KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 53 (1)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Septembra 1930.
PATENTNI SPIS ŠT. 7274
Robert William Dunham, Forest Gate, Anglija.
Postopanje pri izdelovanju pšenične moke.
Prijava z dne 5. marca 1929.	Velja od 1. januarja 1930.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 5. marca 1928. (Anglija).
Pri dosedaj priljubljenih načinih izdelovanja pšenične moke, se podvrže pšenica neprestanemu redukcijskemu in pristroje-valnemu postopanju, od katerih se je prvo, pred približno 50 leti, vpeljalo kot valjeni sistem, pri čemur je bila izdelana moka podobna prasku iz natančno enakomernih in zelo finih delcev. Pred 40 leti je bila ta moka bolj peščene kakovosti kakor je danes ker so takrat mlinarji z stopljevitim redukcijskim sistemom kolikor mogoče drobno mleli in glajili, da se je zadostilo splošni zmoti, da je najfinejša moka najboljša in da je belina dokaz njene kvalitete; zato v današnji moki ni nobene peš-čane kakovosti in obstoji občutek takoime-novane „klejaste" sestave. Ta vrste moke ni za izdelavo kruha in podobne namene posebno sposobna, ker stopnjevana redukcija do tako fine stopnje, vzame moki ne samo njeno lastnost z ozirom na kvaliteto in naravno kvantiteto iz ene vreče moke izdelanega kruha, temveč okus iz te vrste moke napravljenega kruha je slabejši.
Odkar se je vpeljal stopnjevelni redukcijski valjčni sistem, se je v mlinu bolj in bolj obračala pozornost oddelku pšenične čistitve, ter se je najpreje približno leta 1890 uvedel kombinirani pralni-, sušilni-in hladilni - sistem v poboljšanje kakovosti pšenice po njeni oddaji v mlin, — z izjemo nekaterih krčevitih naporov, redilno vrednost moke med njeno izdelavo poboljšati z dodatkom različnih tujih zmesi k moki ali z
kemičnim ravnanjem (n. pr. klorinov plin) za poboljšanje barve na prirodnomu zakonu popolnoma tuj način, — se ni nič storilo za drugačen razvoj naravne sestave nezrelih delcev endosperme (semensko staničje).
Predležeča iznajdba ima namen izdelovati redilnejšo pšenično moko, ker vse semensko staničje moke v isti stopnji dozori in tako peku omogoči izdelovati okusnejši in boljši kruh. To se doseže z nadaljevanjem umetnega pretvarjanja nerazvitih delov za preustrojitev namenjene pšenične endosperme (semensko staničje) t. j. da se napravi iz obdelovalne pšenice moko, natančno po zakonih, kateri vladajo pri dozoritvi na polju, namreč, endospermo izpostaviti istim vplivom luči in toploti po dnevu in temoti in hladu v noči, med njeno rastjo. Ti izidi se dosežejo pri vporabi materjala, ki se premika v zaboju podobnem kurilnem- in hladilnem- aparatu, z menjajočimi svetlini (z naraščajočo temperaturo) in temnimi (z odjemajočo temperaturo) oddelki, da se doseže zoritev delcev na isti način kakor po dnevu in po noči na poljih.
Toploto in hlad se lahko doseže s pomočjo kovinastega konduktorja ali kako drugo napravo za toploto in hlad. Toploto se zlasti lahko proizvaja z elektriko, s katero se lahko doseže podnevna luč in toplota. Lahko se pa porabijo tudi drugi viri za umetno luč in toploto. Hlad. in temo se lahko doseže na primeren način,
Din. 5.
V smislu prednostne izvedbene oblike postopanja se izvrši tako, da se moka počasi premika, zlasti pod električnimi luči, katerih niti se razgrejejo do rdeče žari, toda ne tako živo kakor solnčna svetloba.
Moka zadobi na ta način isto temperaturo kakor semensko zrno na polju. Ta temperatura ne sme prekoračiti 60 C in je primerno vedno nižja ko 38° C. Rostoča temperatura hlada, kateri je razpostavljena snov, je prikladno približno 10—15° C. To so temperaturne razlike normalnega poletnega dne v juliju na Angleškem.
Patentni zahtevi:
1.	Postopanje pri izdelovanju moke iz pšenice označeno s tem, da se zrelostni proces endosperrne v moki umetno nadaljuje na ta način, kakor pri na polju rastoči pšenici, ko se podvrže moka menja-
jočim se periodam, svetlobe z naraščajočo toploto in temo z naraščajočim hladom, da se izvede bistveno ista kemična izpre-memba in razvoj, katere povzroča solnce po dnevu in hlad po noči ter se nadaljuje proces umetne pretvorbe rastlinskega sta-ničja in s tem, zagotovi boljša kvaliteta moke.
2.	Izvedbena oblika postopanja po zahtevi 1 označena s tem, da odgovarjajo temperature menjajočih se perjod, normalnemu poletnemu dnevu julija.
3.	Izvedbena oblika postopanja po zahtevi 1 ali 2 označena s tem, da zgornja temperatura ne prekorači 60° C in da je nizka temperatura približno 10° C.
4.	Izvedbena oblika postopanja po zahtevah 1—3 označena s tem, da se doseže luč in toplota z električnimi luči, katerih niti se razgrejejo do rdeče žari.