lljubljai^sKi^
j i o i o it c ipion
i9
T-----i-----1-----1-----T~
Leposloven in znanstvei\ list:
Štev. 7.
V Ljubljani  1. malega srpana 1890.
Leto X.
Lc
Ponočna potnica.
Balada po narodnem motivu.
,0 nebu ščip plava, Sumi, šumi Drava . . .
»Prepelji, brodnik, me takdj! Oh, mšni mudi se; Se predno zdani se,
Mi daleč je priti nocdj.«
Po nebu ščlp plava,
Šumi, šumi Drava . . . Čez reko čoln črni leti;
A pdtnica pozna,
Orjaška in grozna Z brodnikom v njem tiho sedi.
»Obraz — kost in koža, Tvoj stas — kost in koža .
Mrtvašk iz list diše ti puh! Pod čelom prikrita Dva oglja gorita . . .
Živ človek si,  ali si duh?«
»»Kaj znoj si otiraš?
Kaj v me" se oziraš? Naprej, naprej tiraj svoj čoln!
In žena vzravnd se,
Glej, včča se, rdse: Ves čoln že je  skoro je poln.
Po nebu ščlp plava,
Sumi, šumi Drava . . . Pri bregu! Čoln biiti na kraj , . .
»Kdo tujka si grozna?
O, pdtnica pozna! Brodnino odštej mi sedaj!«
»»Za mano smrt bleda,
Puščoba in beda, Strah, stok in drget pred menoj!
Kdo tvoja sem druga?
Ime mi je — Kuga! Nocdj grem na de"sni breg tvoj.
.««
»»V dom vsak se odpravim, Ljudi vse podavim . . .
A tebi naj milost storim! Ne boš čul vpijdčih In gledal ne mrdčih —
Zdaj prvega tebe vmorim!««
A. Aškerc.
25