Stev. 45. Leto LX1V.
y Uubiiaiti, 13» novembra 1924 Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno podane knjige itd. ¡e pošiljati na nredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravniStvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska nI. 6/L Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TO
Glasilo Udrulenla Jugosl. Uiitellstva • Poverleniitvo (Jubilant.

Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozens. 60 Din. Posamezna štev. t Din. Članstvo „Pov. UJU \ ~ !ubljana" ima a člana-'-čano naročnine "*se in tt>-,eh vrst i« 50 od peti* ,ii davek p«-jek. ur. 11.197.

'*ea
Klerikalni šef prosvete uničuje prosvetni
napredek učiteljstva.
Višji šolski svet.
Štev. 16.153.	Ljubljana, dne 16. dec. 1919.
Zborovanje učiteljskih društev; pouka prost dan.
Vsem
okrajnim (mestnim) šolskim svetom v Sloveniji.
Na vprašanje nekega šolskega sveta, so li dnevi ob zborovanjih učiteljskih društev prosti pouka, naročam vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom, naj obvestijo vsa šolska vodstva in učiteljska društva v svojem območju o nastopni odredbi:
Dnevi ob zborovanjih učiteljskih društev so prosti pouka in sicer z izrecnim poudarkom le za tiste učne osebe, ki se v resnici udeležujejo zborovanj. Želeti je, naj bodo na dnevnem redu učiteljskih zborovanj poleg stanovskih tudi predavanja poučne vsebine v nadaljno izobraževanje učiteljstva. To dovoljenje pa velja k večjem za enkrat na mesec. Ako količkaj mogoče, naj se za zborovanje določi četrtek.
Šolska vodstva naj pravočasno naznanijo okrajnemu (mestnemu) šolskemu svetu dan in kraj zborovanja ter one učne osebe svoje šole, ki se nameravajo udeležiti dotičnega zborovanja.
S to odredbo se obenem ukinjajo vse dosedanje tozadevne odredbe bivših deželnih šolskih svetov.
Predsednik: Vadnjal 1. r.
Prosvetni oddelek za Slovenijo.
Štev. 17.357.	Ljubljana, dne 7. okt. 1924.
Predmet: Razveljavljenje odloka
viš. šol. sv. z dne 16. 12. 1919,
št. 16.153, s katerim so dnevi
učit. zborovanja pouka prosti.
Vsem okrajnim šolskim svetom.
Ker itak odpade med letom mnogo šolskih dni. razveljavljam odlok viš. šol. sveta z dne 16. decembra 1919, št. 16.153, s katerim sem dovolil, da se smatrajo dnevi ob zborovanjih učiteljskih društev prosti pouka za tiste učne osebe, ki se v resnici udeležujejo zborovanj.
Vabim naslov, naj o tem obvesti šolska vodstva.
Šef oddelka: prof. Vadnjal, s. r.
Ne glede na -spremembo režima bi izpregovorifii in moramo izpregovoriti o vprašanju, ki ga vsebujeta gorenja odloka. Vprašanje prostih dni ob priliki zborovanj učiteljskih društev tangira namreč vprašanje nadailjne izobrazbe učiteljstva in iz tega gledišča ga mi presojamo in hočemo, da se ga tudi rešuje s strani odločujočih faktorjev pri prosvetni upravi.
Ne bomo dokazovali, da bi pomenila ukinitev delovanja učiteljskih društev veliko škodo za napredek prosvete in ne bomo dokazovali velikega pomena, ki ga
ima UJU za napredek prosvete v državi. Dosedaj so še vsi prosvetni faktorji pri-poznali in-podpirali to privatno iniciativo učiteljstva. samo zadnji režim se je pokazal sila majhnega in maščevalnega v tem oziru.
Statistika nam dokazuje, kako važno kulturno nalogo vrše učiteljska društva.
Preden pa je gospod šef prosvete ukinil proste dneve ob zborovanjih, pa bi moral pomisliti še na druge okolnosti.
Uradne okrajne učiteljske konference se ne vrše več vsako leto. ker se okrajni šolski sveti izgovarjajo, da vsakoletne konference okrajno blagajno, ki krije te stroške, preveč obremenjujejo, vrše se namreč le vsako drugo ailii celo vsako tretje leto.
Te konference nadomeščajo edino zborovanja učiteljskih društev in se vrše na njih celo oficielni deli uradnih konferenc. Namesto na uradnih konferencah^ je učiteijstvo na zborovanjih volilo zastopnike učiteljstva v okrajne šollske svete, v stalne odbore in v odbore okrajnih učiteljskih knjižnic in reševalo vprašanja, ki se tičejo uradnih konferenc. To se je vršilo predvsem v mariborski oblasti.
In zakaj se je to vršilo na zborovanjih? Zato, da ie bil erarju prihranjen denar, ki ga ni hotel žrtvovati v to svr-ho in ker je bil učiteljstvu napredek šolstva pri srcu. Učiteijstvo pa je prihajalo na zborovanja na lastne stroške, da je reševalo uradne zadeve in je krilo vse iz lastnega žepa.
In pride mož, ki udari učiteijstvo za to požrtvovalnost s kolom in mu vzame še prosti čas za ta zborovanja. Toda ni udari' učiteijstvo, temveč je postavil le sebe na sramotni oder pred požrtvovalnim učiteljstvom.
Učiteijstvo se je doslej udeleževalo učiteljskih zborovanj na svoje stroške vsaj dvakrat, pa tudi večkrat na leto, četudi so bili zlasti oddaljenim učiteljskim osebam taki sestanki v šolske svr-he v občutno škodo. Sedaj pa, ko bi mu bila olajšana zborovanja vsaj s polovično vožnjo, za kar se je učiteijstvo tudi dolgo potezalo. mu šef prosvete prepove proste dneve za zborovanja.
Na ta način pa bi tudi učiteijstvo spllioh ne moglo zborovati več. Večina večrazrednic ima zaradi pomanjkanja učnih prostorov od oktobra do maja celodnevni nerazdeljen pouk, vrhutega pa je ob četrtkih pouk v ponavljalnih in ob nedeljah tudi na obrtno-nadaljevalnih šolah. Tako v tem času sploh ni mogoče prirejati učiteljskih zborovanj, ne da bi bil v omenjenih dneh pouka prost dan, ker se izostali pouk sploh ne more nadomestiti. Na deželi je torej vsako zborovanje in skupno nadaljno izobraževanje izključeno ter s tem odpade še edina iniciativa za nadaljno in prosvetno delovanje učiteljstva. Učitelji pa so poleg tega v prostem času zaposleni kot občinski tajniki, v posojilnicah, v knjižnicah, pri krajnih šolskih svetih, voditelji s strankami itd.
Ako bi ostal preklic v veljavi, ie gotovo, da nastane pri učiteljstvu in v šolstvu zastoj, ki bi se ne mogel v dogled-nem času popraviti brez večje škode.
Povdariti je tudi treba, da je imel šolo, kdor se ni udeležil zborovanja in
je vsaka zloraba izključena, ker so člani društva sami na vse pazili. Imela bi pa ukinitev še drugo posledico, namreč to, da se učiteijstvo v okraju med seboj niti poznallo ne bo, kar je tudi velike važnosti. V Srbiji celo okrajni šolski nadzorniki ustanavljajo okrajna učiteljska društva in so jim predsedniki, pri nas pa se onemogoča vsako možnost, da bi se zborovanja vršila.
Lepe prosvetne razmere je ustvarjal pri nas Merikailni prosvetni režim in je zelo karakteristično, da Slomškova zveza niti proti tej ukinitvi ni geniila. ko je bila sama prizadeta. -
Resnica je, da ne skrbi noben drug stan toliko za svojo nadaljno izobrazbo, kakor ravno učiteljski stan, zato moramo nazvati ukinitev prostih dni za zborovanja pravcati prosvetni škandal, ki se mu mora napraviti konec z izdanjem ministerialnega odloka, da se zaščitijo enkrat za vselej kulturno - prosvetna stremljenja učiteljskih društev in se onemogoči vsekaka šikana lokalnih faktorjev.
Nasilja bivšega prosvetnega režima.
—na Izjava odbora učiteljskega društva za Mežiško dolino, sklenjena na seji dne 5. novembra 1924.
V »Slovencu« od 7. oktobra je uvodničar na skrajno žalljiv način napadel slovensko učiteijstvo. »liberalno« učiteijstvo. »ki ima danes za svojega voditelja proslulega Luka Jeienca«. Hotel je očitno udariti vse slovensko v UJU organizirano učiteijstvo. ako ne ves stan, zaco napada ne moremo prezreti.
Njemu, ki brez čuta za časnikarsko odgovornost in dostojanstvo pavšalno sramoti ogromno večino slovenskega učiteljstva, predstavljajoč ga kot izro-dek slovenskega lažilibcralizma. očitajoč mu vsako možno neznačajnost. očitajoč mu moralno zastrupljevanje naro-na, ne odgovarjamo, ker se s svojim pretiravanjem in lahkomiselnim generalizira-njem sam obsoja. Zato tudi ne čutimo moralne obveznosti, napram takim napadom braniti svojo čast pred sodiščem. Pravimo pa to-le na naslov vseh, ki se čutijo poklicani, nas moralno soditi:
Res. dovolj je poleg svetilih tudi temnih strani v zgodovini slovenskega učiteljstva, a najtemnejše so one, ki pričajo o njegovi bedi in ponižanju tam,
kjer edino so o usodi slovenskega učiteljstva odločevale slovenske politične stranke. Pravimo, da je drzno, ako za-vajalec hoče biti sodnik svoje žrtve, drzno, ako kdo kliče Cankarja proti nam kot pričo, drzno, ako se s potvarjanjem zgodovine zvaljuje vsa krivda za to. kar smo in kakršni smo, na nas. Pravimo, da je zle volje, kdor prezre one številne tihe. skromne delavce v našem stanu — med učitelji in učiteljicami — ki so stran od političnega mcteža v najneugodnejših gmotnih prilikah, ob dnevnih ponižanjih vršili vestno svojo vzgojiteljsko dolžnost — bili za svoje delo plačani ali neplačani. Naj nam nihče ne skruni njih spomina! Trdimo, da ne ravna bona fide, kdor prezre, kako dozoreva med nami setev onih borcev, ki so se vedno borili proti političnemu uniformiranju učiteljstva in njegovemu zasužnjenju po ideologijah, importiranih po naši inteligenci.
Ugotavljamo pri vsej svoji učiteljski skromnosti, da nimamo nobenega vzroka zgledovati se ob naši inteligenci, pri kateri smo baje zgubili ves ugled, najmanj ob njeni politični značajnosti in da-lekovidnosti, pač pa prihajamo do spoznanja, da je naš spas v tem, da najde-
LISTEK.
M. VERK:
Nekatera načelna vprašanja kmetijskega pouka.
(Dalje.)
Splošno mnenje je, da naj živi svinja v nesnagi, če hočemo, da uspeva. Živali imajo dobro razvit nagon, ki jim določa, kaj je za nje dobro in kaj ne. Pri svinji vidimo, da z največjim veseljem skoči iz svinjaka, vanj se pa vrača nerada. Pri svinjakih opazimo, da mnogokrat svinje obgrizejo vrata in napravijo tako veliko luknjo, da gre vsaj konec rilca z nosnicami na sveži zrak. Takoj ugotovi kmetic, kako je ta vražja svinja »salamensko žleht«, ne pomisli pa, da. če bi kdo njega zaprl v plesnjiv sod. bi tudi on tiščal nos k odprti pilki. Pod kožo ima svinja plast masti. Ta prvotno gotovo ni bila določena v to, da si človek z njo zabeli fižol, temveč, da brani svinjo pred mrazom. To nam je siguren znak, naj bo svinja tudi pozimi na prostem, da se preskače in poživi, v poletnih dnevih naj bi bila le izjemoma v hlevu. Mast i v toplih dneh provzroča preveč toplote. Ker ne najde boljše kopeli, po-kota se v blatu, ne za to, ker je svinja, temveč ker ji je vroče. Pri krmljenju se dela nebroj napak. V zimskem času opazimo v najhujšem mrazu, kako prezebajo kmetice pri pranju reje, marsikatera že-
nica je vlovila pri tem mrzlo-mokrem delu ozebline in revmatizem. Ne pride ji pa na um, da to delo ni samo nepotrebno, temveč še celo naravnost škodljivo. Majhne količine zemlje, ki se drže repe in korenja so neobhodno potrebne za prebavo in tvoritev kosti, saj ravno pozimi ne more svinja do teh snovi. Tudi pri svinjah ni naglica kaj prida. Pa skuhajo rejo v loncih ali kotlih, treba je svinje nakrmiti, čas je drag, piča vroča, ne da se zmečkati, pomaga pa radikalno sredstvo. V pičo nalije hitro toliko vode, da se ohladi. Rad bi videl obraz kmeta, ki bi imel na mizi vrelo juho ali kašo, pa bi mu jo hotela skrbna zakonska družica ohladiti s korcem mrzle vode. Sploh se daje svinjam preveč tekoče hrane, kar provzroča mnoge bolezni in medlost. Le ko začnejo svinje pitati, vedo. da rabi svinja masivne hrane. Premalo se gleda tudi na snago posode. Res je, da prebrodi svinja s slastjo največjo nesnago, ne pre" naša pa zlepa plesnjivih in skvašenih reči. Največja zapreka uspešne svinjere-je so kužne bolezni. Ni pa to toliko elementarna nezgoda, kakor posledica neznanja. Sicer so ljudje že precej opustili misel na »uroke« in »nareto«, napredovali pa tudi niso mnogo. Ko je kužna bolezen že v hlevu, je edino radikalno zdravilo samo nož. Neizmerne važnosti so preventivna sredstva proti kužnim boleznim, namreč primerna prehrana,, gibanje v svežem zraku in snaga. Ta sredstva dado živali odporno silo proti bolezni. Pa še nek nedostatek svinjereje bi omenil, česar pa ne moremo uporabljati
pri pouku v šoli, temveč le v resnem razgovoru z odraslimi. Generalna napaka naše svinjereje se vrši pri plemenitvi. Dočim so za pleme primerni le mladiči iz drugega in starejšega gnezda, se v na" ših krajih svinje po prvem gnezdu spi-tajo in pokoljejo, naraščaj je slaboten, brez vsake odporne sile, podvržen vsem mogočim boleznim, cela pasma pa degenerirana. Vendar v tej zadevi pri kmetih z besedami ne bomo dosti dosegli, kakor marsikje drugje tudi ne. potreben bo oster oktroi s strani vlade.
Sploh pa bo morala država marsikje poseči vmes s pametnimi naredbami in gmotno podporo. Kmetijski pouk na osnovni šoli bo zahteval mnogo nazoril, orodja, preparatov, primerno urejen šolski vrt, večje izdatke za gnojila, semena, sadiko in cepiče. Da bi učiteijstvo do prinašalo za kmetijski pouk gmotne žrtve iz lastnih dohodkov, ki so itak globoko pod eksistenčnim minimom, ni verjetno. Ce že kmetske občine vsled nerazumevanja ne bodo hotele žrtvovati za kmetijski pouk primernih zneskov, je to dolžnost parlamenta in vlade, kot najvišjih oblasti naše agrarne države. Ako bodo kompetentni faktorji storili vse potrebno, se tudi učiteijstvo ne bo odtegovalo in se bo poglobilo v lastni delavnosti v najbolj pereča gospodarska vprašanja.
Za najbližjo bodočnost naj služijo sledeče smernice:
Splošna izobrazba je podlaga vsaki strokovni, tudi kmetijski šoli. Vsled tega odločno ugovarja n* o vsakemu kršenju dobe šolske obveznosti na osnovni šoli, ker bi bilo to v kvar splošni izobrazbi.
Kmetijski pouk je potreben, računajoč pa s potrebo, mora se snov kmetijskega pouka ozirati na lokalne razmere. Snov, načela in smernice kmet. pouka je za posamezne kulturne skupine ugotoviti na uradnih učiteljskih konferencah. Te konference imajo tudi mnogo drugega gradiva, ki čaka nujne rešitve, torej se naj s k 1 i č e j o čimprej, stroški jejo iz budžeta prosvete, event. poljoprivrede.
Dokler se to ne izvrši, skušaj vsak učitelj spoznavati d o b i č k a n o s n e gospodarske panoge svojega okoliša, odpravljati n jj i h n e d o s t a t k e, uveljavljati povsod novejše pridobitve na teh. Teorije se naj učenci nauče v šoli le toliko, kolikor je brezpogojno potrebno za razumevanje praktičnega pouka.
se naj k r i -ministrstva ministrstva
>UClTELJSKI TOVARIŠ« dne 13. novembra 1924.
Štev. 45.
mo vso moralno oporo v nas samih in v narodu. Ni malo med nami idealistov, ki imajo pogum, boriti se proti partizan-stvu tudi v lastnih vrstah in značajnosti dovolj, odklanjati dobrote, ki jim jih nudijo lastni politični pristaši na škodo celote. Niso redkejši med nami kot med drugo inteligenco duhovi, ki so po resnih notranjih borbah prelomili s preteklostjo v zavesti, da nas nova doba postavlja pred docela nove na*oge in probleme in ki so danes brez predsodkov pripravljeni sprejeti nova spoznanja in pokrete za naš duhovni prerod, naj prihajajo od katerekoli strani. Prav gotovo pa ne morejo zahtevati in pričakovati oni, da bi jim sledili, pri katerih vidijo neskladnost med načeli in dejanji, nevero v moč vodilnih idej in zato malenkostno, kratkovidno izrabljanje slučajne politične moči — za kar je najžalostnejši primer slovenska šolska politika.
Jasno nam je, da kdor iskreno veruje v svoj narod in pošteno misii ž njim, bo tudi z vso resnostjo stremel za zbli-žanjem duhovne njegove elite — zlasti med miiadino. ker edino po tej poti je dosegljivo ono duhovno edinstvo, brez katerega še noben narod ni izvršil svoje zgodovinske naloge, brez katerega tudi Slovenci ne bomo izpolnili svojega mesta v zgodovini sedanje dobe.
Kdor to zbiranje duhov v zgodovinsko važni dobi ovira, kdor poštene delavce odbija in svoje pos.anstvo partizansko izrablja, je soodgovoren, ako odločilni dogodki najdejo boljši del naše inteligence razdvojen in narod nepripravljen.
Zato je danes bolj kot kdaj do.ž-nost vseh resnih, uvidevnih duhov, da začnejo s čiščenjem in izpraševanjem vesti .pri sebi.
—na Dekanu se mora ugoditi! * Tov. D e q u a 1. o katerem smo poročali v eni zadnjih številk, se je vendar moral seliti. Poročad smo, da s ta tov. D e -q u a 1 in Mervar dobila ukaz, da »radi najnujnejše siužbene potrebe« menjata Službeni mesti. Iz rodbinskih in gospodarskih vzrokov sta bila s tem oba močno prizadeta in oba sta se premestitvi protivila, posebno Dequal, ki bi
* Ta dopis je bh namenjen že za zadnjo številko, pa je radi drugega gradiva moral odpasti.
—	Odličen gost. Pretekli teden se je zglasil v našem poverjeništvu v pisar-nici strokovnega tajništva kotarski šoiski nadzornik v Splitu in odlični tamošnji narodni prosvetni delavec g. J. P u h j e-r a. Prepotoval je v naučno - prosvetnih svrhah Hrvatsko in Slovenijo. Og.asil se je v Mariboru, v Celju in v Ljubljani. Tukaj mu je razkazal naše gospodarske stanovske naprave naš poverjenik tov. Je.'ene. G. nadzornik se je zanimal za našo organizacijo in se je pohvalno izražal o naših inštitucijah. Taka potovanja in poseti so v interesu medsebojnega zbližanja in razumevanja in bodo mnogo pripomogla k enotnemu in solidarnemu sodelovanju na skupnem šolskem in na-rodno-prosvetnem polju.
—	Dopust našega strokovnega tajnika. Eden zadnjih činov prejšnjega prosvetnega ministra je bil, da je razveljavi! dopust našega strokovnega tajnika z odlokom br. 69.145 z dne 3. novembra, torei ko je vlada že umirala. Hoteli so pač v zadnjem hipu iznesti svojo onemoglo jezico še nad našo organizacijo. Povdarjamo. da ni naloga strokovnega tajništva samo notranja organizacijska, temveč vrši predvsem nalogo informacijske pisarnice za svoje č^nstvo — 2500 po številu — v šolskem, stanovsko-stro-kovnern in sptošno administrativnem oziru. Tako ugodnost imajo vsa pover-jeništva in tudi centrala' UJU v Beogradu, vendar je bilo to na poti ministru prosvete, ali bolje SLS, edino glede našega poverjeništva v Sloveniji. Upamo, da se ta zadeva v kratkem ugodno reši v interesu naše organizacije in našega članstva.
—	Nova vlada: 1. NikoLa Pašič, predsednik ministrskega sveta. 2. Marko T r i f k o v i č , namestnik ministrskega predsednika in minister brez portfelja. 3. dr. Momčilo Ninčič. ministrstvo zunanjih zadev. 4. Boža M a k s i m o -vič. ministrstvo notranjih zadev. 5. dr. Edo L u k i n i č. minister za pravosodje. 6. Andre Stanič, ministrstvo za promet. 7. Svetozar P r i b i č e v i č , ministrstvo za prosveto. 8. dr. Milan S t o -j a d i n o v i č . ministrstvo financ. 9. dr. Gregor Žerjav, ministrstvo za šume
moral nazaj v hribe, kjer je že bil 7 let. Seveda tudi službenih potreb ni bilo ni-kakili, tudi ljudstvo je biio z obema zelo zadovoljno, le eden ne. Že zadnjič smo pisali, da so š.i odborniki obeh občin v Ljubljano k prosvetnemu oddelku in SLS prosit, da ostaneta oba učite.ja na učnih mestih. Kakor smo obveščeni, se je zadeva potem takole razvnla: Vse je šlo v Beograd in od tam k SLS. Ta je odločitev odstopila poslancu Kuiovcu in slednji je odgovoril: »Dekanu se mora ugoditi!« Nato so odposlali dekrete in Dequai;u posredno tudi sporočili, da bo enajsti dan suspendiran, če takoj ne uboga. 1'ako je bil en sam močnejši kot dve občini s svojimi občinskimi odborniki in par sto podpisi. Izkazalo se je zopet enkrat jasno, kar smo pogosto trdili, da je ljudstvo le farovška krinka in da se nikdar ne upošteva prava ljudska volja, če se ne strinja s farovškim mogotcem. ločnih vzrokov, zakaj je bil prestavljen, pa niti Dequa! ne ve. Ve edino za dekanovo sovraštvo. Ko je pri prosvetnem oddelku vprašal, mu je pred-sednih g. V a d n j a 1 odgovoril: »Meni niso znani nlkaki vzroki in ko bi mi bili tudi znani. Vam jih nisem dolžan povedati!« Torej je danes vsaka kravja dekla na boljern, ker se ji po zakonu mora povedati, zakaj ni gospodar z njo zadovoljen, za učitelja pa velja le člen 71. Zanimivo pa je še to-le: V bližnji okolici s.užbuje upravitelj, ki je pred tremi pričami izrekel zelo žaljive besede o kralju. Pred otroci se je znebil še drugih duhovitosti, da »Cankar ie poscankar«, »srbohrvaščina jč ciganščina« in slično. Bil je sicer v preiskavi, ampak se mu ni zgodilo pod klerikalnim režimom nič. Mož je močno katoliški, farovž je zadovoljen in členi zanj ne veljajo. Ti pa, napredni učitelj, delaj tlako v hribih in bodi hvaležen, da Ti vlada reda in pravice pusti golo življenje!
—na Zadnji akt maščevanja klerikalnega prosvetnega režima je bil, da so ukinili dopust strokovnemu tajniku pri pov. UJU v Ljubljani. Značilno pri tem je da se je vse to izvršilo brzim potom zadnje dni pred padcem režima in da si niso upali ukiniti dopusta tajnikom pri drugih pov. UJU v državi in tudi ne pri centrali UJU, ampak so se spravili samo na Slovenijo. Lepi »lokalpatrioti«! Pa jim enkrat ni uspelo.
in rude. 10. dr. Privislav Grisogono, ministrstvo za trgovino in industrijo. 11. Krsta Miletič. ministrstvo za poljedelstvo in vode, obenem namestnik ministra za agrarno reformo. 12. Miša T r i f u n o v i č, ministrstvo ver. 13. Velja V u k i č e v i č , ministrstvo pošte in brzojava. 14. NikoLa Uzunovič. ministrstvo javnih del. 15. Marko G j u r i -č i č , ministrstvo za izenačenje zakonov. 16. dr. Slavko Miletič. ministrstvo za narodno zdravje in namestnik ministra za socialno politiko. 17. general Dušan Trifunovič. ministrstvo vojne in mornarice.
—	„MIKLAVŽ PRIHAJA", trije pri-zorčki. Spisal dr. Ivan Lah. Uglasoil F.J. Izšlo v knjiž. „Šolski oder'1. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Cena 6 Din, glasbeni del posebe 4 Din. Igrica je zelo primerna, posebno sedaj za Miklavža za šolske odre in sokolska društva. Vsa društva, kiprirede nastop Miklavža opozarjamo, da naj posežejo po knjižici. Uprizoritev ni težka in ne zahteva mnogo priprave. Igrica je bila že na večih krajih uprizorjena in je zelo efektno učinkovala, posebno z glasbo skupno.
—	Zahvaljuje se šolsko vodstvo na Talčjem vrhu gospodu Stakerju v Črnomlju za darilo 100 Din. katerega je namenil v polovičnem znesku revnima učencema; prejela sta ä 50 Din Jože Zupančič, Se.a in Marija Banovec, Zajčji vrh.
—	Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji. Od zadnje izdaje s t a 1 e ž a iz leta 1923. je ostalo v zalogi Učiteljske tiskarne še precejšnje število izvodov, ki jim je tiskarna znižala ceno od 42 Din na 25 Din za izvod. Potrebno korekturo si lahko vsak sam napravi na -robu na podlagi imenovanj v zadnjih dveh letih, ki so bila objavljena v »Učiteljskem Tovarišu« oziroma v »Uradnem listu«. Stalež naj se naroča v Učiteljski tiskarni.
—	»Miklavž prihaja«, trije prizorčki za šolske odre. Knjižica je izšla kot tretji zvezek zbirke »Šolski oder« in se dobi v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
f Prof. Albert Šubic. Dne 6. t. m. je preminul v Ljubljani g. Albert Šubic, dolgoletni profesor zgodovine in zemljepisja na koprškem in goriškem učiteljišču. Po-
kojnik je bil rodom Ce»jan in je služboval najprej kot domači učitelj, pozneje pa na raznih zavodih sirom slovenske zemlje. Z goriške gimnazije ga je usoda zanes.a 1. 1894. na koprško učiteljišče in kasneje, ko je bil ta zavod premeščen v Gorico, na goriško učiteljišče. L. 1915. je pregnala vojna vihra blagega pokojnika v Ljubljano, kjer je tik pred svojo upoko-jitvo deloval na srednji tehniški šoii ter vstopil lansko leto v zaslužen pokoj. Kaj je prof. Subic storil za naš učiteljski naraščaj, bi znali povedati njegovi mnogoštevilni učenci s koprskega in goriškega učiteljišča. Blagega moža, ki je bil ne" utruden in goreč učitelj slovanski učiteljski generaciji na Primorskem zadnjih 20 iet pred svetovno vojno, bodo ohranili njegovi nekdanji učenci in vsi, ki so ga poznali, v najbiažjem spominu. Počivaj v miru, zlata učiteljska duša!
—k Umetniške razglednice naših jugoslo-\anskih »Velemož«. Umetniško založništvo »Ažbe« v Mariboru je izdalo drugo serijo (12 razglednic) jugoslovanskih Velemož. Druga serija vsebuje reprodukcije sledečih mož: Finžgar, Fr. Prešern, Anton hoester, josip btritar, Petar Zrinjski, Ivan Gundulic, Krsto Irankopan. vojvoda K. Ristič, Jovan Popovic, Ljubomir i\enadovie. uranKo Kadi-čevič, Dositej Obradovič. Reprodukcije 11. serije so izvršene v štirih barvah ter so krasno uspele. Priporočamo obenem tudi nakup Ažbetove »Adrijaserije«, kakor ljudskih razglednic z verzi in karikatur. Naročila se naj pošljejo na umetniško tiskarski zavod in založništvo »A ž b e«, v Mariboru, Koroška cesta 39, Slovenija. Telefon inter. 440.
Jedno savršeno sredstvo protiv reu-matizma. Premda je iek Radio-Baisamica dr. Rahlejeva radi svog brzog lakog i potpunog iečenja reumatizma, veoma dobro poznat ne samo u našoj državi več i u inostranstvu. imade kod nas još mnogo bolesnika, koji boluju od reumatizma, pa im se sada daje prilika, da se mogu potpuno izlečiti od te bolesti, jer je Ra-dio-Balsamica priznat od svih svetskih medicinskih autoriteta kao najbolje i je-dino sredstvo protiv reumatizma, gihta i reumatičnog išijasa. Lek Radio-BaiSa-inica apsolutno je neškodljiv srcu, te ima i tu prednost da veoma brzo deluje neostavljajuči nikakvih tragova ni na koži ni u organizmu. Reumatizam. koji više godine traje može da se izleči za dve do tri flašice tega znainenitog leka. Za izradu i prodaju Radio - BaiSamica otvorena je Laboratorija Radio-Baisa-mica. Beograd, Kosovska ulica 43.
Imenovanja.
—	Spremembe v pokrajinskem prosvetnem oddeiku v Ljubljani. Na brzojavni ukaz prosvetnega ministra sta razrešena svojih dolžnosti šef prosvetnega oddelka v Ljubljani prof. J. Vadnjal in referent istega oddelka Narte Velikonja. Začasno je prevzel vodstvo poslov prosvetnega oddelka svetnik Engeibert Gangl, ki je zopet imenovan za višjega šolskega nadzornika na svojem prejšnjem mestu. Višja šolska nadzornika Lu-žar in Novak, ki sta bila imenovana od prejšnjega prosvetnega ministra, sta upokojena.
—	Iz prosvetnega ministrstva. Za namestnika pomočnika prosvetnega ministra je postavljen Todor Radivojevič.
—	Prosvetni minister je razrešil prof. Ovseneka dolžnost kot tajnika kabineta bivšega prosvetnega ministra dr. Korošca. Siednji ni bil navzoč pri izročitvi posvov ministru Sv. Pribičeviču. Tudi profesor Grafenauer je razrešen svoje dolžnosti kot referent v prosvetnem ministrstvu. Premeščen je na svoje prejšnje službeno mesto v Štip v Južni Srbiji, kjer je že preje služboval.
—	Ukazi iz dr. Koroščevega prosvetnega ministrstva. Pod datumom 14. in 15. oktobra je kra.j podpisal ukaze iz prosvetnega ministrstva. Med drugim so izvršena sledeča imenovanja oziroma upokojitve in premestitve. Na prediog dr. Korošca je stalno upokojena Terezija Pordiš. učiteljica v Žalcu. Dalje: Simon Sekirnik, stalni nadučitelj pri Sv. Juriju pod Bočem; Ad. Pacher. nadučitelj pri Sv. Katarini pri Trbovljah; Oman-ilhan Ernestina, učiteljica v Begunjah; Katarina Drol, učiteljica v Zasipu; Janja Miklavčič, šolska upraviteljica na ženski šoli v Kranju. V IV. skupino položajne p.ače I. kategorije je postavljen dr. Ivan Grafenauer, profesor na I. državni gimnaziji s 1. oktobrom t. 1.; v V. skupino položajne plače I. kategorije s 6. stopnjo osnovne plače z dokladami za stanarino v znesku 2700 Din: Ivan Dolžan, profesor na državni realki s 1. februarjem 1924; v I. skupino položajne plače 2. kategorije s 7. stopnjo osnovne plače in stanarino po zakonu: Ivan Robič, učitelj v Vuhredu. s 1. majem t. 1.; Julka Fister, učiteljica v Šoštanju s 1. novembrom 1923; Ladislava
Volavšek-Lavrič, učiteljica pri Sv. Emi pri Pristavi s 1. nov. 1923; v II. skupino položajne piače 2. kategorije s 5. stopnjo osnovne plače in stanarino Fran Zuipan, učitelj na Viču s 1. nov. 1923; Arnold Kreps, učitelj v Odrancih s 1. novembrom 1923; Gusta Janežič, učiteljica v Šoštanju s 1. nov. 1923. Postavlja se za veroučiteija 2. stopnje na državni osnovni šoli v Murski Soboti s pravico državnih usiužbencev 1. skupine 2. kategorije z osnovno plačo 7. stopnje s pravico na stanarino Anton Polutnik, kaplan na Slivnici pri Celju. Premeščena je učiteljica Lma Zamejic iz Žužemberka na osnovno šolo v Pečice. Na svoje prejšnje mesto v Kapeli pride Ivan Mi-helič iz Veržeja; Pestotnik-Bergant Pavía, učiteljica iz Spitaliča v Mozirje. Red sv. Save IV. vrste je dobil dr. Franc Perne, profesor na 1. državni gimnaziji v Ljubljani in je upokojen. Nadalje je upokojen Josip Koš, učitelj v Tur ju, Ma-ria Kralj-Zakrajšek v Ribnem pri Bledu.
— Umetniške štipendije. Prosvetno ministrstvo je izbra.o sledeče kandidate za Viadno štipendijo za nadaljevanje umetniškega študija: Janez Gasparič za nadaljevanje cerkvenega petja za Dunaj, za glasbo: Jadviga Poženelova za Pariz, Vida Jerajeva za Pariz, Anton Ravnik za Prago; Božidar Jakac za nadaljevanje slikarstva za Pariz, vsi iz Ljubljane. Nadalje so bili izbrani za petje po en stipendist še iz Zagreba za Pariz in iz Beograda za Dunaj, za kiparstvo eden iz Zagreba za Pariz, za sdkarstvo dva iz Beograda za Pariz, dva iz Zagreba za Pariz, po eden iz Ercegnovega za Pariz in iz Sarajeva za Dunaj.
Neodresena domovina in oomejno solstvo.
—r Prošnja za privatno slovensko šolo v Gorici odbita. Dolgo časa so se trudili Slovenci v goriškem mestu, da bi dobili na občinske stroške svojo prepo-trebno slovensko šolo in vrtec, ali ker je bil ves trud zaman, so si hoteli napraviti šolo na lastne stroške. Prošnjo pa je šolsko nadzorništvo odklonilo s praznim izgovorom, da je v goriškem mestu že dovoli preskrbljeno za potrebe prebivalstva s šolami in otroškimi vrtci. Pa tako radi govore mogočni italijanski oblastniki o svobodi, katero uživajo Slovenci .v Julijski Krajini!
Učiteljski pravnik.
—§ Zdravniških izpričeval ni treba kolkovati. »Poštni Glasnik« poroča: Generalna direkcija posrednih davkov je odločila, da so zdravniška izpričevala, s katerimi opravičujejo oboleli državni uslužbenci izostanek iz službe ali s katerimi prosijo bolniškega dopusta, oproščena od koiikovine. V vsakem takem iz-pričevalu pa mora izrecno stati, da je izostal uslužbenec iz službe zato, ker je bolan, ali pa, da prosi dopust v svrho rekonvalescence. Ce se preišče zdravstveno stanje državnega us.užbenca komisijsko na uradno zahtevo, je izdano izpričevalo tudi kolka prosto, če pa uslužbenec sam zahteva komisijsko preiskavo. potem mora biti zdravniško izpričevalo koikovano z 20 Din.
Obrambni vestnik.
UČITELJ NAJ NE SLUŽI TUJI GLAVNICI.
Kaj čudno zveni ta želelni stavek. Ali morebiti služi nezadostno p-ačan učitelj tuji glavnici? Ne, učitelj služi s svojim šolskim delom svojemu narodu in lastni državi. V tem želemem stavku za-more torej biti zapopadeno le naše iz-venškolsko delo.
Ob svoji nezadostni plači si iščemo često postranskih zaslužkov, da preži-vimo udobnejše sebe, oziroma družino, zlasti če šolamo otroke v mestu.
Letos so zložili francoski bogataši svoje zlate milijone za novo zavarovalnico za Jugoslavijo z imenom »Union«, oskrbeli so si za njo dovoljenje (koncesijo) ter so po slovenskih časopiih razglasili in razpisali službe za ob.astne nadzornike te nove zavarovalnice.
Za Mariborsko oblast se jim je ponudil neki upokojeni učitelj, ki je bil obenem oskrbnik nekega veleposestva. Ta si je v svoji domišljiji izračunal, da bi biio bolj dobičkanosno, postati zavarovalni nadzornik te nove tuje zavarovalnice nego še nadalje oskrbovati velepo-sestvo premožnega Slovenca, zato se je zavarovalnici ponudil ter ji napovedal, da jo hoče s pomočjo učiteljstva v mariborski oblasti upe.jati, naj torej dajo njemu prednost. Francoska družba ga je
Splošne vesti.
Priloga Učit. Tov. štev. 45.
V Ljubljani, 13. novembra 1924.
Stran 3.
Z vstopom v nacionalno državo je postala naša organizacija nositeljica važne kulturne in prosvetne naloge; čimjačje in čimširše bo njeno kulturno in prosvetno delovanje tembolj bo služila narodu in državi. Kulturno in prosvetno delo naj ne bo le sredstvo drugim ciljem temveč naj služi samo svojemu vzvišenemu idealu.
PROSVETA
Glasnik Poverjeništva UJU v Ljubljani o kulturnem in prosvetnem gibanju učiteljstva.
Kdor plove brez smotra in jasne smeri v svetovni reki, je izgubljen, ta služi le drugim; zato se moramo vprašati: ali imamo pravi smoter, pravi ideal, brez pravega ideala in jasne smeri ni mogoč napredek. Kake kulturne in prosvetne ideale imamo izven šole? Usmer-jajmo tudi v tem pravcu svojo pot!
IVAN DIMNIK:
Kulturno delovanje učiteljskih društev v področju poverjeništva UJU — Ljubljana.
Še vedno se dobe maii ljudje, ki smatrajo UJU kot strankarsko politično organizacijo, kot eksponent politične stranke ter jo hočejo presojati samo s stališča njenega obrambno stanovskega značaja, vedoma in hotoma pa prezirajo njen kulturen pravec, ki jo dviga in ji daje ravno važen kulturen pomen v našem državnem življenju, ki ji ga nihče odrekati ne more.
Dosedaj se je UJU še vedno udej-stvovalo pri vseh stanovskih, šolskih in prosvetnih vprašanjih in je pri reševanju teh vprašanj pokazalo svojo življenjsko sposobnost; prepričani smo, da si bo z notranjim kulturnim poglabljanjem še stopnjevalo svoj vpliv pri rešitvi sodobnih stanovskih, šolskih in prosvetnih vprašanj.
UJU ne razpravlja o »sporazumu«, temveč je ta sporazum v stanovskem krogu praktično že izvedlo in postavilo na soliden temelj z ustanovitvijo velike državne učiteljske organizacije, ki začrtuje kulturne pravce med učitelj-stvom. katero ima šolstvo in prosveto v državi v svojih rokah. Sporazum je danes med učiteljstvom naše države že izvršeno dejanje in učiteljstvo naše države, organizirano v UJU, je danes že daleč od formul sporazuma pri aktivnem in pozitivnem delu za državo, kateri polaga kulturne temelje v skupnem pravcu.
Klevete raznih »slogašev in spora-zumašev«, ki tako radi mečejo v svet fraze o »korupciji, kliki, koritarjih in par-tizanstvu« se ubijajo same ob pozitivnili uspehih UJU; klevete, ki jih tako radi uporabljajo s trošenjem kake slučajne izjave tega ali onega vodilnega moža, na podlagi katere hočejo karakterizirati pravec organizacije in de lati razpoloženje, se ubijajo ob neizpodbitno pravem kulturnem pravcu organizacije; »parti-zanstvo«, s katerim obmetujejo vodilne može, so izkazali sami na sebi; jeremi-jade o potrebnem pobotanju z ljudmi, ki nikdar niso imeli prave volje se pobotati in s katerim sredstvom danes delajo še mnogi razpoloženje celo med članstvom UJU, se ubijajo ob neizpodbitnih dokazih v preteklosti, da so se vodilni možje Slomškove zveze izmaknili v -zadnjem trenotku dosedaj še vedno, kadar je bilo potreba pozitivno izvesti slogo in edinost
Preko vseh teh osebnosti gre danes kulturen pravec naše organizacije, kar nam je dobro pokazala zadnja doba personalnih persekucij in izprememb. ki niso bile v stanu omajati, kaj šele zrušiti
LISTEK.
Teme predavanj in predavatelji pri učit. dr. v področju pov. UJU v šolskem letu 1923./24.
Stanovska predavanja: Naš gmotni položaj. — O reformi učiteljske izobrazbe. — Učiteljstvo med seboj. — O takt-nosti in kolegijalnosti. — Naše stanovsko delovanje. — Petletnica prihoda slovenskega učiteljstva v Maribor. — Stanovska borba in organizacija. — O sa-moizobrazbi učiteljstva. — O našem položaju. — O stanovskih vprašanjih s posebnim ozirom na prevedbo. — Najpere-čejša stanovska vprašanja. — O disciplinarnih predpisih. — Nakazovanje penzij-skih prejemkov. — Materijalne zadeve v zvezi z novim činovniškim zakonom.
Programatična: Nadaljna izobrazba učiteljstva. — Idejni temelji našega bodočega dela. — Organizacija šolskega odra. — Naše knjižnice. — Naš tisk in naloge za osvojitev javnega mnenja. — Vzgoja stanovskega naraščaja. — Go-spodrska organizacija. — Organizacija kulturnega gibanja našega stanu. — Smernice za poslovanje naše organiza-
te naše najtrdnejše podlage in temena UJU.
Pov. UJU — Ljubljana pomeni danes za-se kulturno prosvetno institucijo, ki ji ne more odrekati nihče važnosti in pomena, zato upravičeno lahko potrka vedno na vrata prosvetnih šefov za podporo in ne za preziranje in zapostavlje-nje, kakor se je to vršilo zadnji čas.
Kulturni pravec naše organizacije vzdržujejo trije listi, ki jih vzdržuje Pov. UJU, ti so »Učiteljski Tovariš«. »Popotnik« in »Zvonček«.
Poverjeništvo izdaja »Stanovsko strokovno knjižnico«, ki je skupno s »Tovariševo« prilogo »Prosveta« v prvi vrsti določena za poglabljanje kulturnega delovanja učiteljstva.
Poverjeništvo izdaja knjižnico »Šolski oder«, s čemer poglablja temelje za narodno prosvetno delo učiteljstva.
Poverjeništvo je sodelovalo pri skupnem »Učiteljskem koledarju« za vse učiteljstvo v državi.
Članstvo poverjeništva vzdržuje »Slovensko Šolsko Matico«; vzdržuje »Učiteljski Ferijalni Savez«; deluje pri ljudskih visokih šolah v Celju, na Jesenicah itd.; deiuje na polju mladinskega pisateljevanja, pri zbirkah narodnih pravljic in folklorističnega gradiva; de" iluje na polju glasbe pri raznih pevskih zborih in učiteljskih pevskih zborih itd., itd.
Vse to so dejstva, ki mečejo sramotno luč na one, ki so v zadnjem času hoteli za vsako ceno uničevati in uničiti ku.turno delovanje UJU v našem področju ter so hoteli s prepovedjo prostih dni za zborovanja uničiti ne samo gorenja stremljenja, temveč tudi delovanje in stremljenja učiteljskih društev, ki pomenijo novo pogDavje kulturnega pravca UJU, katerega nam odkriva sledeča slika in sledeči podatki:
Število predavanj in poročil v šolskem letu 1923,24.
V lanskem šolskem letu so društva močno dvignila predavanja na vseh zborovanjih. V področju Pov. UJU Ljubljana se je vršilo 244 predavanj, razprav in poročil, in sicer:
Posamezna okrajna učiteljska društva so imela predavanj in razprav: Brežiško-Sevniško 3; Celjsko 9; Črnomaljsko 6; Gornjegrajsko 4; Kamniško 6; Kočevsko 3; Konjiško 9; Kozjansko 3; Kranjsko 7; Krško: Krški krožek 3; Tržiški krožek 4, skupaj 7; Laško 3;
cije. — Disciplinarni predpisi za učiteljstvo. — Javna ocena učiteljstva. — Položaj obmejnega šolstva in nujni koraki za odpomoč.
Literarna: Materinska ljubezen v Cankarju. — Kako in kaj naj v lastno izobrazbo čitamo? — Josip Stritar, obču-dovanec slovenskega naroda in ljubljenec mladine. — Učitelj, označen v slovenski literaturi in njegovo socialno stališče. — O najbistvenejših razakah med slovenščino in srbohrvaščino. — O književnosti za mladino.
Pedagoško - didaktiška: Podrobni učni načrti. — Zvezdoznastvo v osnovni šoli. — Pouk v 1. šolskem letu. — O uporabnem računstvu na višji stopnji. — O sodobnih reformnih težnjah na peda-goško-didaktiškem polju. — Domovinski princip pri pouku in vzgoji. — Delovni princip v merstvu. — Delovni princip v domoznanstvu (zem. in zgod.). — Delovni princip v računstvu. — Metoda prostoročnega risanja v nižjih razredih osnovnih šol. — O pouku, vzgoji in metodi slepih. — O utisih tekom petletnega nadzorništva in nadzorovanja. — Uvod v eksperimentalno pedagogiko s poizkusi. — Novi učni poizkusi v Nemčiji. — Proučevanje otroške narave. — Dr. Ma-tičič: Teorijska pedagogika. — Domači kraj v službi produktivnega zgodovin-
Svetolenartsko 4; Dolnje Lendavsko 1; Logaško: Logaški krožek 2, Ložki krožek 11, skupaj 13; Litijsko 10; Ljubljansko — mesto 5; Ljubljansko — oko.iško 6; Ljutomersko 5; Marenberško 10; Mariborsko — mesto 7; Mariborsko — okoliško 16; Mežiško 12; Novomeško 4; Ormoško 9; Mursko - Soboško 6; Ptujsko 7; Radovljiško 3; Savinjsko 2; Slovenjbi-striško 6; Slovenjegraško 4; Šmarsko-rogaško 5; Šoštanjsko 7.
V	področju Pov. UJU samega 16; pri Društvu učiteljic za Maribor 1; v socialnem tečaju za učiteljice v Ljubljani 9; v ped. d i d. krožku v Mariboru 16.
Vsega torej 244 predavanj, razprav in poročil.
Kraji zborovanj.
Kraji zborovanj so: Ceje, Novo mesto, Ribnica. Maribor, Konjice, Kapetlla, Sv. Lenart, Metlika, Kamnik. Ljubljana, Kozje. Zidani most, Ribnica na Pohorju, Gornji grad, Vuzenica, Kranj, Stična, Jesenice, Slovenjgradec, Ormož, Gomilsko, Krško, Hum, Šoštanj, Ptuj, Vuhred, Murska Sobota, Velenje, Gra-dac, Prevalje, Brežice, Doli1. Lendava, Ptuj, Rečica. Pragersko. Slatina, Radenci. Šmarje pri Je.šah, Črnomelj, Sv. Trojica. Marnberg. Radomlje, Hrastnik, Grahovo, Guštanj, Rogaška Slatina, Bloke, Apače, Videm. Poljčane. Logatec, Šmar-jeta. Kranjska gora. Kaplja, Vitanje.
V	nekaterih krajih so se vršila zborovanja po večkrat, tako na primer v Mariboru 25krat, v Celju 5krat. v Ljubljani 6krat, v Konjicah 4krat, pri Sv Lenartu 2krat, na Zidanem mostu 2krat, v Kranju 3krat, v Krškem 3krat. v Vu-hredu 2krat, v Slovenjgradcu 3krat, v Ormožu 3krat, na Gomilskem 2krat, v Šoštanju 2krat, v Ptuju 3krat. v Murski Soboti 2krat, v Radom jah 3krat, v Rogaški Slatini 2krat; kar znači. da so ti kraji posebno prikladni za zborovanja in so nekaki centri posameznih okrajev. V nekaterih krajih je zborovalo celo po več društev. Iz ozira, da se spoznava s strani učiteljstva lastne okraje, pa bi bičO bolj priporočljivo, da se vrše zborovanja v raznih krajih okraja.
Kakor je razvidno, so se vršila zborovanja v prošlem šolskem letu v 54 različnih krajih Slovenije. Pri tem pa so bila še nekatera društva, ki v svojih poročilih niso navajala krajev, kjer so se vršila zborovanja.
Dnevi zborovanj.
Vsega skupaj je bilo v proš.em šolskem letu 112 zborovanj s predavanji, na katerih se je vršilo 244 predavanj in poročil, tako da pade okroglo na vsako zborovanje dvoje predavanj.
skega pouka. — Uporabne naloge pri računstvu. — Domoznanski pouk za 3. in 4. šolsko leto. — Fonomistična metoda pisanja in čitanja v Elementarnem razredu. — Knjiga, »Domoznanstvo za ptujski šolski okraj«. — Kritičen pogled na metode elementarnega razreda. — Percepcija in notranja zgradba glasovnega govora. — Poučevanje verouka na osnovnih šolah. — Slabi uspehi na srednjih šolah. — Produktivni zgodovinski pouk s posebnim ozirom na domači kraj.
—	Kako pospešuj šola idejo narodnega in državnega edinstva. — Zahteve modernega pouka v splošnem. — O delovnem principu v elementarnem razredu.
—	O šolskih knjigah. — O zasilnem na-črtavanju brez trikotnih črtal in šestil. — Slovnica v službi pravopisa.
Organizacijska: »Feministična ali-janca« in njeni cilji. — O petdesetletni zgodovini ormoškega učiteljskega društva. — O učiteljskih delovnih zajedni-cah. — Pravila in poslovnik okrajnih društev. — Ženske organizacije In njih delovanje v Sloveniji.
Gospodarska: Šolski vrtovi. — Ekskurzija na sadno razstavo na Grmu. — Vrtnarstvo. — Nadzorstvo šolskih vrtov. — Vrtnarstvo in sadjarstvo v Mežiški dolini. — Vzreja semen in rentabi-liteta šolskega vrta. — Ureditev šolskih
Zborovanja so se vršila, razen pokrajinske skupščine, vsa v šolskih mesecih, in sicer v: septembru 3, oktobru 23, novembru 3, decembru 9, januarju 8, februarju 12. marcu 13, aprili 16, maju 15, juniju 8, juliju 2.
Vsako okrajno društvo je torej zborovalo povprečno trikrat v letu, kar nikakor ne moremo smatrati za višek, če vzamemo za pravilo, da bi se morala zborovanja vršiti vsak mesec.
Obisk.
Natančnih podatkov glede obiska za letos ni mogoče navesti, ker pet društev sploh ni poročalo o obisku zborovanj, druga so pa poročala te o udeležbi pri nekaterih, torej ne vseh zborovanjih. Zato je letošnja sllika o obisku povzeta le iz tega materiala in je le približna.
Obisk pri posameznih okr. učiteljskih društvih je bil povprečno sledeč:
Brežiškk>Sevriiško navzočih 46, od vseh članov 69; Celjsko navzočih 102. od vseh članov 133; Črnoma.jsko navzočih 35. od vseh članov 71; Gornjegrajsko navzočih 19, od vseh članov 28; Kamniško navzočih 46. od vseh članov 73; Kočevsko ni javljalo udeležbe, od vseh članov 74; Konjiško navzočih 33, od vseh članov 57; Kozjansko navzočih 12. od vseh č&nov 28; Kranjsko (ni jav.jalo udeležbe), od vseh članov 108; Krško — krški krožek 45. tržiški 73, od vseh članov 106; Laško navzočih 66, od vseh članov 103; Svetolenartsko navzočih 34, od vseh članov 43; Dolnje Lendavsko (ni javljalo udeležbe), od vseh č.anov 48; Logaško — krožek log. 32. ložki 34, skupaj 66, od vseh članov 72; Litijsko navzočih 60, od vseh članov 81; Ljubljansko — mesto (ni javljalo udeležbe), od vseh članov 187; Ljubljansko — okoliško navzočih 130, od vseh članov 157; Ljutomersko navzočih 40, od vseh članov 61; Marnberško navzočih 20, od vseh članov 36; Mariborsko — mesto navzočih 95, od vseh članov 121; Mariborsko — okoliško navzočih 75, od vseh članov 114; Mežiško navzočih 34, od vseh članov 40; Novomeško navzočih 49, od vseh članov 76; Ormoško navzočih 32, od vseh članov 50; Mursko-So-boško (ni javljalo udeležbe), od vseh članov 94; Ptujsko navzočih 72, od vseh članov 131; Radovljiško navzočih 64, od vseh članov 101; Savinjsko navzočih 26, od vseh č:anov 34; Slovenjebistriško navzočih 40, od vseh članov 55; Slo-venjgraško navzočih 25, od vseh članov 32; Šmarsko-rogaško navzočih 46, od vseh članov 64; Šoštanjsko navzočih 28, od vseh članov 37.
Iz tega poročila razvidimo, da 5 društev sploh ni poročalo o obisku, pri onih pa, ki so poročala, je bilo od 1973
vrtov v ptujskem okraju. — Praktična navodila za poslovanje v gospodarskih organizacijah. — O načelnih vprašanjih kmetijskega pouka.
Vzgojeslovna: Laž doma in v šoli.
-	- Načela samovlade pri kolektivnem vzgojevanju. — O narodni vzgoji v osn. šoli. — Nekatera važnejša vzgojna vprašanja v povojni dobi. — Pomen prave taktike pri vzgoji dece v šoli in z ozirom na idejno vodstvo mladine. — Vzgoja domovinske ljubezni. — Vzgoja nacionalnega in državnega čuta.
Zgodovinska in zemljepisna: Sedma obletnica bojev v Dobrudži. — Potovanje po Dravski dolini z demonstracijo skioptičnih slik. — Iz humske zgodovine.
—	O Prekmurju. — Rusija. — Umik skozi Albanijo. — Spomini na počitniški izlet. — Iz ujetništva v Rusiji. — O nastanku in razvoju trga Vitanje.
Prirodoslovna: Kako vzbujati čut za prirodo in njeno lepoto. — Razvojna teorija in šola. — O postanku svetovja. — Biološki razvoj živalstva.
Iz filozofije: Moralno dobro in zlo. — Bistvo fantazije in njen pomen. — O duševni svobodi. — O etiki.
O šolstvu: Osnovno šolstvo v Pri-morju. — Težave osnovnošolskega učiteljstva v Rusiji ob prevratu. — Produk-
članov na zborovanjih vedno navzočih 1380. Povprečno torej je bilo od 73 društvenih članov navzočih 51.
Procentualno je označiti obisk zborovanj z 69%.
Vzroki, da ni biil obisk večji, so različni. Okraji so preobširni, zato so vremenske in terenske razmere često krive odsotnosti članstva, kar je jasno videti iz statistike mest, kjer so člani bolj skupaj, da je bil tam tudi obisk boljši.
Zanimivo je tudi, da so manjša društva imea boljši obisk od obsežnejših, kar bi vsekakor govorilo za razdelitev teh društev, ki so sedaj sestavljena na podlagi poMtiških okrajev, po sodnih okrajih. Seveda je treba pri tem tudi pomisliti nekoliko na bodočo razdelitev šolskih okrajev.
Uspešno so tudi delovali krožki, ki jih je ustanovilo Krško in Logaško učiteljsko društvo in tudi obisk in število predavanj nam kaže o nujni potrebi ustanavljanja stalnih takih krožkov tudi pri drugih obsežnih društvih, če hočemo naše kulturno gibanje čim višje dvigniti. Nič ne de. če se s tem zoži krog poslušalcev, je pa debata tem plodnejša in živahnejša in udeležba tem točnejša, ter spravimo s tem čim več članov k aktivni udeležbi.
Najbollj bi se pa obisk na društvenih zborovanjih dvignil s točno evidenco in legitimiranjem navzočih članov. Tudi čas za to se ne sme smatrati za izgubljen. če s tem dvignemo aktivnost članstva.
Predavatelji.
Predavateljev je bilo v prošli seziji več učiteljev nego učitefljic, poleg tega tudi nekaj predavatefijev izven stanovskega kroga.
Učiteljev je nastopilo kot predavateljev in poročevalcev 125, medtem ko učiteljic 14 in predavate.jev izven stanovskega kroga 12.
Vsega skupaj je torej poročalo 151 oseb pri zborovanjih, kar je še vedno majhno števiio pri 2500 članih.
Nekateri so predavali po večkrat in pri večih društvih, n. pr. Tomažič, LichtenwaClner, Ločniškar. Brglez, Stri-gel, Mavric, Tiran, Kosin, Pulko, J. Levstik. Gabrovšek, Moderndorfer, D. Hu-mek, V. Rode, Osterc, P. F.ere, Stapar, Vrečko, Kontler, Cvetko, Černej, Mrov-lje. Čopič, Hren, Vittori, Gnus, K. Stravs, Doiljak, VI. Požar. Ciril Petrovec, A. Berce, Iv. Dimnik, H. Šumer, R. Dostal itd. Posebno tov. D. Humek je sistematično predaval na osmih krajih, za njim je bil najštevilnejši tov. P. Flere, Lich-tenwalllner. Hren in Mrovije.
Ta predavanja, ki so se vršila pri večih društvih, pomenijo nekak začetek v sistematiki našega dela.
Od učiteljic so se več udejstvovale tov. Godčeva in Bračičeva.
Od gostov - predavateljev se je v prošli seziji posvetil predavatelljstvu posebno prof. dr. vVeber. ki je obdelal polje filozofije in psihologije in dr. Korun, zdravnik, ki je posebno posvetil pozornost šolskemu zdravstvu in higijeni.
Krog predavateljev bi se pa da!l še mnogo dvigniti. Mnogo je članov in članic, ki so se poglobili v ta ali oni znanstveni študij, a se ne udejstvujejo nikjer. S tem, da ne razširjajo svojih pridobitev v stanovskih vrstah, kažejo, da ne ume-
vajo ekonomične in popolne izrabe svojih energij in časa, ki so ga položili v svoj študij.
Oni okoristijo z znanjem ile sebe. ne da bi — več kot s svojo osebnostjo — skušallli okoristiti z dobrinami znanja celoto.
In tudi nečlanov se ni kot predavateljev principielno izogibati, ter se jih je prav pridno posluževati, da čimvišje dvignemo, izpopolnimo in razširimo naš celokupni nivo.
Z nečlani, predavatelji - strokovnjaki pridemo lahko do sistematike predavanj in do dedovanja po vsaj delnem načrtu.
Neobhodna potreba bo v tem oziru nekaka evidenca predavateljev in polj, ki jih obvladajo in obdelujejo. Predvsem pa je dvigniti še višje število predavateljev tudi v lastnih vrstah.
Imena predavateljev v preteklem šolskem Ltetu so razvidna iz seznama v »Listku«.
Teme predavanj.
V	šolskem letu 1923./24. se je predavalo v področju Pov. UJU — Ljubljana o 167 različnih temah. Tema predavanj so bila iz razliičnih področij, in sicer: 32 pedagoško - d i d a k t i š k i h . 13 o šolstvu, 17 stanovskih. 12 progr a matičnih, 6 literarnih, 5 organizačnih, 9 gospodarskih, 8 vzgojeslovnih.9 zemljepisno-zgodovinskih, 4 p r i-rodoslovna, 4 filozofska, 4 zdravstvena, 14 o izvenšol-skem delu učiteljstva. 17 splošne vsebine in 16 sistematičnih raziličnih tem pri raznih društvih.
Naslovi in vsebina predavanj je razvidna iz naslovov, ki so navedeni spodaj v »Listku« po gorenjem razporedu.
V	kvalitativnem oziru lahko trdimo, da se je delovanje društev tudi dvignilo. Napravili so se prvi koraki k sistematični gojitvi predavanj, dasi se predavanja še vedno niso vrši.a po kakem gotovem programu. Ako bi imeli še v tem oziru enotno vodstvo, ki bi usmerjalo tozadevno naše kuUturno stremljenje in delovanje, bi izdelalo enoten izobraževalen načrt in bi angažiralo ljudi za sistematična predavanja iz raznih poj v ciklusu pri vseh društvih, bi se tozadevno delovanje še bolj dvignilo in poglobilo.
Naslovi predavanj nam kažejo, da se je posvetilo v prošlem letu večjo pozornost tudi teoretični pedagogiki, dasi praktična pedagogika še vedno prevladuje. Ponoviti moramo ¡ansko našo tezo, da bomo na pravi poti, ko bomo prepustili praktično pedagogiko 'lokalnim in okrajnim konferencam, kjer ta predavanja lahko pomnožimo in pospešimo, razprave na društvenih zborovanjih pa posvetimo teoretični pedagogiki, in pri tem študirajmo moderne smeri. Dasi so stopila splošna socialno - izobraževalna vprašnja že precej v ospredje in se je s tem napravilo prvi korak k racionalnemu dviganju celote z ozirom na moderne smeri splošne izobrazbe, smo še preveč zabubliijeni samo v strokovna vprašanja ter še preveč preziramo enotno orientacijo v splošnih javnih vprašanjiji.
In vendar bi to homogeno gledišče bilo v stanu dvigniti našo socialno pozicijo v narodu, ki trpi sedaj ravno zaradi neenotne orientacije v splošnih javnih vprašanjih in modernih smereh.
(Dalje prih.)
iS ase narodno prosvetno delo.
Delovanje za odraslo mladino.
—poš Vurberg. Dne 5. vinotoka je priredila tukajšnja šola krajevno sadno razstavo pod vodstvom šolskega upra^ vitelja. Z razstavo je bi.;b združeno poučno predavanje državnega ekonoma g. Zupanca in domačega šOiSkega upravitelja. Pri tej priliki se je sporazumno s preizkušenimi sadjarji določil priporočljiv lokalni sortiment jabolk in hrušk, kateri obsega le četrtino razstavljenih vrst. Goji se naj manj vrst. a te tembolj intenzivno. S to razstavo in predavanjem, kakor tudi s poučnim tečajem deškega mladinskega kluba, ki je trajal 15 mesecev, se je pripomoglo mnogo k temu. da se bode sadjarstvo v tem okolišu moglo povzpeti do stopnje, kakor-šno zahteva razum in praktično sadjarstvo. Dne 12. oktobra so sadno razstavo posetLi tudi tovarlši(ice) iz Sv. Martina, Sv. Barbare, Št. Janža na Dravskem polju in iz Zitečke vasi. Pri sadni razstavi je v veliki meri sodelovala graj-ščinska uprava po agilnem ekonomu Keglu, tovariš Gselman, nadučitelj v p. in nekaj domačih kmetov. Za prihodnje leto se pripravka na šoli poučni tečaj z dekliškim mladinskim kmetijskim klubom. kjer bi se predvsem poučevalo pe-rutninstvo, domače vrtnarstvo in piak-tična uporaba povrtnin. Ako še omenimo, da so se na šolskem odru priredile v tekočem letu tri mladinske igre z enim rodite.jskim sestankom, smemo trditi, da je šola tudi na izvenšolskem prosvLt-nem delovanju storila, kar se je storiti zamoglo.
Gospodarsko delovanje.
—pg Razstava ženskih ročnih del v Guštanju. Dne 18. in 19. oktobra se je vršila v guštanjski šoli sadjarska in vrtnarska razstava. S to razstavo je bila združena tudi obrtna razstava in razstava ženskih ročnih del. Pod lepo ovenčano sliko kralja Aleksandra so lii.a okusno razgrnjena ženska ročna dela. Razstavljena so bila ženska ročna dela, katera so izvršila učenke guštanjske šole v mi-nu.em šolskem letu. Videli smo lepe namizne prte in prtičke, okrašene z ria> rodnimi motivi in vbodi, pa tudi zavese, stenske preproge, blazinice, periJo in torbice v različni tehniki vezenja. To vse so bili izdelki učenk višjih razredov. Pa tudi deklice nižjih razredov so se postavile — opazili smo njih kvačkane vzglednice ali vzornice, jopice in čepice. Omeniti moramo, da smo videli precej izdelkov v lepi rišelje vezenini, pogrešali pa smo pletenje in zaznamovanje. Najboljše učenke naj se le nauče tudi riše.je vezenino, najpotrebnejše pa je za naše deklice, da znajo plesti nove in podpletati raztrgane nogavice, zakrpati in popravljati staro perilo. Če mogoče naj se nauče tudi prikrojiti si perilo. Pletenje in šivanje je pač najvažnejše, ker
to bodo deklice posebno potrebovale v vsakdanjem živjenju. Vse. kar se dela, bodi kakorkoli uporabno. Posebno važen je pouk v ženskem ročnem delu za tiste deklice, katere stopijo iz šole takoj v službo, kajti spretna deklica je dobrodošel posel vsaki gospodinji. S tem seveda nikakor ne mislim krajšati zasluge, ki jih učiteljice imajo za pripravo in ureditev razstave, samo op.ozorim, da se pri prihodnji tudi v tem oziru pokaže spretnost. Mnogo lepega nam je nudila ta razstava, učenke in učiteljice so pokazale, da so dobro porabile čas in bile prav pridne v izdelovanju ženskih ročnih del. Mnogoštevilen obisk iz trga in okolice je pa tudi pričal, da se ljudstvo zanima za napredek v šoli.
Šolski odri in pevs&i zbori.
—po Hum pri Ormožu. Pred šolskim sklepom je priredilo tukajšnje šolsko vodstvo poučni izlet v Cakovec. Udeležili so se ga učenci vseh treh razredov s svojim učiteljstvom. Pešhod v Ormož — od tam z vlakom do Cakovca v posebnih vozovih. Presenetljivi prizor pri vstopu v Viak in med vožnjo za tiste, ki so se prvikrat vozili po železnici. Učiteljstvo osnovne šole v Cakovcu nas je preprijazno sprejelo, utaborilo v šoli in nas vodilo po mestu. Ogledaii smo si stari grad Zrinskega, njegov spomenik, šole, cerkev (relikvije sv. Vincencjia), učiteljišče s krasnim vrtom, tovarno za barvanje platna, tiskarno v obratu — tu so otroci dobili spominske slike. V šoli počitek — obedovanje, petje, igre. Vrnili smo se po isti poti srečno na domove. Izlet je vsestransko dobro uspel. Otroci so spoznaiii prirodne kraje, videli nove kraje, prebivalce in novosti. — B. R. N.
—po Jezero. Na Vidov dan smo imeli lepo uspeio šolsko veselico. Udeležba: nabito polna šolska soba. Gmotni uspeh 300 Din. Na vzporedu so bile sledeče točke: 1. Govor učenke. 2. Lažniva Milena (igra v 2. dejanjih). 3. Na goro, na goro (petje). 4. Oba junaka (prizor). 5. Popis krave. 6. Hej Slovani (petje). 7. Pripovedka o nosku (prizor). 8. Ciciban (deklamacija). 9. Ave Marija (prizor v gozdu s petjem pred Marijinim kipom). 10. Govor učitelja o pomenu Vidovega dne. 11. Bože pravde. Vse pevske točke so izvajali otroci triglasno.
Naša kulturna organizacija.
Predavanja in poročila pri društvih.
—s Kranjsko učiteljsko društvo, 4.
junija 1924 v Kranju. Od — članov navzočih —?
Učitelji in narodno - prosvetno delo, predaval tov. L o v š e.
Vzgoja domovinske ljubezni, predavala tov. Šavnikova.
Vzgoja nacionalnega in državnega čuta, predaval tov. M a h k o t a.
—=s Celjsko učiteljsko društvo, 14. junija 1924 v Celju. Od 134 članov navzočih 105.
O književnosti za mladino, predaval tov. Fr. Roš.
O zasilnem načrtavanju geometrijskih likov brez trikotnih črtal in šestil, predaval tov. Pristovšek.
—s Konjiško učiteljsko društvo. 14. junija 1924 v Vitanjih. Od 57 članov navzočih 39.
O nastanku in razvoju trga Vitanje, poročal tov. G o 1 e ž.
—s Gornjegrajsko učiteljsko društvo, 16. junija 1924 v Gornjem gradu. Od — članov navzočih 85%.
O duševni svobodi, predaval tov. Z e m 1 j i č.
O šolskih knjigah, razgovor. —s Slovenjebistriško učiteljsko društvo. 20. septembra 1924 v Slovenski Bistrici. Od vseh članov odsotnih 9 članov.
O položaju in stanovskih zadevah, poročal tov. L. Jelene.
O pokrajinski skupščini UJU. poročal tov. Tomažič.
O izletu F. S. na Plitvička jezera, poročala tov. Hribarjeva.
—s Radovljiško učiteljsko društvo, 4. oktobra 1924 na Jesenicah. Od — članov navzočih —?
O sokolstvu s posebnim ozirom na učiteljski stan. predaval dr. O b e r s n e 1.
O pokrajinski skupščini UJU. poročal tov. Iv. Šega.
O giavni skupščini UJU, poročal tovariš D. Hude.
—s Gornjegrajsko učiteljsko društvo, 11. oktobra 1924 na Rečici. Udeležba 72%.
Poročilo o pokrajinski skupščini UJU, podal tov. P u ¡1 k o.
tivna šola. — Karsen: Die neue Schulreform in Deutschland. — Bistvo in pomen produktivne šole in pot do njenega uresničenja. — Novi šolski zakon. — Notranja reforma našega šolstva kot prva potreba sedanje dobe. — Delitev šolskih oblasti v Sloveniji. — Kako začeti z delovno šolo. — Kronika Kebeljske šolle. — Waldorfska šola in pedagoška načela. — O poslu, odgovornosti in nagradah šolskih voditeljev. — Načelno stailišče z ozirom na šolsko uoravo.
O izvenšolskem delu učiteljstva: Učitelj kot zdravnik. — Javne šolske knjižnice in njih pomen. — O mladinskih knjižnicah. — O kulturnem proučavanju našega naroda. — Postopanje pri izvenšolskem prosvetnem delu. — O pomenu mladinskih odrov. — Smernice in načrti» prosvetnega dela. — Pomen udejstvo-vanja učiteljic izven šole. — Prosvetno udejstvovanje učiteljic. — Pomoč ljudstvu v poljudno pravnih zadevah. — Udejstvovanje v organizacijah izven šole. — Sokolstvo. — Zaščita matere in dece. — Učitelj in narodno prosvetno delo.
Iz zdravstva: Predznaki, simptomi, infekcija raznih nalezljivih otroških bolezni. — O šolski higijeni. — Higijena šolskega poslopja. — Prva pomoč v nezgodah.
Splošna: O narodnem quodlibetu. — Kavčuk dobava in tehnična uporaba, z ekskurzijo v tovarno Vulkan. — O »ško-liozi«. — Stenske table. — Izpopolnjevanje novih šolskih in osebnih popisnic. — Nacionalizem, kozmopo itizem in rodo-ljubje. — Prvo potovanje učit. F. S. — Kako si ustvarimo knjigo - domovnico domačega okraja. — Kolekovanje šolskih listin. — Matični lasti in izkazi. — Učite-lji-voditelji. — Doživljaji češkega prostovoljca. — Vsesoko.ski zlet v Pragi in o obleganju Verduna. — Sokolska ideja in učiteljstvo. — Najvažnejše določbe zakona o taksah s posebnim ozirom na prosveto. — O ženskem vprašanju drugod in pri nas. — Nekaj o papirju, tisku in časopisju.
Predavatelji:
Učitelji: Ivanetič, Pirnat, Koželj, Ločniškar, Mervič, Alt, Fran Karbaš. Klemenčič, Tomažič, nadz. Lichtenwa,l-ner, Rozbaud. Strigl, Brglez, Mavric, Črnagoj, Tiran. Toman, Gole, Lovše. Lazar, Rob. Ivanuš, Jurko R., Skubic, Kosin, Krajnek, Pulko, Widmoser, Fran Luznar, Pelko, J. Levstik. Luzner G., Šega, Fr. Zupančič, Vrečko, Šerbec, Kaf-fou. J. Vrbič. Iv. Gabrovšek, Ad. Rozina, Mlačnik, Močnik. Moderndorfer, Kuhar, Mihev, Šimon, Mencin, Zdolšek, D. Hu-
mek, Vik. Rode, A. Osterc, Lj. Potočnik,, Petriček. Leop Levstik, M. Zor, Kosec. Porekar A., P. Flere, Musek, Stopar, Vrečko. Kveder, Vrane E.. Košutnik, Jurko R., E. Karner, J. Kontler, Cvetko. Koba:, Lj. Černej. Zagažen, Mrovlje, Še-gula Fr., škof, Drnovšek. Čopič, Hren, R. Knaflič, Robnik. Rajšp. Sr. Vittori. Gnus, Petrovič, L. Hladnik, K. Štravs, Iv. Doljak. Požar. Zupane, Burdian, Je-ras Jos., Jakopec, Razinger, J. Golob, Womer, Petrovec Ciril. Kante, Roječ. Grm Fran, A. Berce, Znidaršič, Rant, R. Šimon. Verk, M. Vauda, Peterim, Ivanj-šič, A. Škulj, R. Grum, F. Škulj, Fr. Martine, Iv. Dimnik. H. Šumer. A. Skala, R. Dostal. Brezovar, Lj. Stiasny, A. Luna-ček, Mrav.ak, Lovše, Mahkota A., Žemljic, Fr. Roš, Pristovšek, Goiež, Zidar, Volavšek.
Učiteljice: Fr. Pucova, Godčeva, Drassallova. Jakopec-Ličen, Knapičeva. Vidmarjeva, Vrščajeva, Čuček-Kileinma-verjeva, A. Černejeva. T. Režabkova, O. Bračičeva, M. Kavčeva. Krista Schuller-jeva, Šavnikova.
Gosti - predavatelji: dr. Lj. Pivko, %met. svet. B. Skalicky, dr. Fr. Veber. dr. Pregelj, dr. Radojčič. dr. Lj. Pivko, dr. Korun, dr. Jurečko. dr. Lah, dr. Stane Rape, dr. Veber, dr. Kuščer.
res sprejela z velikim upom, obljubi vsa mu dobro plačo, dnevnice in vozarino po žeieznici. L»asi sam posestnik, je zapustil dobro službo oskrbnika, stopil v službo tuje g.avnice, koje namen je, naš narod gmotno izkoriščati ter slabiti naše zavarovalnice.
Ta naš upokojen tovariš potuje sedaj kot novo imenovani oblastni nadzornik tuje zavarovalnice po mariborski oblasti iz kraja v kraj, vabeč učiteljstvo, naj prevzame zastopništvo »Uniona«, hvali njene izmišljene vrline, graja po krivici našo »Slavijo« in vse ostale zavarovalnice, slika lep zaslužek itd. ter naglasa, da se čuti v svojem novem poklicu tovariša, zato ponudi agenturo najprej tovarišem, šele potem bo snubil druge. Ko bo nabral kakih 100 zastopnikov, hoče otvoriti v Mariboru posebno pisarno, nastaviti v nji svoje odrasle otroke. Je sicer hvalevredno skrbeti za svojce, se dvigati v človeški družbi na višjo stopnjo, toda to se ne sme nikdar vršiti na račun ali celo na škodo narodovega gospodarstva. Gospodarsko zavedni učitelji ga opozarjajo na to ter ga celo svare, naj ne jemlje mariborskim bednim družinam, ki čakajo že več let v podstrešnih stanovanjih na izboljšanje svojega položaja, s francoskimi zlatniki boijšega stanovanja, toda on ti odgovori: Ce nočeš ti, bode pa kdo drug dejal zaslužek v žep.
Težko je grešil oni učitelj, ki se je za svetovne vojne vdinjal Avstriji za priganjača slovenske mlladine v vojski-no nenasitno žrelo v obliki mladinskih strexev samo zato, da je postal sam rezervni stotnik ter se dokopal pri vojaštvu do oskrbnika ujetniškega taborišča, kjer si je nakopičil gmotnega dobička. Te časti in pridobljenega premoženja se drži kri našega naroda. Enako težko greše po vojni tudi oni, ki odvračajo so-rojake od domačega podjetja ter snubijo, najemajo, vdinjajo in upregajo narod v korist tuje glavnice, zato da bi pomnožili svoje premoženje oziroma si izboljšali svoje gmotno stanje, tega dvomljivega poboljška se bodo nečastno držale srage narodovega gmotnega zasužnenja.
Je sicer neizogibno, da se v Jugo-s.aviji zatekamo k tuji glavnici, toda le tam, kjer nimamo svoje. Ker imamo v zavarovalni stroki svoje slovanske zavarovalnice. ni tu prav nobene gospodarske potrebe se vdinjati in služiti tuji glavnici, nasprotno, pri nas obstoji potreba se izogibati z vsemi štirimi tujcev ter pobijati tuje zavarovalnice tudi, če so si nadeli krinko »Jugoslavija«, kakor je to storila graška »Wechselseitige« in še več drugih. Kdor žea delati na tem poilju ter si izven šole kaj pridobiti, naj se ponudi zavarovalnici »Slaviji«, ki da za izvršeno delo lepe odstotke, ob intenzivnejšem delu tudi sta.no plačo. Vsi oni, ki so iz nepremišljenosti morebiti že podali roko k temu protinarodnemu delu, naj odpovedo pogodbo, a vseh nas je sveta dolžnost, svariti naš narod pred kakoršnimkoli zavarovanjem pri tujih zavarovalnicah.
Vsak učitelj in učiteljica ostani ne samo v mišljenju in čuvstvovanju, temveč tudi v dejanju veren sin, zvesta hči svojega naroda v vseh okornostih, t. j. tudi v stiskah in nadlogah. Trdni značaji se ravnajo po načelih, slabi pa kolebajo in se uklonijo že iz gole sebičnosti pobarvani vabi. Volja naša bodi vedno v skladu s potrebami naroda in države. Moram, hočem ostati dober narodnjak in dober držav.jan. odklanjam vse, kar nasprotuje temu načelu, zato naj ne služi noben učitelj in učiteljica nikdar in nikjer tuji glavnici.
Naša gospodarska organizacija.
—g Obrambni sklad. Čop-Potočnik Uršula, Zg. Šiška, 10 Din. Blagajniško stanje po II. izkazu 483.31 Din, skupaj 493.31 Din.
—g Darila za »Učiteljski konvikt«: Julij Mayer, nadučitelj v Zg. Tuhinju, mesečni prispevek za november t. 1. 5 Din ¡učiteljski zbor v Kostanjevici mesto vencev na grobove umrlim tovarišem: Dimnik, Grilc, Burnik. Doliu-šek in Hladnik-Berdan 90 Din; v poče-ščenje spomina pok, tovariša in sošoica Ivana Cerarja darujejo: Albert Sič, Pavel G o r j u p. Vendelin S a d a r, Edv Bohinec in Rudolf Horvat st. ä 10 Din. skupaj 50 Din. — Za Ganglov kamen: Iva in Drago F a kin iz Telč, ker se nista mogla udeležiti krožkovega zborovanja v Št. Rupertu 11. oktobra t. 1., 20 Din. Skupna letošnja darila znašajo 24.697 Din 50 p. Vsem darovalcem prisrčna hvala!
Književnost in umetnost.
PriporoCamo vse spodaj navedene knjige v nabavo utiteljstvu in Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljuoskim in društvenim ter učiteljskim-strokovnim knjii-nlcam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Utiteljske knjigarne v Ljubljani, FraniiSkanska ulica, Stev. 6.
Iz založbe Učiteljske tiskarne. Ocene.
— Narodne pripovedke iz Mežiške doline.
Zbral Vinko Moderndorfer. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 28 Din.
Knjiga je zelo bogata na raznovrstnosti vsebine in obsega 52 pripovedk, ki so zanimive tako za preprosto ljudstvo, kakor za otroke, ker so vzete iz naroda. 2e v naslovu pove, da jih je pisatelj zbral med narodom, v Mežiški dolini. Pisana , je vsebina: od bajk in pripovesti o povodnem možu, do zgodovinskih anekdot iz turških časov in o zakleti graščakinji, o kateri otroci tako radi slišijo — tako raznovrstna je vsebina. Moderndorferjeve pripovedke so lep donesek k izpopolnitvi narodnega blaga in jih bo ljudstvo rado čitalo prav zaradi tega, ker so iz ljudstva zbrane. Tudi povestice o škratih bodo zanimale otroke in starše. Prav prikladno daril-rilce bo knjiga sedaj za Miklavža in jo toplo priporočamo tudi za šole in knjižnice.
—k Rabindranat Tagore: Gitandžali (Žrtve-ni spevi). Preložil iz angleščine Alojz Gradnik. Izdala in založila »Učiteljska tiskarna«. — Cena trdo vezana Din 28. V platno vezana Din 32. Poleg »Vrtnarja«, knjige ljubezni, je ta zbirka najboljši biser Tagoreve poezije. To niso več pesmi, ampak psalmi. Ob znožju svojega Boga sedi pesnik in omamljen od razkošja in sreče poje o neizrekljivi radosti, da ga sme ljubiti, mu služiti in živeti v njem. To njegovo ganotje je tako pristno in globoko, da pridobi mahoma bralca z neodoljivo silo svoje pr,¡prostosti in iskrenosti. Ne z razumom ampak le s čustvom je mogoče uživati te verze, v katere je izlil Tagore vso kri svojega srca in ki so priklili iz najtišjih in naj-tajnejših globin njegove duše. Zato vplivajo tako elementarno na človeka in tako si je tudi tolmačiti neobičajni uspeh, ki ga je dosegla knjiga, ko je bila prevedena na angleški jezik: pesniku je bila prisojena Noblova nagrada.
—k Islandska velika noč in druge povesti. Anatole le Braz, prevedel P. V. B. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 149. Cena elegantno vezani knjigi 30 Din.
Pod gornjim naslovom je nanizal prevajalec najlepše povesti iz francoskega, špansko-aineriškega in angleškega slovstva. Gotovo je, da dominira le Braz-ova »Islandska velika noč«, ki je na čelu in po kateri je izbran naslov celotni zbirki. Iz francoskega slovstva je vzel le Braza, ki je znan po svojem delu in posvetilu tega ožji domovini Bretanuji; Lemaitre, delaven na polju pesništva, dramatike; Frapire, živahen opisovalec in silno izrazit, do Robenbaha, ki je simbo-list in opisuje v svoji prozi in poeziji mistično žalost pokrajin, o katerih sanja v svojem domo-tožju. Od špansko-ameriških pisateljev je vzel Tomsona. zastopani so pa tudi Nervo, Gutierrez Najera in Gomez Carillo s prav mičnimi delci. Od angleških je vzel Hearna, katerega dela so se širila širom Evrope, ki je z njimi spoznala, kakšen je v resnici daljni vzhod. Človek z užitkom čita vse povestice in knjigo priporočamo vsakomur, ki se hoče zabavati in imeti užitek s oitanjem. Knjigi je dodan tudi »Slovstveni dodatek«, ki vsakogar prav spretno hkrati uvaja tudi v tujo literaturo.
Fran Erjavec: Afriške narodne pripovedke. Ljubljana, 1924. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 149. Cena 28 Din. — Narodne pravljice niso le za mladino najtečnejša duševna hrana, temveč tudi za odraslega nadvse zanimivo čtivo, kajti nikjer se ne izraža mišljenje in čustvovanje kakega naroda v tako pristni in neposredni obliki, kakor v narodnih pesmih, pravljicah in pripovedkah. Iskreno moramo biti zato hvaležni podjetni Učiteljski tiskarni, da je začela zadnja leta sistematično izdajati pravljice različnih narodov, kakor jih imajo tuje literature že davno. To pot so izšle velezanimive afriške narodne pripovedke v spretnem Erjavčevem prevodu, ki je znan že po svojih prevodih srbskih in kitajskih narodnih pripovedk, izišlih v istem založništvu. Skupno je nanizanih štirideset, jako srečno in sistematično izbranih pripovedk, ki nam v naši literaturi prvič odkrivajo bujno duševno življenje primitivnih narodov pod vročim afriškim solncem. Prevod je vseskozi gladek v preprostem pravljičnem jeziku ¡in slogu in tudi zunanja oprema je lična, kakor smo jo pri tem založništvu že vajeni, zato smo uverjeni, da bo po zbirki z užitkom segalo mlado in staro.
Iz naše stanovske organizacije.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ zboruje v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. ob 10. uri v šoli v Kozjem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov o pokrajinski in glavni skupščini UJU. 4. »Einsteinova teorija relativnosti«, poročilo tov. Her-nausa. 5. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 22. novembra 1924 ob 10. uri v deški šoli v Konjicah. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Došli dopisi. 3. »Vzgojno delo osnovne šole«, predava tovarišica Katka Bercčtova. 4. »Tja in nazaj, spomini na Dubrovnik«, podava tov. Ant. Strigl. 5. Iz vprašalne skrinjice. 6. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor, ki se nadeja, da bode prosvetni oddelek za Slovenijo ugodil društveni prošnji glede pouka prostega dne za udeležence.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
Poročila:
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto 11. oktobra t. 1. v Dobličali pri Črnomlju.
Predsednik pozdravi tov. nadzornika g. Lukežiča, nove člane in ostaie.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Poročilo predsedstva. Spominja se umrlega tov. nadučitelja v pok. g. Bur-nika in učiteljstvo mu stoje zakliče; »Slava!« Nadalje se spominja umrlega našega delavnega tovariša g. J. Dimnika in učiteljstvo mu stoje zakliče »Slava!« V počaščenje njegovega spomina darujemo za »Učit. konvikt« 1000 Din (vsak član a 10 Din, ostanek društvo). Tudi k »Podpornemu društvu učiteijiščnikov« pristopi naše društvo kot ustanovni član z zneskom 1000 Din (vsak član 10 Din, ostanek društvo).
Dopis »Zveze kulturnih društev Ljubljana« radi ustanavljanja »Ljudskih knjižnic« se sprejme na znanje.
Poročilo delegatov drž. skupščine (objavljeno že v našem listu).
Predavanje. Tov. Slavko Mrovlje o potovanju po Srbiji. V svoje zanimivo predavanje je vpletel vse zgodovinske momente skupno z gospodarstvom, oziraje se na zemljepis. Povedel nas je v Zg. Niš, v Čačku, Skoplje, na Kosovo polje in prekrasno vožnjo po Donavi od Prahovega do Beograda. Tudi slike iz potovanja so bile zanimive!
Tov. predsednik se mu zahvali s pripombo, naj bi bilo število članov F. S. še večje kakor lansko leto!
Občni zbor učit. P. F. S. v Beli Krajini. Tov. Mrovlje poda kratko tajniško in blagajniško poročilo. — Po absoluto-riju je izvoljen stari odbor. — Tovariš Mrovlje prosi, da člani poravnajo članarino o pravem času.
Slučajnosti. K »Učit. samopomoči« pristopi mnogo tovarišev(ic). — Tovariš Zagažen apelira na navzoče, da se pol-noštevilno udeleže ustanovnega občnega zbora podružnice SPD. — Prihodnje zborovanje 8. novembra, ob slabem vremenu v Metliki, ob lepem na Suhorju.
Po končanem zborovanju srno si ogledali Dobliče in Maver.en. Ob petju nam je hitro minii čas. Pri drugem zborovanju pričakujemo vse tovariše(ice) našega okraja; kdor se ga ne udeleži, se mora opravičiti. Do svidenja 8. novembra polnoštevilno!
+ ZBOROVANJE »TRŽIŠKEGA
KROŽKA«. Tržiški krožek je zboroval 11. oktobra t. 1. v Št. Rupertu ob udeležbi 29 članov. 4 člani so opravičili svojo odsotnost. Eno koleginjo, ki dosledno ne prihaja k našim zborovanjem, se sklene izključiti, če je tudi prihodnjič ne vidimo v svoji sredi.
Tovariš predsednik pozdravi navzoče člane. Spomni se tov.: Demšarja, Zora in Ivančičeve, ki so bili prestavljeni in so svoj odhod javili predsedniku, kakor tudi pred kratkim umrlih tov.: Grilca in Dolinška.
Referiral je to pot tov. M. Brezovar iz Št. Ruperta: »Moje potovanje v in iz Dubrovnika ter o poteku IV. g.avne skupščine UJU v Dubrovniku v dneh 24. in 25. avgusta 1924. Za krasno predavanje se mu v imenu vseh zahvali tovariš predsednik.
Praktičen pouk o sadjarstvu in čebelarstvu nam je na svojem vzorno urejenem vrtu podal tov. ravnatelj Luna-ček. ki ga je žal, radi pičlo odmerjenega časa. moral skrajšati.
Isti prečita resolucije šmarsko-roga-škega okraja in doda kot 5. točko: Ker okr. šol. sveti nimajo več pravice nastavljati v svojih okrajih provizoričnili moči. naj skrbi prosvetna uprava, da se pravočasno nastavlja učiteljski naraščaj, kakor tudi za to. da ne bomo imeli že začetkom leta toliko vakantnih mest.
Resolucije so sprejete in oddane okr. učieljskemu društvu.
Izstop dveh tovarišev iz društva se vzame brez solz na znanje, pač pa se jima za vedno zapro vrata našega društva.
Ker slučajnosti ni bilo. smo si. po pozdravu nove koleginje in slovesu od v Zagreb odhajajočega tov. V. Rojca, obljubili, da se vidimo v januarju v Mokronogu. Referenti so določeni.
Zborovanja se je kakor navadno udeležil naš priljubljeni, v pokoi odhajajoči g. nadzornik Lj. S t i a s n v , od katerega se je učiteljstvo pri obedu ponovno prisrčno poslovilo.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 8. oktobra 1924 v Kamniku. Navzočih je bilo 52 članov in članic.
Otvoritev in poročila. Predsednik Tomo Petrovec je otvorii prvo zborovanje v novem šolskem letu s pozdravom vsem navzočim ter izrazil svoje veselje nad veliko udeležbo članstva. Prav posebno pa je pozdravil navzočega poverjenika UJU tovariša Luko Jelene a. Nato je prebral došle dopise. Ker se ni poravnala vsa članarina, se članske izkaznice še niso razdelile.
Tovariš predsednik je nadalje razpravljal o položaju, v katerem se sedaj nahaja učiteljstvo. Sedanji režim je odstranil višjega šolskega nadzornika Gan-gla, moža. ki je uporabil vse svoje moči v dobrobit učiteljstva. Napredno učiteljstvo, katerega velik del je preizkušen v bojih še iz prejšnjih časov, se bo sklenilo še v trdnejšo falango. Še trdnejše se oklenimo organizacije — dvoživk ne potrebujemo in ne maramo.
Tovariš Luka Jelene se je nato zahvalil za pozdrav. Omenil je. da je z velikim veseljem prihitel na zborovanje našega društva. Nadalje je razložil pomen podpornega društva za učiteljski naraščaj ter vabil navzoče k pristopu v to društvo.
Zapisnik zadnjega zborovanja se je prečital in odobril.
O državni skupščini UJU v Dubrovniku je zelo zanimivo poročal tovariš Janko Toman. Predlagal je tudi, da naj društvo znesek 1000 Din, katerega je on odklonil za povrnitev potnih stroškov v Dubrovnik, daruje podpornemu društvu za učiteljski naraščaj.
Slučajnosti. Kamniško učiteljsko društvo je soglasno sprejelo protest glede nasilja prosvetnega režima.
Prosvetni oddelek v Ljubljani vpraša društvo sledeče:
1.	Ali morejo biti izkazi o napredku spisani za vse otroke in tudi za tiste, ki niso prinesli kOleka in niso oproščeni?
2.	Kakšen ie postopek glede koleko-vanja izkazov o napredku, ako otrok enkratno sredi svoje šolske dolžnosti zahteva izkaz o napredku?
3.	Ali smejo šolski upravitelji sprejemati nekolekovana zdravniška spričevala, ki so za uradno uporabo?
4.	Minister prosvete naj odpravi ko-lekovanje naznanil in izkazov na osnovnih šolah.
Poverjenik za pobiranje članarine za podporno društvo učiteljskega naraščaja je tovariš Julij Cenčič v Kamniku.
Sklenilo se je. da se vrši prihodnje zborovanje v Radomljah.
+ MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 1. oktobra 1924 v Vuzenici. Navzočih 19 izmed 33 članov.
Tov. predsednik pozdravi vse navzoče prav prisrčno ter obžaluje, da se nas je zbralo tako malo število. Pičla je vrsta onih, ki so si v svesti svoje stanovske dolžnosti, ki prihajajo redno k zborovanju, ki se ne ustrašijo vremena in poti. Opaža se, da manjkajo vedno eni in isti in da odsotni niti ne čutijo potrebe se vsaj pismeno oprostiti. Edino tovariši iz Ribnice in tov. Bitenc iz Št. Primoža so bili izjema. Vsem mlačnežem naj bi bili le vzgled delavci, ki so pri svoji organizaciji z dušo in telesom. Upajmo, da se vzdramijo vsi zaspanci ter se trdneje oklenejo naše organizacije, katera nam je že mnogo pripomogla.
Med zborovanjem je prihitel med nas okr. šol. nadzornik gospod Miloš Grmov šek, da se poslovi od nas, ker odhaja na novo službeno mesto. Tovariš predsednik se poslovi v imenu vse" ga učiteljstva. Gospod nadzornik se zahvali za posiovilne besede ter nas zagotavlja. da mu je postalo bivanje med nami prijetno in da se prav težko loči od nas. Obljubi nam, da nas ohrani v dobrem spominu. Povdarjal je v svojem govoru, da ie naše delo v nelahkem obmejnem kraju že rodi.o dobre sadove. Polagal nam je na srce narodno in državljansko vzgojo, katera je zlasti v teh ogroženih krajih tako zelo važna. Slednjič se poslovi od vsakega posameznika prav prisrčno.
Nadalje se poslovi tov. predsednik s prisrčnimi besedami od tov. S. Vihra, ki je stopil v pokoj kot vzoren učitelj in vzgojitelj ter prisrčen tovariš. Bil je vedno mož dela. za katerega veljaj^ v polni meri Gregorčičeve besede: »Življenje naj bode ti delaven dan!«
Navzoči se spominjajo rajnega šol. ravnatelja tov. Jak. Dimnika, ki je nenadoma preminul 1. septembra 1924. Tov. predsednik oriše vsestransko delovanje rajnega tovariša na šolskem polju, pri vzgoji naroda in nesebično delovanje y prid naše organizacije ter pozove na-
vzoče, da zakličejo njemu trikratni Slava!
Končno omeni tov. predsednik, da
zapušča naš okraj tov. Robič, ki je nastopil službo v Limbušu. Žal nam je. da odhaja, ker izgubimo z njegovim odhodom zvestega člana, dobrega tovariša in požrtvovalnega odbornika. Želimo mu v novem kraju vso srečo!
Poročila in predavanje: 1. Tov. Olga Knapičeva poda prav zanimivo in objektivno poročilo o pokr. skupščini v Krškem, za kar se ji izreče prisrčna zahvala za ves trud. 2. Ker se naš delegat ni mogel udeležiti glavne skupščine v Dubrovniku, odpade tozadevno poročilo. 3. Predavanje g. dr. Pregla tudi izostane, ker je bil isti službeno zadržan. Voljen pa je predavati pri prihodnjem zborovanju, ki bi se vršilo v Vuzenici ali na Muti.
Resolucije in predlogi:
1.	Društvo soglasno odobrava od društva poslan protest v Beograd o odstavitvi viš. šol. nadzornika E. Gangla.
2.	Po v. UJU v Ljubljani se naproša za posredovanje pri prosvet. oddelku v Ljubljani, da upok. Ivanu Kraj-niku, nadučitelju v Breznu in Alojziji Helbl. učit. ž. r. d. na Muti vendar enkrat nakaže pokojnino ali vsaj akontacijo, ker sta že od 1. marca 1.1. brez vsakih dohodkov. Oba sta že vposlala predpisane listine in se je že vsestransko ur-giralo. Kje tiči vzrok, da imenovana čakata nestrpno rešitve, ko so dobili pozneje upokpjeni že polno pokojnino.
3.	P o v i š i c e bi se morale po zakonu izplačevati 1. januarja oziroma 1. julija nazaj. Do danes še niso izplačane povišice, ki so že zapadle 1. nov. 1923. S 1 nov. 1924 bi že pripadala druga po-višica. medtem ko še za lansko ni rešitve. Ker še razlike (od 1. oktobra 1923
do 1. maja 1924) ne izplačujejo, pa nam gre vsaj povišica od 1. maja dalje. Pov. UJU se poziva, da stori primerne korake.
4.	V »Narodni P r o s v e t i« in »J u t r u« (št. 224.) je bil članek, ki je prinašal vest, da se v zadevi poročenih učiteljic v ministrstvu pro-svete še ni storilo nikakih korakov, ki bi sploh razpravljali o odpravi krivic prizadetih poročenih učiteljic z državnimi nameščenci glede draginjskih doklad. Ponovno se poziva pov. UJU, kakor vse prizadete učiteljske pare pri društvih, da ne odnehajo prej. dokler se ne store resni in odločni koraki za odpravo te velike krivice.
5.	Za vdove po upokojenih učiteljih naj zadostuje, da prediožijo za naka^itev vdovnine samo: 1. poročni list, 2. dokazila, da sta živela v zakonu skupaj, 3. mrtvaški list, 4. dekret moževe upokojitve. 5. uradno potrdilo, da se vdova ni vnovič poročila ter 6. krstni listi zakonskih otrok, če imajo pravico do pokojninskih prispevkov, ne pa da se še vdovo obremenjuje z nepotrebnimi prilogami. Iz dekreta upokoienega moža ie itak razvidno, kakšna vdovnina zaostali pripada. Pov. UJU naj se zavzame za odpravo te šikane.
6.	Vsi navzoči, ki še niso člani »Učiteljske samopomoči« so prijavili pristop. Predlagatelju — tov. Womerju — se poveri izvršitev prijav.
7.	Društvo želi, da se potrebna SUS kmalu realizira. Pov. UJU naj to koristno ustanovo podpira in gleda, da se to brž udejstvi.
8.	Soglasno se sklene, da plača vsak član za vsako nenavzočnost pri zborovanju 10 Din v društveno blagajno. Izvzeti so oni, ki so na bolezenskem dopustu.
9.	Sprejme se soglasno, da piača vsak član letno 2.50 Din za učiteljski naraščaj.
10.	Na^vzoči so izrazili željo, da pošlje knjižničar okr. učit. knjižnice seznam knjig vsem šolskim vodstvom v okraju.
11.	Ker se nihče ni udeležil Trstenjakove slavnosti, predlaga predsednik, da se nakaže šol. vodstvu na Humu mala vsota za T r -s t e n j a k o v o knjižnico, ki se je tam osnovala. Soglasno se sklene poslati v ta namen 100 Din.
12.	Sklene se, da pristopi naše društvo z enim deležem k »Učit. zdraviliškemu domu v Rog. Slatini«. Tudi tov. Widmo-ser se javi k pristopu.
Prihodnje zborovanje se vrši 8. novembra 1924 v Vuhredu.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 9. oktobra t. 1. v risalnici »Mladike« v Ptuju. Od 133 članov je bilo navzočih 84.
Predsednik tov. Majcen otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom na navzoče. nakar očrta kratko in jasno položaj, ki je nastal vsiled sestave nove vlade ter poziva vse, da vztrajajo neomajni v boju za napredne ideale, kar najbolje pokažejo, če marljivo posečajo zborovanja društva.
Kot gosta prisostvujeta zborovanju strokovni tajnik tovariš Rudolf Dostal in dr. Zgeč.
Umrli tovariši. V nadaljnem se spominja tov. predsednik umrlih tovarišev Jakoba Dimnika in Martina Šalamuna ter soproge tov. Baša.
Omeni tudi, da sporoča po naročilu velikega župana dr. Pirkmajerja in referenta za Slovenijo Flereta Pavla vsemu
učiteljstvu okraja zahvalo za podporo» ki jo je nudilo učiteljstvo obema v njiju deilovanju.
Dopisi. Sklene se. da pristopi »Učiteljsko društvo« kot. ustanovni član »Podpornemu društvu za učiteljski naraščaj v Ljubljani. — Pola za pristop društvu »S a m o p o-m o č« se izroči tov. Bezjakovi, ki se takoj loti dela. — Pozivu poverjeništva UJU se odzove učiteljstvo z resolucijo, ki jo je sestavil tov. Edo Praprotnik, — Pritožbo trgovske zadruge za okolico na srezkega poglavarja radi upeljave zvezkov »Učiteljske tiskarne«, tov. predsednik v dopisu, naslovljenem na srezkega poglavarja točno in jasno ovrže.
Poročilo strokovnega tajnika tov. R. Dostala o sedanji situaciji, so učiteljskih imenovanjih ter o razrešenju višjega šolskega nadzornika so navzoči z napeto pozornostjo in z ogorčenjem poslušali.
Ker je bila že pozna ura, sta odpadli poročiili o pokrajinski in glavni skupščini.
Prihodnje zborovanje bo sklical odbor.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
KBaBBBBB BBBMfeB ■ HIB
MsBBB
BBBBBB
■a
Ne pozabite naročiti brezplačni album
■ BB
\ >>K ARO" čevljev i
a	a
z dopisnico na naslov:
s: Dragotin Roglič,
555 Maribor, Koroška c. 19. 551
BBBBEB ■«BBBBBB
aaaaats
BBBBBBBB
Primerna darila za Miklavža!
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika\
noč in druge povesti. Vez. Din. 30.—. Baukart: Marko Senjanin, slovenski Rot
binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter l. Vez. Din 20.—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 40. Fran Erjavec: Afriške narodne pripovedke.
Vez. Din 28.—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke.
Vez. Din 26.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani
sptsi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 60.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 28.—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 56.—. Ewald - Holeček : Mati narava pripoveduje.
Vez. Din 32 -. Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge po*
vesti. Vez. Din 26.—. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—, Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi.
Vez. Din 28.—. Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12—, VII. zv. vez. Din 18—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.) T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, soln* Cecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. WaStetova: Mejaši, povest iz davnih dni.
Vez. Din. 25.—. Manica Komanova: Narodne pravljice In
legende. Din 18.—. Korb an: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Kosem: E) prijateljčki. Vez. Din 16.—. L«h: Češke pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (DrugI zvezki so razprodani.) Vez. D 10 Vinko Möderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
B. Račič: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8—.
Rape: Mladini. II, HI., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12—. VII. zvezek Din 12'—. VIII. zvezek Din 15,— Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—.
Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—.
V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrocil
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. 4 Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Jan Karafiat-Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—.
Leposlovne knjige.
Gangl: Bell rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovensket
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42.
Rado Pavlic: Ljubezen in sovraštvo. V
platno vez. Din 92.—. Milan Pugelj: Zakonci. Drugi natisk. Vez.
Din 28.—. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—. Florijan Golar: Kmečke povesti. Cena Din 28.—.
Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžali. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez. Din 32.—.
Dramatika.
Zv. Kosem: Morje. Din 16.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Sem Benelli-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 28-—.
Šolski oder.
J. Korban: Povodni mož, igrica za mla» dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra« 3 Din. E. Tiran: Čudežne gosli. Pripovedka s plet som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama» tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6—.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8 —, vez. Din 12.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Prof. dr. Pavel V. Brežnik: Francosko-slo» vensko . nemška konverzacija. V platno vež. žepna knjiga Din 35.—.
Bučar: ¿tovenvki metuljur: Broš. Din 12.
Kunaver: Na planineI Vez. Din 30.—.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in či> tanka. Broš. Din 5.—.
Fran Ramovš: Historična gramatika sloveni skega jezika. Broš. Din 260.—.
Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika. Din 120.—.
Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—.
Šolske knjige.
Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—.
Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—.
Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—.
Rapč: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—.
Fieri;: Peta čitanka. Vez. Din 46.—.
Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih Sol.
Mešiček - Drnovšek: Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12.
Anton Nerat: Zgodovinska čitanka, name* njena učencem višje stopnje osnovnih šol. Vez. Din 15.—.
Ivanka Negro-Hrastova: Pevska šola združena s teorijo. Vez. Din 68.—.
Dr. Josip Pipenbacher: Latinska vadnica 11. del. Vez. Din 40.—.
Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokot delske obrte. Broš. Din 5.—.
Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—.
Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—.
L6sica-Lokovšek-Mole: Prva srbska alt hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—.
Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska či> tanka. Vez. Din 22.—.
Josip Bačič: Udžbenik hrvatskoga ili srp> skoga jezika. Vez. Din. 42.—.
Bezjak-Pfibil: Pedagogika. I. knjiga. Fzgo» jeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56.—.
Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12.
Adolf Grobming: Osnovna vijolinska šola za učiteljišča, glasbene šole in slične zavode. I. zv. Broš. Din 50.—.
Adolf Grobming: Osnovni pojmi iz glass bene teorije za učiteljišča, glasbene šole in sorodne zavode. Vez. Din 46.—.
Prof. dr. Pavel V. Brežnik: Francosko-slot vensko-nemška konverzacija. Pomožna šolska knjiga, v platno vez. žepna knjiga Din 35.—.
Pesmarice in muzikalije.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do* movinac. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domo> rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. k Din 3.—.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva In učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca L 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—.
Slike.
Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič; U. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90-5 cm.	Slika a Din 30 —
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13. tabel. Cena Din 220 —.
Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10'—.
Galerija naših mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškrc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15. Gangl
61 5 X 47-5 cm.	Slika ä Din 1Q--
telefon štev. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
čekovni račun štev. met
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV, 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2,