Gibanje uiiteljstva in prosvete v drugih državah. Iz Cehoslovaške. ERNEST ŠUŠTERŠIČ: IZ ANKETE O PODRŽAVLJENJU ŠOLSTVA V PRAGI 1. NOVEMBRA 1925. Nadzornik Patek: »V velikem državncm okviru poinaga organizacija šolstva preniagovati separatistične tendence dežel in drugih manjših celot. Satnouprava pa se more posvetiti svojim špecialnim nalogam. Znana jc zaostalost in primitivnost tisočerih malih občin na škodo socialnih interesov prebivalstva in na škodo šolstva. S podržavlienjem poenostavimo šolsko upravo in drugo. kar pomeni konsolidacijo in učvrščenje dr-* žavne misli. Kazanje na tujino sc ne sklada z našimi razmerami.« Ministrski svetnik Černy: »Ni mi sveta današnja avtonomija. ampak ta, ki mora nastati kot državotvorni faktor z našim sodelovanjem. — Tudi vprašanje podržavljenja ie študirati s sociološkili vidikov in ga ni mogoče razrešiti na današnji anketi. Državno uniformiranje ogroža svobodni razvoj šole, vzgoje in uči.eljskega stanu. Današnje razmere. o katerih sami tako često tožimo, nas sili^ jo, da se bojimo državnega centralizma.« Govornik ie za podržavljenie izdatkov za učiteljstvo in za pomoč pri kritjn stvarnih šolskih potrebščin. zgradb i. dr. Pred popolnim podržavljenjem šolstva pa je treba pripraviti z delom med ljudstvom dobro vlado. dobro upravo — dobro državo. »Kontrole ie treba vedno. kakor v finančnih stvareh.« Dr. Hajn: »Branim samoupravo. Pred ooDolnini Dodržavljenjem ie izvršiti renesanco duševne aristokracije, kaCera bi rešila a vprašan^a v miru.« Posl. Bergmann: »Vse dajati državi v roke ni dobro, dokler nimamo prave demokracije. Pač pa težimo po pariteti in podržavljeniu osebnih izdatkov za učiteljstvo. Z delotn za Dravo demokracijo dela učt.eljstvo tudi za sebe med Hudstvom. liudskih simpatij v demokraciii ni zametavati.« Učitelj Preininger se ne boii. da bi učitcljstvo postalo vsled podržavljenia birokratsko. Samouprava šolstvo premnGgokrat zanemaria, a država dobro skrbi za manjšinsko šolstvo. Učitel.i Horak: »Država nai prevzanip finančno stran. kjer pa gre za vzgojo in pouk, nai pač v svojem vplivu odneha ali odstopi. Drtina je zahteval državno administrativno nadzorstvo, pedagoško nadzorstvo Da do učiteljski avtonomui.« Senator Smrtka: »Kar se tiče šole same. naj bo proglašena za državno in- stitucijo. Kq bo učitelj dobival plačo od države,- postane s tem državni nameščenec. Nimam strahu. da se učiteljstvo pobirokrati. Kar pa se tiče stvarnih izdatkov, bi ne bilo dobro, ako bi tudi v tem podržavili šolo popolnoma. iKjer nima samouprava dovoli sredstev. naj priskoči država na poinoč.« Ministrski svetnik Buzek: »Černy brani samoupravo preveč abstraktno. Narodno šclstvo ie nekaj tako eminentno važnega za splošnost, da država ne more dovoliti, da bi šolstvo organiziralj le po raznih kraievnih možnostih in preds?avah. Tudi Laveley priznava v vojaškili in šolskih stvareh brezizjemno pravico državi. — Pragmatika drž. uradnikov je boljša nego učiteljska. — Razvoj zakonodajstva bo že omeiil — kakor je to pri sodnikih — svojevoljno moč birokracije. Tudi se ne more delati nikake analogiie med šolo in drž. ustanovami, šola ima oovsem drug značaj. Tu je dopolnoma druga sfera službe, tu ne more biti unitorniirania. a nuinost pragmatike za učiteljs:vo ie vidna. Same vzgove pa ni mogoče podržaviti kakor se ne da podržaviti umetnost.« Učiteli Skala: »Šola ne sme bl'i politikum. Ne gre nam samo za gmotno osiguranjie. ampak za našo svobodo.« Kol. Bok: »Rabimo miru za vzgojno delovanje, zao kličemo po Dodržavljenju. S kulturnim delom v narodu nikdar ne prenehamo.« Sekcijski šef dr. Wabouch: »S podržavljenjem hočemo priti k večji svobodi učiteljstva in k unifikaciji. nikdar pa ne k uniformiranju šole — k unifikacijji v duhu napredneni ln nfirodnem.« Pri glaso\'anju je bila resolucija za |)održavljen.ie sprejeta z veliko večino. —čh Statistika nenameščenih. V republiki je nekai nad 2500 mladih učnih moči brez službe, restringiranih pa bo samo 220 učnih oseb, dasi ie dosluženih v službi trikrat toliko, ki nai se zamenjajo z nenaineščenimi. —čh Skrb organizacije za nenameščene abi^iuriente. ZUS je njihov zaščitnik in svetovralec. V evidenci ima izpraznjena mesta. Pozivlja abiturijente v svoje vrste. brez prispevkov so sprejeti v okrajna učiteljska društva kot hospitujoči člani. Čitati pa morajo »Češkega Učitelja«, ki ga dobe izposojenega. Pristop imajo k učiteljskim knjižnicam. Širši odbor ZUS ie zbral fond. iz katerega plačuje kolegnino nezaposlenim abiturientoni, ki obiskujejo Šolo visokih pedagoškili studii v Pragi. Okrajni šolski odbori jili pripuščajo tudi k hospitacijam.