VESTNIK EKfR
LETO :
Koper. 9. marca 1958
ŠTEV. 1?
V S E B 1 M A
Statut občine Hrpelje Odloki občine Piran
—	Odlok o občinski dokladi na dohodke samostojnih poklicev, obrtnikov in kmetijstva za leto 1955
—	Odlok o prepovedi šotorjenja na področju občine Piran
—	Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov, gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih
—	Odlok o določitvi delovnega področja krajevnih uradov Občinskega ljudskega odbora Piran
—	Odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih za občino Piran
Odioki občine Izola
—	Odlok o turistični taksi za osebe, ki se mudijo kot turisti na območju občine Izola
—	Odlok o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov Občinskega ljudskega odbora Izola za prvo tromesečje 1956
—	Odlok o ustanovitvi, upravljanju in uporabljanju sklada za pospeševanje kmetijstva na območju Občinskega ljudskega odbora Izola
Obvestilo o strokovnih izpitih
Poročilo Komisije za organizacijo uprave koprskih bolnic
Statut občine Hrpelje
Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Hrpelje na seji dne 28. 1. 1956 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Hrpelje z dne 18. avgusta 1955, tako da se prečiščeno besedilo tega statuta glasi:
STATUT OBČINE HRPELJE
I Občina Hrpelje
1.	člen
Občina Hrpelje je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno-gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine.
Občina Hrpelje je v sestavu okraja Koper.
2.	člen
Območje občine Hrpelje obsega:
1.	Naselje Hrpeije:
Katastrske občine	Hrpelje, Kozina, Tublje
Hrpelje	pri Hrpeljah
2. Druge katastrske ob
čine in naselja: Art viže :	Artviže
Brezovica:	Brezovica, Gradiščica,
Draga (del):	Odolina, Ostrovica, Slope Mihele, Nasirec
Gaberk:	Gaberk
Golac:	Golac	'
Gradišče:	Gradišče pri Materiji
Grečana (del):	Vrhpolje
Hotična:	Hotična, Mrše
Hrušica:	Hrušica
Huje:	Huje
Javorje:	Javorje
Kovčice:	Kovčice, Orehek pri Ma-
Male Loče:	teriji, Male Loče
Markovščina:	Markovščina, Skadanščina
Materija;	Veiike Loče Bač pri Materiji, Materi-
Obrov:	ja, Poviane, Rožice Obrov
Ocizla:	Beka, Klanec pri Koz Ocizla, Petrinje
Podbeže:	Podbeže
Podgorje:	Podgorje
Podgrad:	Podgrad
Podpeč (del):	—
Poljane:	Poljane pri Podgradu
Pregar je (del):	Progarje (del)
Prešnica:	Prešnica
Račiče:	Račiče
Rakitovec:	Rakitovec
Ritomeče:	Ritomeče
Rjavce:	. Rjavče
Slivje:	Slivje
Tatre:	Brezovo brdo, Tatre
Zazid (del):	3. člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave ali pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicuje njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom.
Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, izvzemši pravice in dolžnosti, ki so z ustavo ali z zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tiste pravice in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skiadu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem oc-boru in v drugih oblikah samoupravljanja.
Stran 122
(!KtPN< VRSTNtK
štev. !7 — O marca !9.*^!
Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Občinski ljudski odbor je najvišji organ oblasti v občini Hrpelje v mejah svojih pravic in dolžnosti.
' Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
—	zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno zboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
—	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
—	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino;
—	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade;
—	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
—	izvršuje zakone in druge predpise, kolikor to ni izrečno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij ;
—	določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov, ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
—	organizira komunalne in druge občinske službe;
—	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva;
—	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj ;
—	skrbi za socialno varstvo;
—	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov;
—	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov;
—	skrbi za javni red in mir v občini;
—	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine Hrpelje izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene tn socialne zavode,
4.	neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenskt postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor to ni dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih organov kršene njene, z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina Hrpelje ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov,^gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
;
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi ordgani občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine Krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina Hrpelje je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v Hrpeljah.
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II Občinski ljudski odbor
1.	Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor ima 25 odbornikov.
Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
Štev. 17 — 9. marca 1956
URADNI VESTNIK
Stran 123
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa če to zahteva najmanj petina odbornikov, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper.
24.	člen
Občinski ljudski odbor samo na seji:
1.	sprejme statut občine;
2.	sprejema odloke;
3.	sprejema občinski družbeni plan in proračun in potrjuje sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
4.	sprejme regulacijski načrt občine in njenih naselij ;
5.	obnavnava delo svetov in drugih organov ljudskega odbora in daje smernice za njihovo delo;
6.	razveljavlja ali odpravlja akte svojih svetov in upravnih organov, ki so bili izdani izven upravnega postopka;
7.	daje pripombe k okrajnemu družbenemu planu, proračunu in okrajnemu regulacijskemu načrtu;
8.	sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora;
9.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter Člane odborniških komisij;
10.	voli in razrešuje sodnika za prekrške ter njegovega namestnika;
11.	odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov;
12.	razpisuje volitve za posamezne Ljudske odbornike;
13.	ustanavlja gospodarske organizacije in zavode;
14.	izvršuje pravice, ki so dane ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in upravnikov (direktorjev) zavodov;
15.	odloča o najetju občinskih posojil in prevzemu poroštev za posojila gospodarskih organizacij;
16.	odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
17.	postavlja in razrešuje tajnike ljudskega odbora, šefe upravnih organov ljudskega odbora in inšpektorje;
18.	odloča o organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
19.	sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
? 20. razpisuje občinski referendum;
21.	določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev;
22.	opravlja druge zadeve, za katere je določeno z zakonom ali s tem statutom, da jih opravlja ljudski odbor samo na seji.
25.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastni pobudi ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe boljše in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
26.	člen
Ljudski odbor sklepa na svojih sejah o upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora.
27.	člen
Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v tistih primerih, za katere je zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina.
Občinski statut sprejme ljudski odbor z večino glasov vseh odbornikov.
28.	člen
Če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.	,
29.	člen
Natančnejše določbe za svoje delo na sejah predpiše ljudski odbor s poslovnikom.
30.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v ^Uradnem vestniku okraja Koper^.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje, oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
31.	člen
Odlok in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
3.	Odborniške komisije
32.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odbomiški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
33.	člen
Občinski ljudski odbor ima stalne odborniške komisije:
1.	mandatno imunitetno komisijo, ki ima tri člane;
2.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov;
3.	komisijo za gospodarstvo, ki ima pet članov;
4.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima pet članov ter
5.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima tri člane.
Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne komisije.
34.	člen
Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odporniška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikoy ter o tem poroča ljudskemu odboru,
Stran 124
URADNE VESTNIK
Štev. 17 — 9. marca 195#
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli oziroma razrešuje ljudski odbor, ter predloge za imenovanja oziroma postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih imenuje, postavi oziroma razrešuje ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru; razpisuje natečaj za uslužbence ljudskega odbora in postavlja tiste uslužbence, ki jih ne postavi ljudski odbor.
Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega piana in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje drugih komisij; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru.
35.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
36.	člen
Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odbornikih komisij.
4.	Predsednik ljudskega odbora
37.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
42.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
43.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
44.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če je na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora,
45.	člen
Predsednik ljudskega odbora izdaja ljudski milici naloge za vzdrževanje reda in miru v občini in naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov ljudskega odbora in njegovih organov.
Predsednik ljudskega odbora lahko pooblasti tajnika ljudskega odbora, da izdaja naloge ljudski milici ljudskega odbora in njegovih organov.
46.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnike za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
Predsednik ljudskega odbpra se voii izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
38.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora, skrbi za izvrševanje njegovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje.
39.	člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sve-h ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jtb da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
40.	člen
Cie misli predsednik občinskega ljudskega odbo a kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izd tzven pravnega postopka, nasprotuje zakonu, spor predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis o roma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet i svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lah zadrzi izvršitev predpisa oziroma sklepa in predl< sporno vrašanje ljudskemu odboru, da .	^
na svoji prvi prihodnji seji.
ljudskega odbora lahko zahtev
strativnei^	mu Poroča o ad
strativnem poslovanju upravnih organov in pri
iz svojega področja po
za sejo ljudskega odbora.
-tt. uien
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor na seji, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
48.	člen
Ljudski odbor ima podpredsednika; ta se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, v mejah, ki jih določi ljudski odbor.
49.	člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej.	^
'ma pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti.
5.	Sveti
1.	Sestava in področje *	50. člen
Občinski ljudski odbor Hrpelje ima tele svete-
"""''°' *' E* "staviM. Pr.d-
'°
tJH f ^ komunalne in stanovanjske zadeve ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
4 svet za šolstvo, prosveto in kulturo ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov;
in	ki ga sestavljajo predsednik
Štev. 17 — 9. marca 1956	URADNI
2.	kdor zaračunava za oddan? opremljen? sobe višjo ceno, kot jo je navede! v prijavi;
3.	imetnik dovoljenja po 2. in 4. členu, ki ne Izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravstvenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, v kolikor za tako dejanje ni z drugimi predpisi določena strožja kazen.
14. člen
Ta odlok velja takoj in se objavi na krajevno običajen način.
Štev. 1051T
Piran, 28. oktobra 1955
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r.
Na podlagi 36. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269'55) v zvezi z 19. členom zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Uradni list LRS št. 24-120 55) in 5. točko 88. člena Statuta občine Piran, je Občinski ljudski odbor Piran sprejel na seji dne 29. decembra 1955
ODLOK
O DOLOČITVI DELOVNEGA PODROČJA KRAJEVNIH URADOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
PIRAN
1.	člen
Krajevna urada v Portorožu in Sečovljah opravljata poleg zadev, ki so jima dane v pristojnost po 19. členu zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev oziroma po 88. členu statuta občine Piran, še naslednje zadeve:
I.	Izdajanje potrdil:
I.	Potrdila za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja glede tistih okolnosti, ki so jih pred
1.	septembrom 1955 potrjevali občinski ljudski odbori (za povračilo pogrebnih stroškov, za priznanje dodatkov za pokojnino, za otroški dodatek, za uveljavljanje pravice za otroka, za zdravljenje svojcev itd.);
2.	potrdila o samskem stanu;
3.	potrdila o premoženjskem stanju glede tistih okolnosti, ki so jih pred 1. septembrom 1955 potrjevali občinski ljudski odbori;
4.	potrdila o stalnem bivališču (zaradi mesečnih vozovnih kart);
5.	potrdila o ločenem življenju (zaradi uveljavljanja dodatkov za ločeno življenje);
6.	potrdila za oprostitve in olajšave za zdravljenje glede tistih okolnosti, ki so jih pred 1. septembrom 1955 potrjevali občinski ljudski odbori (po okrajnih odlokih o olajšavah in oprostitvah za zdravstvene storitve samoplačnikom);
7.	potrdila za brezplačne zdravstvene storitve in nabavo zdravil osebam, ki sprejemajo socialno pomoč;
8.	potrdila o družinskem stanju, socialnem in premoženjskem stanju za ureditev pokojnin, invalidnin, socialnih podpor in štipendij dijakom in Študentom;
9.	potrdila o plačanih davkih strankam, ki lahko na zanesljiv način dokažejo, da so poravnale tekoče in zapadle davčne obveznosti;
10.	potrdila v zvezi z oprostitvijo carinskega koeficienta za predmete, prejete v dar iz inozemstva;
II.	razna druga potrdila, ki so jih do 1. septembra 1955 izdajali občinski ljudski odbori in ki se lahko izdajajo na podlagi lastne vrednosti uslužbencev na krajevnem uradu.
11.	Overjanje podpisov, pisave in prepisov, kolikor so za to pristojne občine.
III.	Razne zadeve:
1.	izdajanje spremnic za prevoz vina in žganja;
2.	izdajanje bolniških listov za invalide;
3.	izdajanje objav in vozne olajšave invalidov;
4.	periodično prijavljanje začastTo nezaposlenih.
2.	člen
Tajnik občinskega ljudskega odbora izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka.
VESTNIK	stran 133
3.	člen
Ta odlok se objavi v "Uradnem vestniku okraja Koper«, na oglasni deski občinskega ljudskega odbora Piran in na oglasnih deskah krajevnih uradov v Portorožu in Sečovljah.
Odlok stopi v veljavo z dnem objave na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Piran.
Štev. I 597 56
Piran, dne 29. decembra 1955
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r.
Na podlagi 16., 21., 73., 74., 90. in 93. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ št. 29/54) ter v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajni ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 29. decembra 1955 sprejel
ODLOK
O STANOVANJSKI TARIFI, RAZDELITVI NAJEMNIN IN SKLADIH ZA OBČINO PIRAN
1.	člen
Najemnine za stanovanjske prostore na območju občine Piran se določijo po stanovanjski tarifi, predpisani s tem odlokom, upoštevajoč število točk, površino in okoliš, v katerem je stanovanje.
2.	člen
Najemnine se določijo po tej stanovanjski tarifi za stanovanja v hišah stanovanjske skupnosti, kakor tudi za stanovanja v hišah, ki niso v stanovanjski skupnosti.
3.	člen
Cena za posamezno točko na 1 kvadratni meter stanovanjske površine znaša:
a)	v	I.	okolišu .......................0,31	din
b)	v	II.	okolišu ......................0,29	din
c)	v	III.	okolišu ......................0,26	din
d)	Portorož center .....................0,40	din
Za stanovanja v stavbah turističnega značaja v centru Portoroža se plačuje posebni dodatek od 1. januarja 1956 dalje.
Katere stavbe spadajo pod točko d) tega člena in višino posebnega dodatka, ki se plačuje poleg redne najemnine v teh stavbah, določi posebna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor.
4.	člen
Pri izračunavanju najemnin po prejšnjem členu se ne upošteva površina sob nad 30 kvadratnih metrov ter zaprtih hodnikov nad 20 kvadratnih metrov.
5.	člen
Za uporabo vrtov pri hišah plačujejo uživalci poseben letni prispevek 2 do 6 din za kvadratni meter površine, za sadna drevesa pa po donosnosti. Ta prispevek določi s pogodbo hišni lastnik oziroma hišni svet.
Za parke, ki pripadajo določenim hišam, se plačuje prispevek, ki ga določi Uprava stanovanjske skupnosti na predlog hišnega sveta oziroma lastnika, ki pa ne sme znašati več kot 50 odstotkov tarife za vrtove.
6.	člen
Zasebni lastniki hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, imajo pravico do dela najemnine, ki znaša 10 odstotkov celotne mesečne najemnine. Izjemoma pa lahko svet stanovanjske skupnosti določi, da je ta del višji, če zasebni lastnik nima drugih sredstev za preživljanje. Proti določitvi dela najemnine je dovoljena pritožba na občinski ljudski odbor.
Stran 134
URADNI VESTNIK
Štev. 17 — 9. marca 1956
7.	člen
Preostala najemnina se deli:
1.	v skupni sklad, ki je namenjen za amortizacijo in vzdrževanje stanovanjske hiše do 80 odstotkov;
2.	v sklad za hišno upravo do 20 odstotkov.
8.	člen
V sklad za zidanje stanovanjskih hiš se odvaja iz skupnega sklada iz 7. člena tega odloka 10 "/o.
9.	člen
Občina Izola
Na podlagi 24. člena Statuta občine Izola in 3. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse In prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19-188/53) ter v skladu s smernicami OLO Koper o \^šini turistični taks, je sprejel Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 13. februarja 1956
ODLOK
O TURISTIČNI TAKSI ZA OSEBE, KI SE MUDIJO KOT TURISTI NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih ne stanujejo, morajo odvajati 90 odstotkov najemnine v skupni sklad; ta del najemnine se bo delil, kakor je predpisano v 7. členu tega odloka, ostalih 10 odstotkov pa ostane zasebnemu lastniku. Ta odstotek se lahko poveča, upoštevajoč socialni položaj zasebnega lastnika hiše in to od 1. januarja 1956 dalje.
10.	člen
Sredstva sklada za vzdrževanje hiš, oblikovana iz plačanih prispevk do 30. junija 1955 po dosedanjih predpisih, se razdelijo takole:
a)	tisti del sredstev, s katerimi razpolaga ljudski odbor, se prenese, kolikor ni porabljen za vzdrževanje hiš, 'v sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora;
b)	tisti del sredstev, s katerimi razpolagajo lastniki hiš, ki so vkijučene v stanovanjsko skupnost, kolikor niso porabljena, se prenese v skupni sklad in z njimi razpolagajo hišni sveti;
e)	s tistim delom sredstev, s katerimi razpolagajo lastniki hiš, ki niso vključeni v stanovanjsko skupnost, razpolagajo lastniki hiš;
d) doigovi, ki so nastali na zgradbi zajradi rednega vzdrževanja ali -potrebne adaptacije, bremenijo lastnika, kateri mora pred eventualno prodajo zgradbe urediti obveze do stanovanjske uprave ali pa preskrbeti kupca zgradbe, ki prevzame doig. Občinski ljudski odbor mora kupca odnosno prodajalca obvestiti, da mora to obveznost izvršiti pred prodajo oziroma nakupom hiše.
H. čien
Vsi skiadi se vodijo na posebnem računu pri podružnici Komunalne banke v Piranu.
12.	člen
Najemnina lokalov in poslovnih prostorov v hišah navedenih v 6. in v zvezi s 7., 8. in 9. členom, se deli; 10 % lastniku,
20 % hišni in stanovanjski upravi,
40 % v sklad za vzdrževanje hiš in
30 °,o v sklad za zidanje stanovanjskih hiš.
13.	člen
d.	' '"""'"° *1""'
odtok	Pr"*' določbam 2. in 3. člena tegs
b)	kdor ne odvaja prispevkov v skladu s 6 7 8 9,- 10. m 12. členom tega odloka.
14.	člen
1955^""'"'"3	^ Plavje od 1. julija
1.	člen
Turist je vsakdo, ki nima v Izoli stalnega bivališča in prenočuje tu vsaj enkrat.
2.	člen
Turistična taksa se plačuje po številu nočnin in jo plača vsak turist, ki prenočuje v gostinskem podjetju oziroma gostišču ali v zasebnih sobah, kjer se pobira ustrezna najemnina za prenočišče.
3.	člen
Turistična taksa znaša:
a)	v času glavne sezone, t. j. od 16. junija do 31. avgusta 50 dinarjev na osebo za inozemce in 30 dinarjev na osebo za tuzemce;
b)	izven sezone, t. j. od L januarja do 15. junija in od I. septembra do 31. decembra 30 dinarjev na osebo za inozemce in 20 dinarjev na osebo za tuzemce.
4.	člen
Plačila turistične takse so ooroščeni:
a)	osebe, ki jih kot svoje zavarovance pošlje na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje po zdravniški odredbi;
b)	osebe, ki so oproščene plačila taks po posebnih predpisih;
c)	otroci do 10. leta starosti.
Občinski ijudski odbor pa lahko odobri še nadaljnje oprostitve oziroma olajšave pri plačevanju turistične takse.
5.	člen
Gostinska podjetja in gostišča ter zasebniki morajo odvajati pobrano turistično takso Občinskemu ljudskemu odboru Izola.
Natančnejše predpise o tem bo izdal Občinski ljudski odbor Izola s posebno odredbo.
6.	člen
Sredstva, ki se bodo zbrala s turistično takso, se bodo uporabljala za komunalne in turistične graditve v mejah .5 člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek.
7.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
St. 01-529/1
Izola, dne 14. februarja 1956.
Predsednik Srečko Vičič 1. r.
Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) in 1. točke Odloka o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik. avton.J
odborov (Uradni list FLRJ št. 57.-613/55) je Občinski ljudski odbor Izola na seji dne
12.	februarja 1956 sprejel
15. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave vestniku okraja Kopertt.
St. 596/56
Piran, dne 29. decembra 1955.
v ^Uradnem
Predsednik
Davorin Ferligoj 1. r.
t;
PRORAČUNSKIH MDAfKOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA IZOLA ZA, PRVO TROMESEČJE 1956
1. člen
Do sprejetja proračun tinskega ljudskega odbora
a in družbenega piana Ob-Izoia za leto 1956 se bodo
Štev. 17 — 9. marea 1956
URADNI VESTNIK
Stran 135
proračunski izdatki občine Izola začasno finansirali na podlagi tromesečnega plana dohodkov in izdatkov za I. tromesečje 1956 s sledečimi omejitvami:
a)	sredstva za osebne izdatke se zagotovijo za tiste uslužbence, ki so bili na plačilnih seznamih za mesec december 1955. Plače za na novo sprejete uslužbence se smejo izplačevati le s poprejšnjo pritrditvijo republiškega Izvršnega sveta;
b)	za materialne izdatke državnih organov ter za dotacije finančno samostojnim zavodom in družbenim organizacijam se zagotovi največ toliko sredstev, kolikor so znašali dejanski materialni izdatki za dobo januar—marec 1955. Za organe in zavode, ki se finansirajo iz proračuna, pa so bili ustanovljeni ali reorganizirani po 31. marcu 1955, določi proračunska komisija Občinskega ljudskega odbora višino materialnih izdatkov, ki so nujno potrebni za njihovo redno delo v dobi začasnega finansiranja;
c)	operativni in funkcionalni izdatki uprave občinskega ljudskega odbora se planirajo do višine 50 % izdatkov, določenih za te namene v dobi september— december 1955;
d)	negospodarske investicije v tem planu niso predvidene ter bodo planirane posebej. Višino sredstev, do katere se lahko finansirajo ža začeta deia, določi Izvršni svet LRS. V tromesečnem planu se ne smejo določiti funkcionalni izdatki, ki bi vsebovali kredite, namenjene za nabavo opreme.
2.	člen
Izdatki Občinskega ljudskega odbora Izola se bodo začasno, dokler ne bosta sprejeta občinski družbeni plan in proračun za leto 1956, finansirala iz kratkoročnega kredita pristojne banke.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku za I. tromesečje 1956' so sestavni del proračuna za leto 1956.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v ^Uradnem vestniku okraja Kopera, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje.
St. 01-568/1
Izola, dne 15. februarja 1956.
Predsednik Srečko Vičič 1. r.
Na podlagi 24. člena Statuta občine Izola, 10., 15. in 16. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/54), določil Uredbe o upravljanju skladov za pospeševanje kmetijstva (Uradni list FLRJ št. 28/55) ter 1. in II. točke tretjega dela Družbenega
plana Občinskega ljudskega odbora Izola, je Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 13. februarja 1956 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI, UPRAVLJANJU, UPORABLJANJU SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA NA OBMOČJU OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
IZOLA
1.	člen
Ustanovi se sklad za pospeševanje kmetijstva v občini Izola.
Sklad je pravna oseba.
Sredstva sklada se smejo uporabljati le za finansiranje ukrepov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, prometa in predelave kmetijskih proizvodov.
2.	člen
Sklad ima sledeče dohodke:
1.	sredstva, ki se določijo vsako leto z občinskim družbenim planom,
2.	40 % dodatna občinska doklada na dohodnino po odloku št. 111-866/1 z dne 25. oktobra 1955,
3.	druga sredstva, ki jih bo določil Občinski ljudski odbor Izola.
3.	Člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo:
a)	zastopnik Občinskega ljudskega odbora Izola,
b)	zastopnik organa uprave občinskega ljudskega odbora,
c)	zastopnik Kmetijske zadruge Izola,
d)	zastopnik Okrajne uprave za gozdarstvo pri OLO Koper,
e)	zastopnik Zavoda za raziskovanje kmetijstva v Kopru,
f)	zastopnik pridelovalcev.
4.	člen
Sklad zastopa predsednik upravnega odbora sklada.
Administracijo sklada vodi tajnik upravnega odbora.
Člane upravnega odbora* imenuj e na predlog Sveta za gospodarstvo občinski ljudski odbor.
5.	člen
Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora predpiše pravila o organizaciji in delu sklada.
6.	člen
O uporabi sredstev sklada poroča upravni odbor sklada občinskemu ljudskemu odboru vsaj dvakrat letno.
7.	člen
Ta odiok stopi v veljavo z dnem objave v ^Urad-nem vestniku okraja Kopera.
t. 02/2-530/1
Izola, dne 13. iebruarja 1956.
Predsednik Srečko Vičič 1. r.
Obvestilo o strokovnih izpitih
Po Pravilniku o strokovni izobrazbi pisarniških uslužbencev (Ur.
1.	FLRJ 9-109/54) bodo za usiužben-ce državne uprave, zavodov in ustanov v dneh 26 in 27. t. m. pri Okrajnem ljudskem odboru Koper strokovni izpiti za administrativno stroko za nazive: pomožni pisarniški referent, pisarniški referent, strojepisec III. in II. razreda. Izpiti bodo v prostorih Okraja. Hkrati obveščamo, da bodo v teh dneh tudi popravni izpiti za iste nazive. Prizadeti naj svoje prošnje pošije-jo personalnemu odseku okraja naj-
pozneje do četrtka 15. t. m. Prošnji je treba priložiti naslednjo prijavo, ki jo podpiše starešina oddelka, kjer je uslužbenec zaposlen: Ustanova:
PRIJAVA
za opravljanje strokovnega izpita za naziv ...............................
1.	Ime in priimek:
2.	Datum, kraj in okraj rojstva: . . .
3.	Sedanji naziv:................. . .
plačilni razred ......... mi je bil
priznan z odločbo št..... ustanove:
4.	Z odiočbo ustanove:
moram opraviti strokovni izpit 2a naziv:
5.	V državni službi sem od: pri:
6.	Dosedanja zaposlitev: (od — do in kje)
7.	Šolska iozbrazba:
8.	Tečaji:
Podpis prijavijenca
Izpoini pristojni starešina:
1.	Opis dela:
2.	Strokovna ocena dela:
3.	Kratka karakteristika: (zadržanje pred, med in po okupaciji)
Podpis pristojnega starešine
Tajniki občinskih ljudskih odborov, direktorji posameznih zavodov in upravniki ustanov morajo poskrbeti, da se uslužbenci, ki jim je potekel rok za opravljanje strokovnega izpita, prijavijo; potrebna podrobna pojasnila morejo prizadeti dobiti pri personalnem odseku OLO Koper, telefon 138.
Stran !3(1
URAMN! VESTNtK
Štev. 17 — M. marca HM!
Poročilo komisije zn organizacijo uprave koprskih bolnic
Ma svoji sedmi seji je Okrajni ijudski odbor imenovat komisijo zn proučitev stanja zdravstva v okraju Koper. V komisijo so biti imenovane Anton Ukmar. Vladimir Fakin. Atojz Čeligoj, Ernest Vatovec, dr. Potde Htadnik, Josip Cotič. Stojan Cink. Franc nekteva in Vtktonja Knez. Komisija je ugotovita, da Svet za zdravstvo že obravnava in proučuje pro-htematiko in stanje zdravstva v cetoti in bo o tem na prihodnji seji poročat Okrajnemu ijudskemu odboru. Zato se je komisija omejita na proučitev organizacije uprave botnic v Kopru.
Botnice v Kopru, Izoli in, Piranu vodi Centratna uprava botnte v Kopru. Te botnice so oddetki ene bolnišnice in sicer so v Kopru interni, po-rodniško-ginekotoški in otroški oddetek. v !zoti kirurški oddetek. v Piranu pa infekcijski, ototoški in interni oddetek.
V imenu komisije je na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljud-skega odbora dne 24. februarja 1956 poročat o zaktjučkih njen predsednik Anton Ukmar.
RAZVOJ POSAMEZNIH ODDELKOV
Ob osvoboditvi ni bito v bivšem okraju Koper nobene bolnice, razen hiralnice v Kopru in Piranu s približno 80 posteljami. Trst je imet tedaj v medicinskem oziru vse, medtem ko njegova najbližja okolica, predvsem pa Istra, skoraj nič.
Po osvoboditvi so bile urejene zasilne bolnišnice v obeh hiralnicah in tretja v stavbi bivše počitniške kolonije v Izoti, kjer so že ležati bolniki ob epidemiji tifusa leta 1944. Iz teh treh zasilnih bolnišnic so se postopoma razviti sedanji specialistični oddelki s skupno 340 posteljami.
Prvotno so bite bolnišnice nekaki sanatoriji lokalnih zdravnikov, kjer so zdravili interne in tudi druge bolezni, vendar so v resnejših primerih pošiljali bolnike v Trst, pozneje pa delno tudi v Ljubljano. V Kopru se je razvil interni oddelek, v Izoli pa je bil interni oddelek ukinjen leta 1949. ker je bil takrat tam ustanovljen kirurgični oddelek. Interni oddelek v Piranu še danes obstoja, predvidena pa je sprememba v oddelek za zdravljenje astmatikov in bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje ob morju. V letu 1952 je bil ustanovljen v Kopru otroški oddelek, leta 1954 pa porodniško - ginekološki oddelek. Končno je bil lansko leto ustanovljen infekcijski oddelek in otološki oddelek v Piranu.
Razvoj koprskih bolnic je razviden že iz števila bolnikov, ki so se zdravili v posameznih letih: leta 1947 je bilo v koprskih bolnicah komaj 1.196 bolnikov, leta 1955 pa že nad 8.100 bolnikov. Tudi število ležišč se je precej zvišalo. Bolnikov je bilo v bolnici v primerjavi z letom 1954 in 1955 za skoraj dva tisoč več, medtem ko je število oskrbnih dni v letu 1955 narastlo na nad 91.100. Lani je bilo na porodniškem oddelku rojeno 852 otrok. Na kirurškem oddelku se je število operacij v primerjavi z letom 1954 skoraj podvojilo, število ambulantnih pregledov pa je narasllo nad 22(0' Najedeni podatki so zgo-voitn dokaz velikega dela, H ga morajo opraviti naše bolnice.
FINANČNA SREDSTVA
ZA UREDITEV BOLNIC
Za ureditev navedenih oddelkov, brez bolnice za pljučno tuberkulozo v Ankaranu, je Okrajni ljudski odbor Koper izdal do konca leta 1955 približno 100 milijonov din z Ankaranom skopaj pa približno 165 milijonov dinarjev. Ta znesek je razmeroma majhen, če ga primerjamo z izdatki, ki so bili v povojnih letih potrebni za plačevanje oskrbnin v tržaških bolnicah: od leta 1947 do 1953 smo plačali za bolniške oskrbnine v Trstu približno 170 milijonov Lir, t. j. več kot so znašali vsi dosedanji stroški za investicije.
UPRAVLJANJE BOLNIC
Bolnice v Kopru, Izoli in Piranu so bile do konca leta 1952 samostojne proračunske ustanove, s 1. januarjem 1953 pa je bila usstanovljena Centralna uprava bolnic v Kopru z namenom, da prevzame finančno poslovanje bolnic, da usmerja in nadzoruje delo posameznih bolnic in uvede v bolnicah enoten sistem de-
la. Finančno in administrativno poslovanje bolnic je bilo do ustanovitve Centralne uprave neurejeno, neenotno in pomanjkljivo. Centralizacija je bila nujna. Centralna uprava bolnic je uredila poslovanje bolnic, da imamo za zadnji dve leti potrebne finančne in statistične podatke. Centralna uprava bolnic povezuje vse oddelke v enoto, v en zavod. V Centralni upravi je poleg ravnatelja zaposlenih še osem uslužbencev.
Pri Centralni upravi je finančno knjigovodstvo za vse oddelke. Zato uprava pripravlja letne proračune in sestavlja mesečne analize, po katerih se ugotavlja dejansko cena zdravstvenih storitev in cena oskrbnega dne za posamezne oddelke. Razen mesečnih finančnih poročil, vplačil in izplačil ter poslovanja z banko, vodijo pri Upravi še personalno službo za vse oddelke.
Uprave odelkov v Kopru, Izoli in Piranu skrbijo za redno oskrbo bolnic z živili, gorivom, perilom, zdravili, skrbijo za čistočo in vzdrževanje zgradb. Uprave imajo ročne blagajne, v katere se stekajo vplačila privatnih bolnikov za oskrbnino in ambulantne preglede. Izplačujejo manjše zneske za razne drobne nakupe, potne stroške itd. Posamezne blagajne imajo tedensko do 100 tisoč dinarjev prometa. Posamezne* bolnice sprejemajo samostojno bolnike in opravljajo vse administrativne posle, ki so s tem v zvezi, sestavljajo račune oskrbnih stroškov in ambulantnih pregledov, vodijo materialno knjigovodstvo in drugo.
DRUŽBENO
UPRAVLJANJE BOLNIC
Bolnice upravlja centralni upravni odbor, ki je bil prvič imenovan leta 1953, drugič pa leta 1954. V upravnem odboru so zastopniki Okrajnega ljudskega odbora, zdravnikov in Zavoda za socialno zavarovanje. Niso pa bili v upravni odbor izvoljeni zastopniki posameznih kolektivov. Upravni odbor dela in odloča na svojih sejah. Prvi upravni odbor je imel 13 sej. drugi pa 14.
CENTRALNO UPRAVLJANJE
Za centralno upravljanje oddelkov koprskih bolnic govorijo predvsem naslednji razlogi:
Območje našega okraja je pred vojno imelo svoj zdravstveni center v Trstu, kjer so dobro urejene bolnice in druge zdravstvene ustanove. Tržaških bolnic so se prebivalci našega okraja, predvsem ožjega koprskega področja posluževali tudi v povojnih letih, vse dokler nismo usposobili naših bolnic. Ce hočemo prebivalcem nuditi neko nadomestilo za izgubljeni zdravstveni center v Trstu, moramo predvsem imeti kvalitetnejšo bolnico, to je pa mogoče le, če je večja bolnica. V večjih bolnicah so zdravstvene storitve na višji ravni, saj ima večja bolnica tudi več strokovnega kadra. Le v večji bolnici so dani pogoji za strokovno sodelovanje med zdravstvenim kadrom in pogoji za strokovno napredovanje in izpopolnjevanje. Manjše bolnice so po navadi po sili razmer, ker imajo malo strokovnega kadra, vedno navezane na
pomoč drugih, večjih bolnic. Strokovno sodelovanje med zdravniki specialisti, šefi raznih oddelkov, je nujno že zaradi tega, ker je zdravstvo danes razdeljeno v razne specialistične panoge. Enotna bolnica je potrebna tudi zaradi dejstva, da imamo vrsto naprav, ki služijo vsem oddelkom hkrati. Bolnica s 340 posteljami je tudi pomemben zdravstveni zavod, medtem ko so bolnice z do 100 posteljami bolj perifernega in lokalnega pomena. Lažje je pridobiti kadre za večjo ustanovo.
Iz zasilnih bolnic so se torej pri nas razvili specialistični oddelki ene bolnice. Danes so ti oddelki na raznih mestih, vendar so med seboj pravilno povezani in delujejo kot enota. V bodoče bo treba prej ali slej zgraditi novo bolnico, ki bo tudi prostorno združila te oddelke. Ker se Koper razvija v upravno, gospodarsko in kulturno središče, se bo moral tu razviti tudi zdravstveni center, takega centra pa si ne moremo zamisliti brez sodobne centralne bolnice. Veliko lažje bomo dobili novo bolnico, če bo ta dejansko že delovala, čeprav v neprimernih, zasilnih in krajevno ločenih stavbah. V primeru drobljenja in reševanja drobnih lokalnih problemov, bi zanemarili glavno nalogo — izgradnjo zdravstvenega centra.
PREDLOGI KOMISIJE
Glede na zgornjo utemeljitev predlaga komisija:
l Bolniški oddelki v Kopru, Izoli in Piranu naj se še nadalje smatrajo kot enota in naj se tudi centralno upravljajo:
2.	Svet za zdravstvo naj prouči umestnost preimenovanja ustanove, ki naj se ne i/nenuje Centralna uprava bolnic, ampak Bolnica Koper z odgovarjajočimi oddelki:
3.	Izboljša naj se družbeno upravljanje te ustanove, imenuje nov upravni odbor s 13 člani. V upravnem odboru naj bodo tudi zastopniki delovnih kolektivov vseh treh sedanjih bolnic;
4.	Pri upravah oddelkov v Kopru. Izoli in Piranu naj se imenujejo oziroma izvolijo upravni pododbori, katere naj centralni upravni odbor pooblasti za reševanje zadev iz njihovega območja;
5.	Upravni odbor bolnice in Svet za zdravstvo naj pripravita osnutek odločbe o ustanovitvi Bolnice Koper in pravila zavoda.
POPRAVEK
V	Statutu okraja Koper, ki je bil objavljen v 13. številki "Uradnega vestnika okraja Koper«, se prvi odstavek 120. člena pravilno glasi:
"Zbori volivcev, ki so sklicani za obravnavanje vprašanj iz 117. in 119. člena tega Statuta, se opravijo za območja, ki so določena z občinskim statutom«
V	sklepih OLO o volitvah in imenovanjih, objavljenih v 16. številki «Vestnika«, se točka IV/4 pravilno glasi:
"4. Venceslav Japelj, uslužbenec Sekcije za pogozdovanje Krasa, Ilirska Bistrica.
Izdaja časopisno podjetje "Slovenski Jadran« — Tiska tiskarna "Jadran« — Ureja uredniški odbor OLO Koper — Odgovorni urednik Jože Ropotat