TIKL V NAŠI DRŽAVI. • Zarjavelo oiožje je potegnil PribiČevič iz svojih opominov, ko je še le sedaj začel pisariti in govoriti o oni usodni noči 7. julija. Ta dan so bili na dvoru zastopniki strank. Ker so Hrvatje, oziroraa v njihovem inienu predvsem Predavec, izjavili, da pretrgajo vse vezi s Srbijo, so zastopniki Srbije vprašali, če se to resno misli. Ako bi se to rcsno mislilo, potem bi bilo treba s Hrvati na drug način govoriti. Sedaj po dveh mesecih pa pride Pribičevič s trditvjjo na dan, da je Srbija hotela odrefati Hrvaško od države. Davidovič je pravilno odgovoril Pribičeviču, da velja njemu pregovor: Reci drugemu tat, da li on ne reče! PribičeviČ sedaj drugim očita veleizdajo, ko je sam — veleizdajalec države, ker dela zoper obstoj države. Ako sedaj postaja zopet trc- zen, je dobro, iztrezne naj še Hrvate, da bodo na pravih tleh in v pravlh mejah zahtevali svoje narodne pravice. Ta očitek pa, ki ga je sedaj Pribičevič vrgel proti vladi, kaže, da je Pribičeviču zmanjkalo orožja in da je segel po — dva meseca starih razgovorih! Zarjavelo orožje! Dr. Maček vstraja prl zahtevl popolne ločltve Hrvaške lz sedanje države, ako ne pride do sporazuma! Tako je izjavil preteklo soboto. Pribifievič bo zopet rekel: »Kar Maček govori, mene ne tiče! In vendar govo ri Maček v imenu radičevcev in tudi kot predsednik zveze radičevcev In demokratov. Nerodno je to, da očitek, ki ga je PribiCevič hotel vporabiti proti sedanji vladi, pade na — Mačka. Vse to prerekanje pa so besede, ki malo ali nič ne pomenijo, ker narod v državi hoče mir in delo in mu ni za — igračkanje z državo. Kako je v radikalni stranki? Ker so ves čas že napovedovali, da prido do razkola v radikalni stranki, je bllo to že sumljivo. Kajti glavni odbor je imel sejo in liberalni listi so zaplsali: »Zopet nič . . .« Dejstvo je, da so v radikalni stranki ribarije med posamezniki, vendar vlada med njimi kljub temu še strankarska disciplina. Kakih izrednih dogodkov, ki bi vplivali na položaj vlade, pa ni pri čakovati od te strani, ker celokupnl radikali podpirajo sedanjo vlado. Narodna skupščlna začne delatil S 15. septembrom so poklicani v Beograd poslanci, ki delujejo v posamez nih odsekih. Dne 25. t. m. pa se zopet sestane narodna skupščina. Skoro gotovo je, da se teh sej radičevci ije bodo udeležili, ker odklanjajo vsako sodelovanje s strankami, ki so sedaj v večini in vladi. »Najvažnejše je gospodarsko delo« je dejal dr. Korošec na vse Pribičevičeve čenče. Prav je povedal! Kaj ima narod od tega hrupnega boja, ki ga Pribičevič povzroča! Naša država je letos zopet precej slabo odrezala. Huda suša in druge ujme so zmanjšale naše narodno gospodarstvo za visoke milijone! V tem smislu bo treba preurediti novi proračun, ki ga je vlada že vzela v delo. V DRUGIH DRŽAVAH. Majhen, pa korajžen — tako si misli o sebi Ahmed Zogu, »kralj vseh Albancev«. Vse parade, ki so se vršile pod vodstvom Italije, ne pomagajo dosti! Slabo je, postati kralj, pa svoj dom in svojc ljudi zastražiti s celim bataljonom vojaštva. Nasprotniki Ah meda baje pripravljajo upor. In še nekaj! Knez Wied, ki je bil med vojsko albanski knez, je dejal da še — ni odstopil. Bogve, Ce ne bo Zogu žal — radi prcveč korajže! Grčija želi nrediti vsa nerešena vprašanja med našo državo in seboj. To bi se že zgodilo, da ni na Grškem začela divjati posebna bolezen, ki je imenujejo »grško«, podobna nekdanji »španski«. Bolgarska brez vlade. Ljapčev je podal ostavko. Podal jo je zaradi VI- kova, to je vojnega mlnlstra, ki nl odstopll, ozlroma kralj Boris ni sprejel njegovega odstopa. Odstop Vlkova je zabteval zunanji politični položaj, ker je Vlkov zaščitnik Macedoncev, zaradi katerih pa je bila sedaj Bolgarska od Anglije ln Francije — kregana. Kaj bo sedaj Bolgarija naredila, kako vlado bo dobila, se še ne ve. Zanimivo pa je, da se zaradi te vladine izpreinembe močno spoprijemajo angleško-francoski listi z italijanskimi. Mussolini je menda v zahvalo zopet ponudil kralju Borisu princeso Ivano, ki jo je pred tednom Se imel pripravljeno kot nevesto za albanskega kralja. Avstrija se še ne priključi Nemčijl, to je začasen sklep Društva narodov, ki sedaj zboruje v Ženevi. Vendar je dejstvo, da se o tem vedno bolj pogosto govori. In o čemer se vedno bolj govori, se sčasoma zgodi. Litvansko-poljskl spor se že pretvarja v tiho vojno. Voldemaras, zastopnik Litve, je pred Društvom narodov obtožil Poljsko, da vrši tiho vojsko zoper Litvo. Češka z nami v vseh vprašanjih zu nanje politlkel To se je pri zborovanju Društva narodov zopet pokazalo. Jngoslavija podpiše Kellogov dogovorl Naš zunanji minister bo potoval iz Ženeve v Paris in tam za našo državo podpisal Kellogov dogovor — proti vojni. Rusija prlde podpisat dogovor — protl vojni! Kar nihče ni prav pričakoval, se je zgodilo, da se je tudi — Rusija odločila, da podpiše Kellogov dogovor.