasirala kot posojila za trajna obratna sredstva in jih bo zmanjkalo za takrat t. j. morda čez en mesec ali dva, ko bo znana celotna slika in ko bi bilo mogoče s temi sredstvi dejansko voditi določeno politiko. Zato bi bilo potrebno priporočiti upravnim organom teh občinskih investicijskih skladov. da bi začasno ta svoja sredstva plasirali le kot kratkoročne kredite kvečjemu za 2 do 3 mesece in da bi šele potem, ko bo znana celotna pro-blcmalika, šli v dolgotrajnejše plasmaje.
INVESTICIJE
Pri investicijah v osnovna sredstva beležimo v letošnjem letu v I. četrtletju napram istemu obdobju lanskega leta znaten padec, saj znašajo celotne investicije po vrednosti le 85 °/» lanskoletnih. Če bi upoštevali še dvig cen, potem je fizičen obseg investicij znatno manjši. K temu znižanju pripomorejo največ investicije pri prometu in sicer
glasnik
pri ZTP in PTT, ki so v tem četrtletju kar za 1,200 milijonov manjše od lanskih. če izločimo ti dve podjetji, potem znašajo celotne investicije v osnovna sredstva 96®/e izvršenih v I. kvartalu lanskega leta. Po virih investiranja beležimo največji padec pri investiranju iz skladov gospodarskih organizacij. V lanskem letu so v prvem četrtletju zna-šale te investicije 6,600 milijonov, letos Pa le 4,700 milijonov dinarjev. Nadalje beležimo tudi precejšen padec pri investicijah iz splošneega investicijskega sklada, republiškega investicijskega sklada in republiškega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Tudi tu beležimo padec iz lanskoletne 1,200 milijonov na 800 milijonov dinarjev v letošnjem letu. Največji izpad predstavlja republiški stanovanjski sklad, ki je v tem času lansko leto investiral na našem področju približno 230 milijonov, v letošnjem letu pa le 80 milijonov dinarjev.
Investicije v osnovna sredstva pa so se znatno povečale iz okrajnega in občinskih investicijskih skladov. Le-te so znašale lansko leto v tem obdobju 330 •Bilijonov, letos pa znašajo 656 milijonov dinarjev. Mislim, da je potrebno Pri tem ugotoviti dejstvo, da so predvsem gospodarske investicije padle ne torno izpod planiran nivo, marveč tudi •zpod normalni nivo investiranja in da obstaja bojazen glede normalnega objavljanja gospodarskih kapacitet. Nižje investiranje iz skladov gospodarskih organizacij izvira predvsem iz tega, da to gospodarske organizacije vsled kritične situacije na področju obratnih sredstev pretežni del svojih sredstev obračale na obratnih sredstvih in jih niso izločile na sklade osnovnih sredstev. Izpad investicij iz investicijskih skladov republike in splošnega investicijskega sklada pa kažejia dejstvo, da to je restriktivna politika omenjenih skladov premočno uveljavila na našem Področju in da bo potrebno podvzeti določene napore, da se obdržijo vsaj gospodarske investicije v osnovna sred-stva v normalnem nivoju.
..Pri sredstvih gospodarskih organizacij. namreč pri sredstvih, ki so jih izločale gospodarske organizacije v obdobju od 1/1-1962 do 31/3-1962, je razvidno, da so gospodarske organizacije ?d skupnih sredstev 40 milijard ustvar-]cnih v tem obdobju, potrošile, torej izločile 16 milijard dinarjev, vendar od tc8a le 1,800 milijonov za investicije v 9snovna sredstva. Vse to kaže, da sc ><: zaostrena politika na področju obral-to sredstev močno odrazila v gospo-^trjenju v gospodarskih organizacijah, • so začele podvzemati večje napore j® ustvarjanje obratnih sredstev in da •c upati, da se bo nenormalno stanje tem področju v določenem času iz-Usalo. Vsekakor pa bo potrebno bud-da ^tomljati dogajanje v samih gospo-n r?kih organizacijah v tem smislu, da ... bo zanemarjeno tisto osnovno inve-če'ranjc, ki lahko služi za hitro pove-matije proizvodnje in pa za hitro uspo-So 'Janje proizvodnje za izvoz. Mogoče ob ^0sPoctarske organizacije v pogledu strratn'h sredstev zavzele preveč eno-_ a tiske ukrepe, torej zgoraj omenje-
hjt' Puntalo pa so pokrenile v pogledu toIsega obračanja, torej v pogledu nih Okoriščanja obstoječih )brat-
bo.j$i
Sredstev,
IZVOZ
tir k? b°m sc na tem mestu spušč; v etnaliko zunanje trgovine ozire n.Problematiko zunanjetrgovinskih •zacij, ker imamo o tej" dejavn 0a T13*0 Podatkov, saj je bila naša ,Vc.Ja trgovina povezana do sedaj *ko 2Cm mcr'lu preko zunanje trgo tom vP.toorc, morda delno tudi v ok o^,. . ke, medtem ko je na podrt va ‘Ja ln občine izostala vsaka pov vScmCr,Pa je pivo izvoza odvisen p °d proizvodnje in njene uspo:
[jcnostl, se bom na tem mestu nekoliko zadržal le na problematiki, ki nastopa v zvezi z izvozom v proizvodnih gospodarskih organizacijah.
Naša resolucija o politiki gospodarskega razvoja je dala osnovni poudarek posebnim naporom za veliko povečanje izvoza. Predvidevala je, da bi se izvoz v industriji povečal napram preteklemu letu za 30 "/o ali v celoti za 20 °/». Poglejmo torej, kakšne so objektivne možnosti za izpolnitev teh predvidevanj, oziroma kakšne ukrepe bo potrebno podvzeti za to realizacijo. Po ugotovitvah, ki smo jih uspeli zbrati v sedanjem času, je povečanje izvoza pri nas odvisno od naslednjih faktorjev:
1.	od orientacije gospodarskih organizacij,
2.	od vpliva subjektivnih faktorjev nanje izven gospodarskih organizacij, to je od zbornic, občinskih ljudskih odborov, okrajnega ljudskega odbora, od Komunalne banke itd.,
3.	od povezanosti med proizvodnimi gospodarskimi organizacijami in zunanjetrgovinskimi podjetji,
4.	od objektivne situacije na domačem in zunanjem tržišču,
5.	od tehnološke usposobljenosti gospodarskih organizacij za zahteve zunanjega tržišča.
6.	od hitre evidence, na osnovi katere lahko banke, komune in vsi ostali subjektivni činitelji prilagajajo svojo politiko, svoje ukrepe in svojo dejavnost nastajajoči situaciji.
Naj se nekoliko ustavim na posameznih vprašanjih.
Zaradi ugotovitve stanja izvoza in možnosti njegovega povečanja je bila pri nas uvedena evidenca, oziroma bolje rečeno za začetek anketa, ki naj bi ugotovila, koliko so naša industrijska podjetja v letu 1961 izvažala, koliko izvoza so planirala v letošnjem letu in kako je bila realizacija izvoza v prvih dveh oziroma treh mesecih letošnjega leta izvršena. Anketa je bila razposlana vsem gospodarskim organizacijam in sicer direktno v roke direktorjev gospodarskih organizacij oziroma industrijskih podjetij, s posebnim priporočilom glede izpolnjevanja in glede njihovih stališč do izvoza. Od 180 anket jih je do roka za prva dva meseca prišlo izpolnjenih 99. Od teh 99 je 46 podjetij sporočilo, da v letu 1961 niso izvažali in tudi v letošnjem letu nimajo namena izvažati. To pa iz različnih vzrokov, ali vsled tega, da imajo zadosten plasma na domačem tržišču ali da na zunaj nimajo odprtega trga oz., da ne dosegajo zadosti ugodnih cen itd. Iz tega se jasno vidi, da kljub Izrednemu poudarku, katerega smo dajali od vsega začetka tega leta za povečanje izvoza in za vlaganje maksimalnih naporov za to povečanje, orientacija gospodarskih organizacij na to še zmeraj ni doživela nekih bistvenih sprememb. Res je, da je med podjetji, ki so odgovorila, da ne mislijo izvažati, nekaj takšnih, ki za to nimajo posebno ugodnih pogojev. Vendar kaže imenski pregled teh podjetij, da še vedno niso prelomila z miselnostjo, da sc njihovo blago ne da plasirati na zunanjem tržišču. Tako so n. pr. vsa podjetja iz industrije gradbenega materiala odgovorila, da ne mislijo izvažati. Na drugi strani pa ugotavljamo, da njihove zaloge rastejo, da je plasma njihove proizvodnje na domačem tržišču zelo problematičen itd. Postavlja se resno vprašanje, zakaj ne bi mogli izvažati gradbenega materiala, n. pr. v Severno Italijo ali celo kam drugam. Naj navedem primer, da izvaža opekama v bližini Štor neke posebne vrste oziroma oblike opeke v Afriko. Torej to je posebna oblika. Ali so naša podjetja, mislim podjetja industrije gradbenega materiala, razmislila o tem, da je morda potrebno prilagoditi tudi proizvodnjo novim pogojem, pogojem, ki jih zahte-
va zunanji trg, ali da je potrebno prilagoditi tem pogojem tudi cene. Da ne mislijo na izvoz, oziroma da nimajo za to pogojev, so odgovorila tudi skoraj vsa založniška podjetja. Na drugi strani pa ugotavljamo, n. pr. pri Mladinski knjigi, da je dobila že izredno ugodne ponudbe za tiskanje inozemskih knjig na domačem papirju in jih take tudi izvažati. Med podjetji, ki niso orientirana na izvoz, so tudi razna druga, ki bi imela lahko te pogoje, n. pr. Tobačna tovarna Ljubljana, »Avtoobnova« Ljubljana, Tovarna elektroporcclana Izlake, SK1P Vižmarje, »Trak« Mengeš, »Gaber« Stari trg, »Vedrog« Ljubljana, Tovarna vijakov Ljubljana, »Mehanika« Trbovlje, Papirnica Radeče, Tovarna filca Mengeš, »Svit« Kamnik, »Kovinoplastika« Lož, Kovinska tovarna, »Plu-tal« Ljubljana, »Tuba« Ljubljana, »Tiki« Ljubljana itd. Mnoga od navedenih podjetij bi verjetno lahko ustvarila pogoje za povečanje izvoza, če bi bila za to zadosti zainteresirana in če bi bila pripravljena vložiti v to zadostne napore. Le tri podjetja, ki v preteklem letu niso izvažala, so v tej anketi odgovorila, da bodo verjetno pričela v tem letu z izvozom. Od 34 podjetij, ki so v tej anketi dala dovolj točne podatke tudi primerjalno z lanskim letom, smo dobili sledečo sliko. Od 34 je 21 takšnih, ki so večji izvozniki in imajo letno nad 100 milij. vrednost izvoza. Od tega jih je kar 9 s področja lesne industrije. Omenjena podjetja predvidevajo v letu 1962 povečanje izvoza za 18 »/•• Pripomniti pa moram, da je med njimi precej takšnih, ki so v letu 1962 nizko planirala izvoz, da pa so že v prvih dveh mesecih dosegla visoke rezultate. N. pr. STT Trbovlje je že v prvih dveh mesecih dosegla 45 % letnega plana izvoza, nadalje je Tisa Rakek v letu 1962 planirala samo 85 % lanskega izvoza, dosegla pa je v prvih dveh mesecih že 22*/o, itd.
Dvomesečni rezultati vseh v tej anketi zajetih podjetij kažejo, da so izpolnila že 15 »/o letnega plana, ki pa je za 18«/« večji od lanskega leta. Tro-mesečni rezultati pa kažejo v tem pogledu že znatno slabšo sliko. V celotni industriji v našem okraju je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta izvoženo komaj 23 »/e lanskoletne celotne letne realizacije oziroma komaj 91 °/o realizacije prvega četrtletja lanskega leta. Naj navedem nekaj podatkov te realizacije prvega četrtletja napram lanskemu za posamezne stroke:
Premogovna industrija je dosegla komaj 58 o/o lanskega izvoza v tem času, nekovinska industrija je dosegla 95«/», kovinska industrija je dosegla v tem pogledu do sedaj najboljše rezultate in je dosegla že 48«/, večji izvoz kot v tem času lansko leto, elektroindustrija je dosegla komaj 84 o/o lanskega izvoza, kemična industrija 73 o/o, lesna industrija 91 »/„, močno je povečala Papirnica Vevče, ki je dosegla v prvem četrtletju žc večji izvoz kot v •celotnem lanskem letu, tekstilna industrija je dosegla komaj 43«/e, industrija usnja in obutve 37 «/o, povečala pa je živilska industrija in dosegla žc 130 Va povečanja napram prvemu četrtletju lanskega leta.
Drugo vprašanje, o katerem bi bilo potrebno spregovoriti, je vprašanje, kako naj se odraža vpliv zunanjih subjektivnih faktorjev na gospodarske organizacije za povečanje izvoza, torej vpliv zbornic, občine, okraja in komunalnih bank. Mislim, da gre tu za dvojni vpliv. Na eni strani gre za določen politični pritisk preko organov delavskega upravljanja in političnih organizacij v gospodarskih organizacijah, na uprave gospodarskih organizacij za povečane napore v pogledu izvoza. Na drugi strani pa gre tudi za določen ekonomski pritisk. Komunalne banke bi morale svojo kreditno politiko uravna-
vati skozi to prizmo in dajati obratno kredite tistim gospodarskim organiza-cijam, ki izvoz povečujejo oziroma odvzemati take kredite tistim gospodarskim organizacijam, ki tega ne vršijo.
Poseben problem je problem povezanosti med proizvodnjo in gospodarskimi organizacijami ter zunanjo trgovino. Vprašanje je, ali je mogoče doseči zadostno povezavo med temi na območju okraja. Pri nas imamo sicer ugodnejše pogoje zato, ker smo v republiškem centru in je vsa zunanja trgovina pravzaprav koncentrirana tu, tako, da bo lahko okrajni ljudski odbor in tudi okrajna trgovinska zbornica posredovala določeno povezavo v tem smislu, da bo organizirala potrebne posvete med predstavniki zunanje trgovine določenih strok in industrijskimi podjetji določenih strok, kjer se bodo medsebojno seznanjali s pogoji tržišča v svetu in pa s proizvodnimi možnostmi za plasiranje na ta tržišča. Te povezave bodo morali napraviti tudi v republiškem merilu. Gre pa predvsem še za drugo vprašanje, in sicer da vod-stva posameznih gospodarskih organizacij navežejo tesnejše stike s oosa-meznimi izvozniki ali nasprotno, da posamezni izvozniki iščejo pri gospodarskih organizacijah te stike, na osnovi katerih lahko ugotavljajo proizvodne zmogljivosti v pogledu kvantitete in kvalitete blaga, ki pride v poštev za izvoz.
Nadalje bo potrebno prelomiti v gospodarskih organizacijah tudi mnenje, da jim je izvoz interesanten šele takrat, kadar jim domače tržišče ne absorbira več proizvodnje, oziroma kadar se pojavi potreba po ustvarjajnju lastnih deviz za nabavo surovin, pri čemer pa dostikrat preveč statično gledajo na dohodek ali izgubo, ki jo pri tem dosegajo. Gospodarske organizacije se premalo zavedajo, da je možno z odprtjem tržišča povečati količine proizvodnje, s čimer se doseže nižje proizvodne stroške, nižja lastna cena in jasno s tem tudi ugodnejši dohodek, čeprav v zaostrenih pogojih. Tak primer smo imeli n. pr. v podjetju »Stol« Duplica, ki je po prvih statičnih izračunih v lanskem letu ugotovil, da bo z nadaljevanjem izvoza ustvaril izgubo, končno je pa kljub temu, da je skoraj 80 «/o svoje proizvodnje izvažal, dosegel kar lepe sklade ob zaključku preteklega leta. Nadalje gre za važno vprašanje, kako naj se z ozirom na obstoječe težave gospodarske organizacije tehnološko prilagajajo zahtevam zunanjega tržišča. Včasih gre za majhne investicije, pa si jih gospodarske organizacije ne znajo poiskati oziroma niso pripravljene žrtvovati nekaj svojih sredstev, ki so jih sicer namenile drugim za vzpostavitev določenih kapacitet, ki so za ta izvoz potrebne. Največkrat pa gre čisto za formalne propuste, n. pr. v mesecu aprilu je, kakor Investicijska banka, tudi Jugobanka nudila gospodarskim organizacijam, ki bi lahko s provizoričnim elaboratom dokazala, da rabi določena investicijska sredstva za povečanje izvoza predvsem za manjše zneske investicijskih sredstev med 50 in 200 milijoni,, vendar je bilo treba te elaborate zelo hitro narediti in ponekod tudi v roku enega tedna oddali. Pokazalo pa se je, da kljub temu, da smo obiskali celo vrsto takšnih gospodarskih organizacij, da so se le redke odzvale zahtevkom v teh bankah, ker pač čisto enostavno niso izdelale potrebne dokumentacije. Končno mislim, da je za povečanje vpliva na gospodarske organizacije in v zvezi s tem povečanje izvoza potrebno izpopolniti in ažurirati našo evidenco, ki smo jo uvedli preko Zavoda za statistiko, in doseči, da se bodo te evidence po potekanju izvoza industrijskih gospodarskih organizacij posluževale tudi občine oziroma organi, pa najsi bo politični

ali strokovno gospodarski ali bančni, in na osnovi te evidence sprejemali določene ukrepe. Le z izrednimi napori na vseh nivojih, s hitrim aktivističnim delom, s premagovanjem samozadovoljstva in v nekaterih primerih tudi z odrekanjem določenih neposrednih koristi, bomo lahko izpolnili naloge, ki jih imamo na področju izvoza v letošnjem letu.
IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
Rezultati prvega tromesečja kažejo, da niti v okrajnem proračunu niti v proračunih občin dohodki ne bodo realizirani po predvidenem planu. Skupni priliv letošnjih dohodkov v okrajni [proračun je bil v prvem tromesečju 'dosežen le s 14»/o. Normalna izvršitev ipa bi bila, če bi se gibal med 22 in (25 %>. Glavne postavke, ki povzročajo :ta izpad, so proračunski prispevki iz osebnega dohodka, saj so bili le-ti realizirani iz gospodarstva v višini 17 »/o : predvidenih in iz negospodarstva v vi-(šini 19 °/o predvidenih. Naslednja močna postavka, ki pa izredno kvari izvrši-I tev, je izpad sodnih taks. Te so bile planirane v višini 750 milijonov dinar-i jev, izvršene pa v prvem tromesečju le v višini 60 milijonov dinarjev ali 8 o/o. Ta močan izpad sodnih taks pa je predvsem posledica zmanjšanja dejavnosti gospodarskih sodišč vsled pobotanja gospodarskih organizacij in vsled postopne normalizacije odnosov med kupci in dobavitelji, ki so bili v preteklem letu povsem nenormalni in na osnovi katerih se je planiralo letošnje dohodke iz sodnih taks.
Nekoliko boljšo sliko kaže dotok v i občinske proračune. Ti občinski proračuni do izdelave poročil še niso bili vsi sprejeti, zaradi tega prikaz nasproti planu še ni izdelan. Vendar pa kaže primerjava s četrtletjem letošnjega leta in lanskega leta določene rezultate, ki kažejo boljšo sliko kot dohodki okrajnega proračuna. Skupni dohodki v občinskih proračunih so v tem obdobju nasproti istemu obdobju lanskega leta porastli za 30 «/<>. Medtem pa so proračunski prispevki iz osebnih dohodkov porastli v gospodarstvu za 29 °/o, v negospodarstvu pa za 44 %>. Ta močan porast si lahko razlagamo predvsem vsled uvedbe dopolnilnih proračunskih prispevkov na področju vseh občin. Ugodno poteka tudi vplačilo od administrativnih taks in delno tudi prometni davek od zasebnikov, medtem ko močno zaostajajo dohodnina od kmetijstva, ki je dosegla komaj 99°/o lanske, nadalje občinske doklade iz kmetijstva, nadalje občinski prometni davek in dohodnina od obrtne dejavnosti ter samostojnih poklicev. Dosti slabše pa dotekajo posebni proračunski do-(hodki občinskih proračunov. Le-ti so i dosegli v prvem tromesečju komaj 81»/o ! lanskoletnega nivoja. Tako so skupni ! proračunski dohodki občinskih ljudskih i odborov dosegli komaj 3 •/• povečanje i nasproti istemu obdobju lanskega leta.
NOTRANJA DELITEV DOHODKA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
To vprašanje je bilo sicer v skromnejši obliki obravnavano tudi na zboru proizvajalcev. Na žalost ne razpolagamo s periodičnimi obračuni gospodar-! skih organizacij za prvo četrtletje letošnjega leta, ker le-teh gospodarske i organizacije izjemom niso bile dolžne izdelati. Takšno navodilo so jim dale banke, s katerimi se pa na žalost ne moremo strinjati, kajti takšni periodični obračuni bi nam bili v letošnjem letu še znatno potrebnejši kot kdajkoli poprej. Ker teh obračunov ni, zato tudi tukaj ne moremo podati neke ocene o razdelitvi dohodkov v gospodarskih organizacijah. Nekaj misli bi bilo potrebno podčrtati' v zvezi z delitvijo čistega dohodka. Površen pregled pravilnikov gospodarskih organizacij kaže, da je
njih velik del ne samo odmaknjen od principov, ki so bili postavljeni že v preteklem letu, marveč tudi docela nezakonit. Še vedno imamo v gospodarskih organizacijah marsikje opraviti z več pravilniki, to je s pravilnikom o osebnih dohodkih, s pravilnikom o premijah, s pravilnikom o nagradah itd. Zakon predvideva samo dva pravilnika, t. j. pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Torej je obstoj več pravilnikov nezakonit. Nadalje, vrsta pravilnikov, sprejetih v novembru in decembru preteklega leta, vsebuje v svojih postavkah določila, ki jim dajejo retroaktivno veljavnost in obstoja bojazen, da bodo gospodarske organizacije na osnovi teh pravilnikov, sprejetih v decembru in novembru, sedaj ob zaključnih računih po teh pravilnikih delile osebne dohodke za nazaj za leto 1961. Takšna delitev kakor tudi retroaktivna veljavnost pravilnikov je popolnoma nezakonita. Na osnovi pravilnika, sprejetega na koncu leta, ni mogoče deliti nobenih sredstev za nazaj. Ta vprašanja bo potrebno zaostriti na vseh nivojih. Dalje, v mnogih pravilnikih odkrivamo še vedno, da je formiran osebni dohodek na osnovi plana. Tudi takšna postavka je nezakonita. Ni mogoče namreč formirati osebnega dohodka na osnovi planiranja, kajti postavljanje plana je povsem subjektivnega značaja. Osebni dohodek se lahko deli samo na osnovi realizacije, merila in kriteriji pš bi se morali jemati na osnovi določenih rezultatov prejšnjih let določenega prejšnjega obdobja. Da je temu tako nasploh, je dokaz tudi to, da so gospodarske organizacije v letošnjem letu v prvih osnutkih planov predvidevale zelo nizka povečanja. Prvi osnutki so nam dajali povečanje le nekaj nad 4«/». Na osnovi pritiska, ki so ga izvršili občinski ljudski odbori nasproti gospodarskim organizacijam, so bili ti plani popravljeni, tako, da znaša zdaj zbir osnutkov občinskih planov povečanje celotnega dohodka nasproti letu 1961 kar za 15 °/o, vendar obstoja bojazen, da je bilo to doseženo s formalnimi ukrepi, da pa občinski ljudski odbori niso storili nadaljnjih korakov, da bi gospodarske organizacije ustvarile tudi določene pogoje za doseganje takšnega povečanja. To omenjam mimogrede. Dalje v zvezi s pravilniki. V mnogih pravilnikih odkrivamo določila, ki omogočajo, da delavski sveti lahko stalno med letom menjajo kriterije delitve. Dana so pooblastila raznim komisijam, vodstvom itd., ki lahko te kriterije spreminjajo, vendar je tudi to nezakonita postavka. Znano je namreč, da pravilnik, ki nima neke dolgotrajnejše veljavnosti, izgublja na svoji stimulativnosti in omogoča izkrivljanje kriterijev na osnovi mnogih subjektivnih vplivov, različnih faktorjev. Poleg teh nezakonitih postavk je v teh pravilnikih cela vrsta postavk, ki premalo omogočajo, da izplačani osebni dohodki nujno vlečejo za seboj tudi povečevanje proizvodnje in produktivnosti, še vedno se velik del osebnih dohodkov izplačuje že na osnovi določene dosežene proizvodnje, naj si bo v posameznih fazah, naj si bo v posameznih delih procesov, dostikrat se smatra, da je roba, ki dospe v skladišče, svoj proces že zaključila in da je na osnovi predkalkulacij možno že izvršiti vsa izplačila. Vemo pa, da je po osnovnih principih socialistične proizvodnje to blagovna proizvodnja in da je vse notranje elemente kakor tudi produktivnost možno ugotavljati šele, ko se roba plasira na tržišču. Torej je odvisnost posameznih postavk od vplivov tržišča premajhna in to je tudi eden izmed glavnih vzkrokov, da nam izplačila osebnih dohodkov prebijajo realizacijo, ki jo dosegajo gospodarske organizacije na tržišču.
Navodilo za ugotavljanje kriterijev
pri delitvi osebnih dohodkov, ki ga je izdelal Zvezni izvršni svet, ne vsebuje pravzaprav nobenih novih kriterijev, katerih ne bi postavljali že v preteklem letu. Vendar, če gremo presojati danes rezultate posameznih gospodarskih organizacij in pa izplačane osebne dohodke v primerjavi s tem navodilom, ugotavljamo, da so sredstva, ki so jih gospodarske organizacije izplačale za osebne dohodke v letu 1961, znatno prebila nivo, ki bi bil možen, upoštevajoč to navodilo. V posameznih gospodarskih organizacijah ugotavljamo tudi do
60 % prekoračevanje osebnih dohodkov, ki bi jih lahko po tem navodilu dosegli. V zvezi s tem je nujno potrebno, da se v gospodarskih organizacijah pred delavske svete poda ponovna obširna analiza teh pravilnikov o delitvi čistega dohodka v primerjavi s kriteriji, ki jih postavlja to navodilo in da se predčasno, predno bodo začele delovati občinske komisije, ki jih postavlja zakon, že uredijo določena vprašanja, da ne bi prišlo pri tem vsklajevanju do nepotrebnih težav, ki bi lahko rodile tudi težke ekscese.
UGOTOVITVE IN UKREPI
Zgoraj navedeni rezultati prvega tromesečja in pa drugi pojavi, ki tu niso bili obravnavani, kažejo na znatno bolj zaostreno situacijo, kot je bila ob rezultatih prvih dveh mesecev letošnjega leta in to naj si bo na področju proizvodnje, naj si bo na področju finančnega gospodarstva, naj si bo na področju trgovine, izvoza ali na področju proračunske realizacije, kakor tudi potrošnje. Zato bo potrebna za ekspe-ditivno reševanje teh problemov izredna mobilizacija vseh subjektivnih faktorjev na nivoju okraja in še posebno na nivoju občin, ki bodo morali s hitrimi konkretnimi ukrepi poseči na vsa ta problematična področja in jih reševati. Pri tem bi opozoril predvsem na dve stvari: vsled nastalih problemov se je na terenu začela ponekod oblikovati miselnost, da je naš gospodarski sistem doživel določen polom in da so ti ukrepi, ki so bili sprejeli na Zvezni skupščini oziroma pri Zveznem izvršnem svetu, neke vrste korekcija sistema. Jasno je, da je to tolmačenje popolnoma zgrešeno, ker če pogledamo po vrsti vse ukrepe, vidimo, da so dejansko usmerjeni v to, kako bi se naš gospodarski sistem hitreje uveljavil, oziroma kako bi ustvarili osnovne pogoje za njegovo uveljavljanje. Jasno pa je, da teh pogojev ne moremo več uveljavljati z določenimi deklaracijami ali z nekim splošnim programiranjem sistema, marveč, da ga lahko uveljavljamo z zelo ekspeditivnim konkretnim reševanjem problemov na terenu in z neposrednim odpravljanjem tistih nedostatkov, ki ovirajo njegovo uveljavljanje. Predvsem bo vsled tega potrebno marsikaj storiti na področju miselnosti posameznih odgovornih faktorjev naj si bo v gospodarskih organizacijah, naj si bo na občinah ali v okraju. Gre predvsem za preorientacijo te miselnosti v to, da je potrebno probleme reševati na licu mesta, pri sebi, in ne iskati krivde izven sebe na različnih nivojih in čakati, da se bo od drugod nekaj premaknilo. Zato bo potrebno za sanacijo našega gospodarstva in za vzpostavitev normalnega stanja predvsem sledeče:
1.	pod vzeti vse ukrepe za hitro povečanje proizvodnje,
2.	vložiti maksimalne napore za povečanje izvoza,
3.	mobilizirati vse faktorje za racionalizacijo proizvodnje in njeno prilngojevanje tržnim pogojem na zunanjem tržišču, uvesti ukrepe za normalizacijo stanja na področju notranje delitve dohodka in osebnega dohodka,
4.	uvesti maksimalno štednjo v gospodarstvu, v negospodarstvu, v proračunski potrošnji ln potrošnji na sploh.
Za reševanje teh vprašanj sedaj in v bodoče je potrebno ubrati dve poti:
— potrebno je pristopiti k izvajanju neposrednih nalog izredno hitro in skrajno aktivistično. Na vseh
nivojih se je potrebno dogovoriti) kakšne ukrepe je podvzeti, da bo uspeh hiter in maksimalen, naj sl bo na področju povečanja proizvodnje, ali na področju povečanja izvoza itd,
— istočasno se je treba dogovoriti za dolgotrajnejšo restriktivno politiko v tem smislu, da bo vzpostavljen regulativ med potrošnjo in materialnimi možnostmi ter na drugi strani regulativ, ki bo poganjal proizvodnjo.
Ker pa zahteva oblikovanje takšne dolgotrajnejše politike daljše analize in študije, bi bila izdelava le-teh za direktne ukrepe predolgotrajna, je potrebno pri sedanjih konkretnih ukrepih načeti stvari pri virih, ne pri rezultatih. To se pravil probleme je treba zagrabiti tam) kjer nastajajo in ne šele takrat, ko imajo že določen odraz na dogajanje.
V pogledu povečanja proizvodnjo bi bilo neposredno potrebno sprejeti sleče ukrepe:
1.	posebno se je treba osredotočiti na tiste panoge oziroma tiste stroke v industriji, ki imajo na celotni global proizvodnje največji vpliv in kjer je možno s temi subjektivnimi ukrepi dosegati najhitrejši efekt,
2.	v gospodarskih organizacijah je treba vzpostaviti bolj kritičen odnos med organi upravljanja in strokovnimi vodstvi podjetij, predvsem v pogledu odpravljanja samozadovoljstva nad doseženimi rezultati, v pogledu odkrivanja dejanske problematike, predvsem tiste, ki je odvisna od subjektivnih činiteljev in v pogledu postavljanja večjih zahtev pred vodilne organe glede njihovega zavzemanja za povečevanja proizvodnje,
3.	s politiko prelivanja obratnih sredstev iz proizvodnje v trgovino je treba ustvariti pogoje za zmanjšanje zalog v proizvodnih podjetjih in njihov preliv v trgovinsko mrežo, s čimer se bo ugotovilo tudi, kakšna je dejanska vrednost te proizvodnje na tržišču,
4.	vprašanje zalog v proizvodnih organizacijah je treba postaviti pod poseben režim. Subjektivni činitelji v gospodarskih organizacijah naj bi pregledali te zaloge in podvzeli odločne ukrepe za njihovo znižanje pa naj sl bo s plasmajem na domačem tržišču ali s plasmajem na izvoz, pa četudi bodo tu potrebne določen« žrtve v pogledu doseganja nižjega dohodka,
5.	podvzeti je potrebno trajne napore za povečanje fonda časa. Nekatere analize kažejo, da se povprečno izkorišča v našem gospodarstvu l0 65 % možnega časa in da sc ga tudi od tega le dobro polovico izkorišča v direktni proizvodnji. Tudi režim letnih dopustov je treba vzpostaviti takšen, da radi njih ne bo opaziti niti enega odstotka znižanja proizvodnje,
6.	pod vzeti vse ukrepe za zadostno oskrbo s surovinami in pri tem skušati v proizvodnji izvesti maksimalno prcorientacijo na uporabe domačih surovin v pogledu večje oskrbljenosti.
V pogledu povečanja izvoza bi bilo potrebno podvzeti predvsem naslednje ukrepe:
1.	vsi gospodarski in politični faktorji v občinah naj neposredno s prpizvodnimi gospodarskimi organizacijami organizirajo razgovore in naj vplivajo nanje, da bodo povečali napore za vključevanje v izvoz. Ti napori naj bodo na eni strani ck-ien-tirani na prilagajanje proizvodnje zahtevam inozemskega tržišča, na drugi strani pa navezovanju stikov 6 trgovinskimi izvoznimi organizacijami oziroma neposredno s posameznimi zunanjimi tržišči. Predvsem gre za vključitev v izvozno dejavnost tistih proizvodnih gospodarskih organizacij, ki do sedaj niso izvažale in ki še vedno mislijo, da njihov karakter proizvodnje za to ni interesanten,
2.	trgovinska zbornica naj organizira stike med izvoznimi trgovinskimi organizacijami in proizvodni-mi gospodarskimi organizacijami po Posameznih panogah ali strokah v Pogledu spoznavanja pogojev tržišča *n možnosti proizvodnje za inozemr Bko tržišče,
3.	komunalne banke naj svojo kreditno politiko usmerjajo predvsem skozi prizmo jačanja izvoza. Pri tem naj prioritetno rešujejo v Pogledu obratnega in osnovnega kreditiranja tiste gospodarske organizacije, ki se v izvoz vključujejo, medtem ko naj druge gospodarske organizacije obravnavajo in rešujejo v okviru možnosti šele za tem,
4.	gospodarske organizacije naj Po teh stikih in razgovorih na osnovi ugotovljenih možnosti do polletja Ponovno izdelajo svoje letne piano tevoza, katere naj obravnavajo občinski zbori proizvajalcev in tudi okrajni zbor proizvajalcev.
Za ureditev stanja na področju notranje delitve čistega dohodka in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah bi bilo neposredno posebno podvzeti predvsem naslednje
ukrepe:
1- občinski ljudski odbori naj Ponovno pregledajo sestave občinskih komisij za pregled delitve či-
■	tega dohodka in jih izpopolnijo ta-,.P> da bodo v njih najmočnejši polteni, gospodarski in strokovni fak-r>rit, ki bodo sposobni ne šablonsko, marveč predvsem široko gospodarno politično reševati odnose med
ko*Podarskimi organizacijami oziro-"Jte ki bodo zadosti trdno zaledje r°oinskim zborom proizvajalcev za .rojevanje vprašanj s področja de-lVe čistega dohodka,
2. občinske komisije naj takoj na ,.n°vi navodil Zvezne ljudske skup-
■	me in na osnovi priročnika izde-oega v Republiškem sekretariatu
delo pregledajo vsaka po nekaj _ avilnikov, za katere smatrajo, da Vzomi in naj skušajo na tej osho-n Vdelati določeno metodo obrav-nJ?n'a na komisijah o«, na zborih
“^izvajalcev,
So*3- Politične organizacije naj do-ore°JO’ b°do v vseh gospodarskih ^antzacijah ponovno obravnavali tih organizacijah in na delavskih sve-tj-.bravilnike o delitvi čistega do-Ka *n Pravilnike o delitvi oseb-Osn dohodka in Jih analizirali na *kunix- nav°dH Zvezne ljudske hn ^ine tako, da bodo v obravnavo j>v.°bčinske komisije in občinske vn* Proizvajalcev prihajali le pra-"d, ki so bili žc zadevno ob-
ravnavan! v gospodarskih organizacijah,
4.	gospodarske organizacije naj prvenstveno skrbijo za to, da takoj prekinjajo uporabljati tiste postavke v sedanjih tarifnih pravilnikih, ki so nezakonite oziroma, ki niso v skladu z dosedanjimi kriteriji delitve čistega dohodka. To so postavke o retroaktivni veljavnosti, postavke o izplačevanju osebnih dohodkov po merilu izpolnjevanja plana, postavke, ki dopuščajo osebne presoje posameznikov o izvršenem oziroma •upravičenem dohodku itd. Predvsem je treba opozoriti, da na podlagi pravilnikov, ki so bili sprejeti v novembru in decembru preteklega leta, letos ob potrditvi bilanc ni mogoče deliti čistega dohodka po teh pravilnikih za lansko leto za nazaj, ker bi takšna retroaktivna veljavnost bila popolnoma nezakonita. Za pravilnike, ki so bili sprejeti v novemTSfu oziroma po teh pravilnikih, je mogoče deliti samo eno dvanajstino ostarfka čistega dohodka, ki bi eventualno ob bilanci lahko zapadel pod delitev,
5.	pri obravnavanju teh vprašanj v občinah je potrebno maksimalno sodelovanje vseh gospodarskih, političnih in bančnih faktorjev. Zato je nujno potrebno, da v delu komisij trajno sodelujejo predstavniki družbenega knjigovodstva, da bo s tem omogočeno medsebojno sodelovanje med ukrepi narodne banke in ukrepi komisij.
V pogledu štednje bi bilo potrebno podvzeti predvsem naslednje ukrepe:
1.	kakor v okrajnem tako tudi v občinskih ljudskih odborih je potrebno ponovno proučiti proračune in. ugotoviti, katere postavke na področju negospodarskih investicij ali proračunskih investicij nasploh kakor tudi postavke v drugih proračunskih izdatkih so takšne, ki niso v skladu s priporočili Zvezne ljudsko skupščine. Te postavke je potrebno iz proračunskih izdatkov izločiti,
2.	podvzeti je potrebno vse ukrepe za maksimalno štednjo v vseh proračunskih izdatkih, zato je potrebno pregledati ne samo proračunske postavke, marveč tudi neposredno na licu mesta vse ustanove in institucije, ki trošijo proračunska sredstva in videti, ali je tudi ta maksimalna štednja osigurana,
3.	v pogledu štednje v aparatih ljudskih odborov, drugih ustanov in zbornic je potrebno pregledati, kakšne ukrepe oziroma reorganizacijo jo možno podvzeti, da bi se ti stroški zmanjšali. Proučiti je potrebno po obstoju vseh obstoječih okrajnih finančno samostojnih zavodov oziroma možnostih za eventuelno združitev nekaterih. Nadalje, proučiti je treba možnost združitve okrajnih zbornic v skupno gospodarsko zbornico. Nadalje je treba probčiti možnosti organiziranja skupnih služb za več ljudskih odborov, predvsem na območju mesta itd.,
4.	ponovno je treba proučiti potrebo po sedanjih stopnjah občinskega maloprodajnega prometnega davka in potrebo po sedanji višini občinskih dopolnilnih proračunskih prispevkov in videti ali obstojajo ob maksimalnih ukrepih v pogledu štednje v proračunskih izdatkih možnosti za znižanje teh obremenitev^ ki vplivajo na eni strani na zniževanje standarda, na drugi strani pa ustvarjajo pritisk za povečevanje osebnih dohodkov,
5.	podvzeti vse ekonomske in politične mere, da bo v gospodarskih organizacijah, v ustanovah, v ljudskih odborih in med prebivalstvom nasploh zavladala psihoza štednje,
Id nam že v letošnjem letu lahko rodi obilne sadove.
Občinski zbori in zbori proizvajalcev naj bi v pogostejših zasedanjih, ki bi jih sklicevali po določenem programu, sistematično proučevali problematiko delitve čistega dohodka v posameznih gospodarskih organizacijah, nadalje, problematiko v zvezi s povečanjem proizvodnje, nadalje napore gospodarskih organizacij in njihovo orientacijo na izvoz in končno tudi ukrepe za rentabiinejšo proizvodnjo in za povečanje štednje v gospodarskih organizacijah in pri proračunskih potrošnikih. Svoje sklepe in ugotovitve naj bi posredovali vsem faktorjem v občini, kakor tudi komunalnim bankam, da bo vzpostavljena močna fronta enotnega ukrepanja za realizacijo teh smernic.
29.
Na podlagi 5. člena uredbe o družbenih investicijskih skladih (Ur. list FLRJ, št. 22/56—257) in 29. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ, št. 52/57— 658) je okrajni,ljudski odbor Ljubljana na 44. redni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne
4.	maja 1962 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o naložitvi sredstev okrajnega investicijskega
sklada.
1.	člen
V odloku o naložitvi sredstev okrajnega investicijskega sklada (Glasnik okraja Ljubljana št. 24/61 z dne 28. III. 1961) se zadnji stavek
6.	člena spremeni in pravilno glasi:
»Tako angažirana sredstva sklada za posojila v naslednjih letih ne smejo za poedina naslednja leta presegati 50 % sredstev, ki so v okrajnem investicijskem skladu razpoložljiva v letu, ko se dovoljujejo ta posojila.«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 021—4/62—4.
Datum: 4. maja 1962.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora:
Boris Mikoš, 1. r.
30.
Na podlagi 14. in 19. člena Zakona o znanstvenih zavodih (Ur. list LRS, št. 3—9/58) je okrajni ljudski odbor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalčev dne 4. maja 1962 v soglasju z gospodarsko organizacijo »Iskra« Kranj sprejel
ODLOČBO
o prenosu ustanoviteljskih pravic nasproti Zavodu za avtomatizacijo Ljubljana na gospodarsko organizacijo »Iskra« Kranj.
1.
Vse pravice in dolžnosti, ki jih ima Okrajni ljudski odbor Ljubljana na podlagi zakona o znanstvenih zavodih (Ur. list LRS, št. 3—9/58) in odloka o ustanovitvi Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana (»Glasnik« št 61/60) kot ustanovitelj nasproti navedenemu zavodu, ag prenesejo s
1.	jan. 1962 na gospodarsko organizacijo »Iskra« Kranj.
Z
Novi ustanovitelj uredi s pogodbo medsebojna razmerja in razmerje do zavoda.
8.
Skladno s prenosom ustanoviteljskih pravic mora zavod v roku treh mesecev prilagoditi svoja pravila in jih predložiti Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana v odobritev.
4.
Ta odločba začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se s 1. januarjem 1962.
St.: 023—16/22—6/23.
Datum: 4. maja 1962.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora:
Boris Mikoš, 1. r.
RAZREŠITVE, IZVOLITVE IN IMENOVANJA NA 44. SEJI OBEH ZBOROV OLO
Izvoljeni so bili naslednji sod-niki-porotniki za Okrajno sodišče Ljubljana L:
Franc Babnik, Vinko Bajželj, Januša Bizant, Vinko Blažinc, Alojz Bogataj, Marija Božič, Vinko Brca« čiČ, ing. Lojze Bubnur, Irena Če« lesnik, Anton Černivec, Dušan Čuk, Franc Dolinšek, Vera Fettich, Lidija Furla-n, Marija Ganziti, Ignac Golob, Vladimir Grzinič, Mirko Ha-simovič, Marica Hacin, Polonca Ilit-ti, Gregor Hribar, Angelca Jerc, Avgusta Jurjnševič, Drago Kačar, Alojzij Kaplan, Alojz Knavs, Mila Komel j, Ludvik Kozina, Marija Kozinc, Avguštin Kurent, Franc Laharnar. Zdenka Lušin-Novak, Ivanka Mak, Evelina Mahnič, Draga Marinko, Marica Mikelj, Lcandra Močivnikar, Olga Nogrcšek, Milan Pahor, Jože Paradiž, Marija Pečar, Anica Peperko, Štefan Pcrša, Lojze Podržaj, Marijan Pogačnik, Vladimir Prezelj, ing. Janez Pust, Frane Renk, Mile Salapnre, Božena Samsa, Zlata Semič, ing. Dominik Serajnik, Ivan Slanovec, Meri Stare. Stane Sterle, Dušan šepic, Jurij Štante, Adolf Vadnal, Vida Viher, Milena Wula, I.avra Zorc in Stana Zupančič.
Za mladinsko sodstvo:
Brečko Bester, Marija Černič-Javornik, Zdenku Drenik, Cene Kranjc in Mara Žagar.
Ada Klanjšek je bila razrešena kot članica Sveta za notranje zadeve in splošno upravo.
Matija Baliar je bil bil izvoljen za članu Sveta za notranje zadeve in splošno upravo.
Milka Jovan in Janez Zemljarič sta bila razrešena kot člana Komisije za reševanje pritožb proti odločbam, ki jih izdajajo občinski ljudski odbori:	Marija Dremelj,
Jakob Mesojednik in Rado Taufet pa so bili izvoljeni za člane te komisije.
V komisijo za kadrovska vprašanja so bili izvoljeni:
Janez Pirnat — za predsednika; za člane: Stojan Bajc, Rndi Lampret, Miljutin Mužič in Janez Razpotnik.
31.
Na podlagi 11. točke Odredbe o cestnem prometu v LR Sloveniji (Ur. list LRS, št. 31/55) izdaja Tajništvo za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana po odobritvi Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije tole
ODLOČBO
o ureditvi učenja vožnje z motornimi vozilL
Prepove se učenje vožnje z motornimi vozili med 13.30 in 15. uro na območju, ki ga oklepajo:
a)	Železniška proga Ljubljana— Trst—Tobačna ulica—Aškerčeva cesta—Cojzova cesta—Karlovška cesta —-Grajski predor—Krekov trg—Poljanska cesta—Ambrožev trg—Rozmanova ulica—Maistrova ulica—železniška proga Ljubljana—Trst;
b)	po Titovi cesti od črnuškega mostu, po Celovški cesti do hiše št 206 v Vižmarjih, po Tržaški cesti do Dolgega mostu in po Dolenjski cesti do avtobusnega obračališča mestnega prometa na Rudniku.
n.
Prepove se učenje vožnje z motornimi vozili ob nedeljah in držav-pih praznikih od 17. do 22. ure na odsekih tehle cest:
1.	Na cesti L reda 1/10 od km H10,800 pri vasi Zajasovnik, t. j. od !ineje celjskega okraja do km 194,472 !y Planini, to je do meje koprskega okraja;
2.	Na cesti I. reda 1/1 od km |799,145 v Škofljici do km 824,142, to je do križišča z republiško cesto II. reda št. 314, ki povezuje Škofjo Loko S Smlednikom (Jeprca).
III.
Kdor krši to odločbo, je upravno kazensko odgovoren po 1. tč. 30. čl. Uredbe o prometu na javnih cestah (Ur. list FLRJ, št. 51/1950 in 56/1951).
Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 17/2—S—2479/1—62.
Datum: 27. aprila 1962.
Načelnik tajništva za notr. zadeve: Boris Cižmek, 1. r.
LR Slovenija,
Drž. sekretariat za notr. zadeve.
Št.: S—4097/1.
Datum: 4/5—62.
To odločbo je odobril Državni sekretariat za notranje zadeve LR Slovenije.
Državni sekretar:
Vladimir Kadunc, 1. r.
OBVESTILA
OPOZORILO CESTNIM KORISTNIKOM
Naraščajoči cestni promet v Ljubljani, ki se bo z nastopom turistične sezone še povečal in težave, ki nastopajo pri urejanju prometa zaradi prometnih preusmeritev v zvezi z gradnjo cestnih podvozov, zahtevajo od udeležepcev v prometu skrajno disciplino ter dosledno izvajanje cestnoprometnih predpisov in navodil prometnih miličnikov.
Da se zagotovi hiter in varen promet v Ljubljani kot tudi na cestah
I.	reda, opozarja Tajništvo za notranje zadeve Ljubljana vse cestne koristnike - predvsem na naslednje:
Vse voznike, kot tudi gospodarske organizacije, ustanove in podjetja opozarjamo na dosledno izvajanje Odloka o prometu v Ljubljani. Še posebej opozarjamo na izvajanje
3.	člena odloka, ki prepoveduje v Ljubljani vožnjo s tovornimi in priklopnimi vozili s skupno nosilnostjo nad 6 ton in na prepoved parkiranja tovornih avtomobilov in avtobusov na območju, ki ga omejuje
1.	člen tega odloka.
Dostavljanje blaga je nemudoma prilagoditi določilom odloka. Izjem-
na 'dovoljenja se bodo izdajala le v najnujnejših primerih.
Da bo promet hitro in nemoteno potekal v križiščih, kjer ga ureja semafor ali prometni miličnik, se morajo vozniki in pešci seznaniti s pomenom svetlobnih signalov in označb in se po njih strogo ravnati. Vozniki naj se pred križiščem pravilno in pravočasno razvrstijo glede na nameravano smer vožnje. 2e pri pojavu rumenega signala na sema-foru naj se pripravijo na vožnjo, tako da bodo pri nastopu zelenega brez oklevanja čimprej izpraznili križišče, ter s tem povečali njegovo propustnost
Kolesarje opozarjamo na prepoved vožnje vštric in na dolžnost vožnje po skrajni desni strani cestišča.
Pešci naj prečkajo ceste le na označenih prehodih za pešce, in to hitro in brez oklevanja, vozniki pa naj strogo upoštevajo prehode za pešce in se ravnajo, kot to zahtevajo prometni predpisi.
Veliko število nesreč ob nedeljah in praznikih, posebno v popoldanskem in večernem času zahteva od voznikov in pešcev povečano previdnost in popolno vzdržnost uživanja alkoholnih pijač. Vozniki naj ne prehitevajo gosto strnjenih kolon motornih vozil, kot tudi ne na nepreglednih delih cest.
Vozniki naj ne ustavljajo vozil na vozišču; zaradi takega ustavljanja prihaja do težkih prometnih nesreč, posebno na avto cesti. V primeru okvare je treba vozilo takoj umakniti s ceste ali na skrajni rob ceste. Voznikom priporočamo nabavo svetlečih zložljivih znakov za zavarovanje stoječih vozil na cesti v nočnem času.
Ne zadržujte drugih vozil s prepočasno vožnjo v koloni. Počasna vozila naj se začasno umaknejo s cestišča, da se bo s tem promet hitreje odvijal. Lastnikom tovornih avtomobilov in traktorjev priporočamo, da ob nedeljah in praznikih v popoldanskem in nočnem času opustijo vožnjo s temi vozili na cestah I. reda. Uslužbenci Ljudske milice bodo vozila, ki zaradi prepočasne vožnje ovirajo promet, začasno izločali iz prometa.
S 15. majem 1962 bo v Ljubljani prepovedano učenje vožnje med 13.30 in 15. uro na območju med železniško progo Ljubljana—Trst, Tobačno ulico, Aškerčevo cesto, Cojzovo cesto, Karlovško cesto, predorom pod gradom, Krekovim trgom. Poljansko cesto, Rozmanovo in Maistrovo cesto.
Ob istem času bo prepovedano učenje vožnje tudi na Titovi cesti do Savskega mostu v Črnučah, na Celovški cesti do Šentvida (vključno), na Tržaški cesti do Dolgega mostu in na Dolenjski cesti do avto-
busnega obračališča »Ljubljana-Transporta«.
Učenje vožnje bo prepovedano tudi ob nedeljah in praznikih med 17. in 24. uro na vseh cestah I. reda v ljubljanskem okraju.
Da se zagotovi varen promet, bo Tajništvo za notranje zadeve Ljubljana poostrilo nadzor na cestah in zaostrilo ukrepe proti kršilcem cestno prometnega reda.
Iz pisarne
Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana.
SLUŽBENO OBVESTILO LASTNIKOM IN UPORABNIKOM MOTORNIH VOZIL
Lastnike In uporabnike motornih vozil obveščamo, da v bodoče ne bomo več razpisovali običajnega razporeda za redne tehnične preglede motornih vozil.
Lastniki oz. uporabniki vozil so po 53. členu Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Ur. list FLRJ, št. 22/61) dolžni, da dajo svoja motorna vozila tehnično pregledati enkrat v dvanajstih mesecih, uporabniki avtobusov in taksi avtomobilov pa enkrat v šestih mesecih.
Podjetje »Ljubljana - Transport« bo posebej objavilo dneve, v katerih bodo pregledi.
Iz pisarne
Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana.
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA
LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK
330.
Na podlagi 31. člena zakona o cestnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 27—460/61), 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ, št. 19/57) in 27. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1962 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi občinskega cestnega
sklada.
1.	člen
Ustanovi se cestni sklad občine Ljubljana-Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sredstva sklada so:
1.	dohodki občinskega ljudskega •odbora za ceste po zakonu o cestnih
podjetjih in na osnovi njega izdanih predpisov,
2.	dotacije iz občinskega proračuna,
3.	drugi dohodki (dotacije, pomoči, darila).
Sklad lahko najema posojila.
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest, v okviru programa razvoja cestne mreže. Program razvoja cestne mreže določi upravni odbor sklada v soglasju s svetom za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik.
4.	člen
Sredstva sklada se dajejo za vzdrževanje javnih cest brez povračila.
Sredstva sklada se dajejo za rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest praviloma brez povračila, lahko pa v skladu s pravili tudi proti povračilu.
5.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad ima pravila; s pravili se določita organizacija in način poslovanja sklada.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sklada imenuje občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik.
7.	člen
Predsednika upravnega odbora sklada in njegovega namestnika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.
8.	člen
Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti.
9.	člen
Sklad posluje po določbah o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov.
Dohodki in izdatki za vsako leto se določijo s finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejema v skladu s programom razvoja cestne mreže upravni odbor sklada.
10.	člen
Sklad ima rezervo. Višino celotne rezerve, letna vlaganja v rezervo in rok, do katerega mora rezerva doseči višino, določi svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik na predlog upravnega odbora sklada.
11.	člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje zadeve:
1.	sprejme pravila sklada,
2.	predlaga program razvoja cestne mreže,
3.	sprejme finančni načrt sklada,
4.	odloča o dajanju sredstev iz sklada,
5.	spremlja izvrševanje del, za katera so dana sredstva sklada,
6.	sprejema zaključni račun sklada,
7.	opravlja druge naloge, ki so mu dane s pravili sklada in drugimi predpisi.
12.	člen
Naredbodajalec za izvršitev fi-nančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, pomožnega naredbodajalca pa določi upravni odbor sklada.
13.	člen
Upravne in administrativne zadeve sklada opravlja pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik.
14.	člen
Sedanji cestni sklad občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik se odpravi. Neporabljena sredstva in obveznosti tega sklada, všteV-ši njegova sredstva, ki so blokirana za rezervo, preidejo na cestni sklad občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki )e ustanovljen s tem odlokom.
15.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestnikV okraja Ljubljana.
Št.: 402—57.
Ljubljana, 31. marca 1962.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Ivan Rome, 1. -
OBČINA VRHNIKA
331.
Občinski ljudski odbor Vrhnika je na sejah občinskega zbora in i zbora proizvajalcev dne 31. marca 1962 na podlagi 12. in 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19—88/52) sprejel
ODLOK
0 določitvi, ureditvi in varstvu jav-Dih parkov in zelenic na območju občine Vrhnika.
1.	člen
S tem odlokom sc urejuje na območju občine Vrhnika vzdrževale in varstvo javnih parkov in ?elenic, ki naj služijo razvedrilu ln oddihu občanov ter osveženju ozračja v naseljih in ki nuj s svo-Jim zelenjem povzdigujejo lepoto naselij.
, Na območju občine Vrhnika so naslednji javni parki in zelenice: L Zelenica med blokom 1UV in ‘Lovcem*, pare. št. 2768/1 k. o. Vrhnika.
2.	Zelenica (trikot) v Delavskem n?sclju, pare. št. 2528/9 k. o. Vrhnika.
yi 3. Park ob Jelovškov! cesti, pare. sb 2523 k. o. Vritnika.
4.	Park pri Mlečni restavraciji, Pare. St. 2238 k. o. Vrhnika.
5.	Park pri Partizanu, pare. št. ^87/1 jn 2819 k. o. Vrhnika.
. 6. Park pred šolo Ivana Cankarja. pare. št. 2818, 2823/1, 2823/4 in 2823/5 k. o. Vrhnika.
7.	Trikot pod lipo pri Turšiču, Pore. št. 2882/4 k. o. Vrhnika, v 8. Park pri spomeniku ZB, pare. 8L 59/1, 2 in 82 k. o. Vrhnika.
9. Park v Močilniku, pare. št. 1?6/1 k. o. Verd.
. JO. Park v Verdu, pure. št. 39 in 8 k. o. Verd.
11.	Park pred Krojaško dclavni-c°. pare. št. 2247 k. o. Vrhnika.
12.	Zelenica ob Cesti gradenj, Pare. št. 2094/17 k. o. Vrhnika.
>,13. Park pri bloku nrmije ob Phci 6. maja, pare. št. 2008/2, 2011/6, v ,Ul. 2009/2 in pare. št. 2009/3 k. o.
v Umika.
v, 14. Prostor pred šolo Janeza bralca, pare. št. 2785/2 k. o. Vrhnika, o, 15. Park pri Trojici, pare. št. ‘-85/2, 2283, 2284, 2311 in 2314/1 k. °l Vrhnika.
r 16. Zelenica pri viaduktu v Bo-jfJJjtici levo in desno, pore. št.
8P/t k. o. Borovnica, n *7. Zelenica pri skladišču KZ Ravnica, pare. št. 2080/1 k. o. Boju Uark pri ZD Borovnica, pare.
1 ’37 in 438 k. o. Borovnica.
L *9. Park v Peklu, pare. št. 1916/9 Zabočcvo.
Vn 20 Zelenica ob Borovniščici (dre-^ r<>d). pare. šl. 664/1, 664/2 in 664/4
o.	Borovnica.
g ,-*• Zelenica, zemljišče ob potoku 29 pnrc- **• 28<>0 k. o. Vrhnika. t„ .2. Predvidena zelenica Knmo-vJeT vrt, na pare. št. 2246 k. o. mnikn.
Prostor med blokoma 1UV in frtfin, *er Gorjolovo hišo, pare. št.
2006/3 k. o. Vrhnika.
V 2*. Staro sejmišče, pare. št. 2524/1 g' Vrhnika.
v VttmtoT pri ZD, pare. Št. 419
2A tr*lnika-
h0 "• Prostor za novo Mantovo, 2249/1 in 2249/3 k. o. Vrh-
st-i*17- Prostor pred gostilno v Bi-LParc. št. 1624/1 k. o. Verd.
, • Park pri Domu ZR oarc. št. 7 k- o. Vrhnika.
2.	člcrf
Izgradnjo iu vzdrževanje javnih parkov in zelenic opravlja občinski ljudski odbor Vrhnika preko obrtno komunalnih podjetij Vrhnika in Borovnica na podlagi posebnih pogodb in po časovnem programu, ki ga določi svet za komunalne zadeve.
Podjetji sta dolžni, da za ta dela in za varstvo objektov zagotovita potrebno število delavcev.
3.	člen __
Občina Vrhnika izroča javne naikc in zelenice v varstvo državljanov.
Vsak državljan je dolžan, da sodeluje v varstvu javnih parkov in zelenic tako, da
—	opusti sleherno dejanje, ki bi moglo prizadejati škodo objektom;
—	pojasnjuje drugim državljanom, posebno otrokom, potrebo čuvanju javnih parkov in zelenic;
—	pomaga pristojnim organom in delavcem, ki skrbe za vzdrževanje in negovanje javnih parkov in zelenic.
4.	člen
V javnih parkih in zelenicah je prepovedana hoja izven potov, sedenje in ležanje v travi, drsanje in sankanje na krajih, ki niso za to določeni, stopanje ali ležanje po klopeh, prestavljanje klopi, zažiganje ognju, odmetavanje odpadkov ali kakršnih koli predmetov na tla, prevračanje posod za odpadke, pljuvanje in drugačno onesnaženje tul, trganje cvetja in listja, lomljenje vej, kleščenje drevja, nabiranje sadežev in semena, košnja trave, urezovunjc imen in znakov v drevesna debla, na zidove in na druge objekte, lepljenje lepakov, prevračanje in lomljenje klopi, odstranjevanje ali poškodba napisnih tabel, ograj, spuščanje živine in perutnine v javne parke in zelenice.
Psi se smejo voditi po parkih in zelenicah samo na povodcu in z nagobčnikom.
5.	člen
Otrokom je dovoljeno, da sc po potili v javnih parkih vozijo s kotalkami, s skiroji, otroškimi kolesi in avtomobili razen na krajili, kjer je to prepovedano.
6.	člen
Prepovedana je uporaba javnih parkov in zelenic za namene, ki niso v skladu z njihovim osnovnim namenom.
Če jo podana splošna korist, lahko obrtno komunalno podjetje dovoli uporabo javnega parka ali zelenice za športne vaje, prireditve, razstave in podobno, proti plačilu kavcije za zavarovanje povračilu škode.
Za zadovoljitev potreb obiskovalcev more obrtno komunalno podjetje dovoliti osebam, ki imajo dovoljenje za opravljanje obrtnih, trgovskih, gostinskih in drugih uslužnostnih dejavnosti (fotografiranje, točenje sadnih sokov, pro-dja mlečnih izdelkov in podobno), da opravljajo te dejavnosti v javnem parku ali zelenici proti plačilu posebnega nadomestila.
7.	člen
Povračilo škode, storjene na objektih javnih parkov in zelenic, se plača po ceniku, ki ga predpiše svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
8.	člen
Z denarno kaznijo 300 din sc kaznuje oseba za prekršek, ki ca sto-
ri ▼ javnem parku ali zelenici S tem, cla
1.	hodi izven potov,
2.	poseda ali poležkuje v travi,
3.	leži ali stopa po klopi,
4.	prevrne ali prestavi klopi,
5.	odmetava odpadke po tleh,
6.	pljuje ali sicer ponesnaži tla,
7.	zažiga ogenj.
Z enako kaznijo kaznujejo starši oz. skrbniki mladoletnika, ki jo storil prekršek po tem členu, ako so zanemarili svojo dolžnost nadzorstva.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 din sc kaznuje oseba za prekršek, ki ga stori v javnem parku ali zelenici s tem, da
1.	spušča v javne parke in zelenice živino ali perutnino ali vodi pse brez povodca ali brez nagobčnika;
2.	nabira cvetje, sadeže in semena, seka veje ali sicer poškoduje drevje;
3.	urezuje ime ali znake v drevesna debla, klopi, ograje in podobno;
4.	lepi plakate po drevju;
5.	odstrani, zamaže ali poškoduje označbe in napise zu vzdrževanje reda;
6.	neupravičeno kosi travo;
7.	vozi s kolesom, motorjem ali avtomobilom po sprehajalnih stezah (potih);
8.	uporablja javne parke in zelenice zu namene, ki niso v skladu z njihovim osnovnim namenom, brez dovoljenju, po 6. členu.
10.	člen
Kazni po 8. členu izterjajo na mestu organi Ljudske milice in po-obkiščeno čuvajsko osebje podjetij, ki vzdržujejo parke in zelenice. Za prekrške po 9. členu tega odloka vodi upravno kazenski postopek in izreka kazni sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora Vrhnika.
11.	člen
Po potrebi izda svet za komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru potrebna navodila za izvrševanje tega odloka.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 1/2-010-19/62.
Datum: 31, marca 1962.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Franci širok 1. r.
332.
Na podlagi 1. odstavka 224, člena in 1. odstavka 230. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) ter 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Ur. list F’LRJ št. 52/61) je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. februarja 1962 sprejel po predhodnem soglasju občinskega ljudskega odbora Logatec
ODLOK
o določitvi položajnih plnč ln posebnih dodatkov predsednika, sodnikov, strokovnih sodelavcev ter ostalih uslužbencev Okrajnega sodišča na Vrhniki
1.	člen
Položajna plača predsednika, sodnikov, strokovnih sodelavcev ter ostalih uslužbencev Okrajnega sodišča na Vrhniki ter posebni dodatek predsednika in sodnikov istega sodišča se določata na način, ki ga predpisuje ta odlok.
2.	člen
Položajne plače se določajo v telile skupinah in mejah razponov:
1.	za predsednika sodišča
od 16.000 do 19.000 din
2.	za sodnike
od 15.000 do 18.000 din
3.	za vodje sed ne pisarne, računovodstva in zemljiške knjige
od 12.000 do 15.000 din
4.	za vodje posameznih pisarn, strojepiske II. in III. razreda ter uslužbence z nižjo strokovno izobrazbo
od 9.000 do 12.000 din
3.	člen
Posebni dodatek predsednika sodišča in sodnikov pa sc določa v naslednjih zneskih:
1.	predsednik sodišča 16.000 din
2.	sodniki	12.000 din
4.	člen
Pomožni uslužbenci in tehnično osebje imajo namesto položajne plače pravico do osebnega dodatka v višini 50% njihove temeljne plače.
5.	člen
Položajno plačo predsednika in sodnikov Okrajnega sodišča določi predsednik občinskega ljudskega odbora Vrhnika, položajne plače strokovnih sodelavcev in ostalih uslužbencev pa določi predsednik okrajnega sodišča. Odločbe o določitvi položajne plače niso podvržene presoji zakonitosti.
6.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Št. 2/1-113-2/62.
Vrhnika, 24. februarja 1962.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Franci Širok 1. r.
VSEBINA
Poročilo o rezultatih gospodarstva v prvem tromesečju 1962.
29.	Odlok o spremembi odloka o naložitvi sredstev okrajnega Investicijskega sklada.
30.	Odločba o prenosu ustanoviteljskih pravic nasproti Zavodu za avtomatizacijo Ljubljana na gospodarsko organizacijo »Iskra« Kranj.
Razrešitve, Izvolitve in Imenovanja na 44. seji OLO.
31.	Odločba o ureditvi učenja vožnje a motornimi vozili.
Opozorilo cestnim koristnikom.
Službeno obvestilo lastnikom ln uporabnikom motornih vozil.
330.	Odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada občine Ljubljana-Vlč-Rudnik.
331.	Odlok o določitvi, ureditvi ln varstvu Javnih parkov ln zelenic občine Vrhnika.
332.	Odlok o določitvi položajnih plač in posebnih dodatkov predsednika, sodnikov, strokovnih sodelavcev in ostalih uslužbencev Okrajnega sodišča Vrhnika.
Zaključni računi gospodarskih organizacij
AKTIVA
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Krka
BILANCA na dan 31. dvvemnra i ••
PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
I. Osnovna sredstva	1.393	1.	Sklad osnovnih sredstev 2.	Drugi viri osnovnih	5.650
2. Denarna sredstva osnov-		sredstev	
nit) sredstev	3.614	B. Viri sredstev skupne	
B. Sredstva skupne porabe		porabe S. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev	383
S. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne		skupne porabe	—
porabe	122	C. Viri obratnih sredstev 6. Sklad obratnih sredstev	1.954
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
S. Skupna obratna sredstva	4.336	sredstev	2.269
		D. Rezervni sklad	
D. Izločena sredstva		In drugi skladi	
6. Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov 1. Denarna sredstva neraz	1.021	I. Rezervni sklad ln drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev	1.021 19
porejenih sredstev	15	E. Viri sredstev	
		v obračunu ln druga pasiva	
B. Sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	t.ooo
8. Kupci m druge terlatv« 0 Druga aktiva	2.430 122	10. Dobavitelji ln druge obveznosti tl Druga pasiva	607 150
S It u p a j i	13.053	Skupaj l	13.053
Računovodja
Majda Hrovat
Predsednik UO: Jože Podržaj
Direktor
Alojz Strah
AKTIVA
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE. Stična
BILANCA na dan 31, decembra 1960
PASIVA
	Znesek		Znesek
Naziv o< »sta v k e	v 000 din	Naziv postavke	v 000 din
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
I. Osnovna sredstva	27.457	1 Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih	10.573
8. Denarna sredstva osnov	1.413	sredstev	20.000
nih sredstev		B. Viri sredstev skupne	
B Sredstva skupne porabe		porabe 3. Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev	332
3	Sredstva skupne porabe 4	Denarna sredstva skupne		skupne porabe	—
porabe	182	C. Viri obratnih sredstev S. Sklad obratnih sredstev	1.637
C Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	3.256
8 Skupna obratna sredstva	9.241		
		D Rezervni sklad	
D izločena sredstva		ln drugi skladi	
6 Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov t. Denarn« sredstva nera?	1.055	I. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev	959 30
poreienih sredstev		E. Viri sredstev	
		v obračunu ln druga pasiva	
B. Sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
in druga aktiva		za obratna sredstva	877
8	Kupci in druge teriatve 9	Druga aktiva	6.381 329	to Dobavitelji in druge obveznosti 11 Druga oaslva	7.376 1.018
i K ti p a ) ;	46.058	S k u pa ji	46.058
Računovodja
Justi Ljubič
Predsednik UO'
Franc Meglič
Direktor
Ivan Štiglic
Zaključni račun gost. podjetja »PRI LOVCU«, Ljubljana, Trg mlad. del.
brigad 1
BILANCA na dan 31 decembra 1960
PASIVA
	Znesek	Za p	
vi i/i. Dostavke	v 000 din	Naziv postavke	v 000 din
A Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	4.265	1	Sklad osnovnih sredstev 2	Drugi viri osnovnih	3.065
2 Denarna sredstva osnov nih sredstev	1.225	sredstev B Viri sredstev skupne	2.428
		porabe	
porabe		3 Sklad skupne porabe i Drugi viri sredstev	8
3	Sredstva skupne porabe 4	Denarna sredstva skupne	*	skupne porabe	—
porabe	5	C. Viri obratnih sredstev $ Sklad obratnih sredstev	610
C Obratna sredstva		6 Drugi viri obratnih	
5 Skupna obratna sredstva	2.651	sredstev	—-
		U Rezervni sklad	
O izločena sredstva		in drugi skladi	
6 Denarna sredstva rezerv		I Rezervni sklad In drugi	
nega sklada in drugih		skladi	295
skladov	255	8 Viri neraz poreienih	
T Denarna sredstva neraz		sredstev	
poreienih sredstev		E Viri sredstev	
B Sredstva v obračunu		v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	
8 Kupci in druge terjatve	141	10 Dobavitelji in druge	
9 Drugo aktiva	1.469	obveznosti	3.608
		M Druga pasiva	
s k u n a m	10.011	skupajt	10.011
Računovodja;
Danica JeSe
Predsednik UO:
Rafael Bunc
Direktor
Jurij Križ
Zaključni račun UMETNE VALILNICE, Šentvid nad Ljubljano
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1960	PASIVA
Z,?tP	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
	5.472	1. Sklad osnovnih sredstev	3.897
		2. Drugi viri osnovnih	
2 Denarna sredstva osnov-			
	1.031		
		B. Viri sredstev skupne	
B Sredstva skupne		porabe	
		3 Sklad skupne porabe	
			
3 Sredstva skupne porabe			
4 Denarna sredstva skupne			
porabe	236	C. viri obratnih sredstev	
		5 Sklad obratnih sredstev	4.908
C. Obratna sredstva		6 Drugi viri obratnih	
6. Skupna obratna sredstva	7.783	sredstev	425
		D. Rezervni sklad	
D. Izločena sredstva		ln drugi skladi	m
8. Denarna sredstva rezerv-		7. Rezervni sklad In drugi	
nega sklada in drugih		skladi	4.316
		8. Viri nerazporejenih	
1. Denarna sredstva neraz-		sredstev	2.158
porejenih sredstev	13	E Viri sredstev	
		v obračunu ln druga pasiva	
E. Sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
in druga aktiva		za obratna sredstva	—
8 Kupci tn druge terjatve	1.816	10 Dobavitelji ln druge	
9 Druga aktiva	1.535	obveznosti	897
		11 Druga pasiva	1.099
Skupaj!	17.936	Skupaj:	17.936
Računovodja;
Dora Korenčan
Predsednik UO;
Ema Praznik
1
Direktor
Franc Gerden
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Gabrovka pri Litiji
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1960	PASIVA
Zap	...	.	Znesek	Zap.	Znesek
Naziv postavke	v 000 din	Naziv postavke	v 000 din
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	31.925	1.	Sklad osnovnih sredstev 2.	Drugi viri osnovnih	30.395
2 Denarna sredstva osnov-	2.825		8.561
nih sredstev		B. Viri sredstev skupne	
B. Sredstva skupne porabe		porabe 3.	Sklad skupne porabe 4.	Drugi viri sredstev	77
3.	Sredstva skupne porabe 4.	Denarna sredstva skupne		skupne porabe	—
porabe	n	C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev	5.264
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
6. Skupna obratna sredstva	29.178	sredstev	450
		D Rezervni sklad	
D. Izločena sredstva		In drugi skladi	
8. Denarna sredstva rezerv-		7. Rezervni sklad in drugi	4.085
nega sklada ln drugih	3.799	skladi 8. Viri nerazporejenih	
1. Denarna sredstva neraz-		sredstev	345
porejenih sredstev		E. Viri sredstev	
		v obračunu In druga pasiva	
E. Sredstva v obračunu		9. Kratkoročni krediti	
in druga aktiva		za obratna sredstva	20.500
8.	Kupci In druge terjatve 9.	Druga aktiva	15,634 1.128	10. Dobavitelji ln druge obveznosti	9.722
		11 Druga pasiva	5.167
Skupaj!	84.566	Skupaj!	84.566
Računovodja.
Jože Pleša
Predsednik UO;
Mirko Montelj
Direktor:
Jože Rappl
Zaključni račun gradbenega podjetja »UNIVERSAL«, Ljubljana, Ambrožev trg 1
AKTIVA
BILANCA na din 31. decembra 1960
PASIVA
Zap gt	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zap §t	Naziv postavke	Znesek v 000 dli^
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	29.722	l. Sklad osnovnih sredstev	22.427
2 Denarna sredstva osnovnih sredstev		2. Drugi viri osnovnih sredstev	19.579
	2.024		
		B Viri sredstev skupne	
B Sredstva skupne porabe	68	porabe 3. Sklad skupne porabe 4 Drugi vli l sredstev	35
3 Sredstva skupne porabe		skupne porabe	
4 Denarna sredstva skupne			
porabe		C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	9.973
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
3 Skupna obratna sredstva	35.136	sredstev	21.167
		U Rezervni sklad	
D izločena sredstva		In drugi skladi	
6 Denarna sredstva rezerv		7. Rezervni sklad ln drugi	2.G80
nega sklada In drugih		skladi	
	2.430	8 Viri nerazporejenih	4.279
T. Denarna sredstva neraz		sredstev	
poreienih sredstev		E. Viri sredstev	
		v obračunu ln druga pasiva	
E Sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	
8 Kupci tn druge terjatve	31.982	10. Dobavitelji tn druge	19.302
9 Druga aktiva	3 991	obveznosti	
		11 Druga pasiva	5.027
Skupaj:	105.369	Skupaj)	105.369
			
Računovodja.
Majda Pust
Predsednik UO:
Jaka Strubelj
Direktor;
Mirko Zargl