GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVI. - ŠT. 7-8 - 15. AVGUST 1984 Predlog zakona Proslava 25. obletnice o graditvi objektov Izvršni svet SRS je, kot predlagatelj zakona o graditvi objektov v febrarju 1984 določil besedilo osnutka tega zakona, ki v celoti ureja investicijsko graditev, od predhodnih del, izdelave tehnične dokumentacije, mnenja o družbeni in ekonomski upravičenosti investicijskega vlaganja, zagotavljanja sredstev, oddaje in izvajanja del, tehničnega pregleda, dokončnega prevzema objekta, pogojev za registracijo in poslovanje udeležencev investicijske graditve, graditve objektov občanov in civilno pravnih oseb do inšpekcijskega nadzora ter odgovornosti investitorja in vseh drugih udeležencev pri graditvi. Napram sedaj veljavnemu zakonu o graditvi objektov je v osnutku mnogo več poudarka namenjeno investicijskim programom, presoji družbeno ekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj, zagotavljanju finančnih sredstev, odgovornosti investitorja in drugih udeležencev pri graditvi objektov. Posebna pozornost je posvečena strokovni izobrazbi delavcev, ki jih OZD mora imeti v delovnem razmerju, da se lahko vpiše v sodni register za opravljanje posamezne dejavnosti in odgovornih vodij del. Osnutek vsebuje tudi novo poglavje o inšpekcijskem nadzorstvu, ki je novo le v tem zakonu, sicer pa zavzema določbe iz veljavnega zakona o tehničnih inšpekcijah s področja industrije in gradbeništva. 2e po tako splošnem pregledu osnutka je mogoče u-gotoviti, da vsebuje mnoge novosti in dopolnitve, v primerjavi s sedanjo vsebino zakona, zato je namen tega sestavka predvsem opozoriti na te novosti. V splošnih določbah je posebej poudarjena vsebina predhodnih del, ki služi kot del strokovne podlage za investicijsko odločitev. O investicijskem programu, katerega izdelavo mora zagotoviti predlagatelj investicije, je v osnutku posebno poglavje. Predpisano je, da mora investicijski program obsegati poleg elementov za strokovno podlago, ki jih zahteva zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, še idejni projekt in oceno pomena investicijskega vlaganja z obrambnega in zaščitnega vidika. Idejni projekt za investicijski program se praviloma izdela v več variantah in je podlaga za realno oceno stroškov gradnje. Osnutek zakona določa, da investicijske programe lahko izdelujejo OZD, ki so za ta dela vpisane v sodni register. Investicijske programe lahko izdelajo tudi investitorji sami, če izpolnjujejo pogoje glede strokovne usposobljenosti delavcev, predpisane za OZD za svetovalni inženiring. Za opravljanje dejavnosti svetovalnega inženiringa se lahko vpišejo v sodni register OZD, če izpolnjujejo pogoje za vpis dejavnosti izdelave tehnične dokumentacije in izdelave investicijskih programov in imajo v delovnem razmerju za nedoločen čas vsaj enega diplo-(Nadaljevanje na 2. strani) Petindvajsetletni jubilej naše delovne organizacije smo počastili ne samo v spomin na začetke in prehojeno pot, temveč tudi v oceni sedanjih nalog in prihodnjih obveznosti. Proslavo smo pričeli v petek, 15. junija, ko je bila najprej v avli naše poslovne stavbe otvoritev spominskega obeležja prvemu častnemu članu kolektiva Ingrad, Francu Leskošku-Luki. Po zamisli akademskega kiparja Vasilija Četkoviča-Vaska, ki je oblikoval spominsko steno, je narodni heroj in junak socialističnega dela predstavljen kot arhitekt revolucije In izgradnje nove stvarnosti. Tovariš Luka je bil pobudnik in organizator združitve celjskega gradbeništva pred 25. leti, zato je tudi že pred petimi leti bil imenovan za častnega člana kolektiva Ingrad. Na otvoritvi je o liku pokojnega Luke in o umetniški stvaritvi spominskega obeležja govoril Drago Medved, predsednik občinske konference SZDL Celje. Nato je bila svečana seja Delavskega sveta GIP Ingrad v celjskem Narodnem domu. Slavnostni govornik je bil Edi Stepišnik, predsednik skupščine občine Celje. Tu je bil tudi Franc Simonič imenovan za častnega člana naše delovne organizacije. Tovariš Simonič je bil pred 25. leti eden od organizatorjev ustanovitve Gradbenega industrijskega podjetja Ingrad, ko je služboval kot sekretar okrajnega komiteja ZK Celje. Na svečani seji sta predsednik delavskega sveta Ivan Rebernjak in glavni direktor Janko Golob podelila priznanja za uspešno delo našim delavcem in priznanja našim poslovnim partnerjem za dolgoletno in uspešno sodelovanje. V soboto 16. junija pa je bila osrednja proslava na Gomilskem, kjer so proizvodni prostori naše temeljne organizacije Lesni obrati. To je bil mogočen zbor delavcev Ingrada in številnih gostov. Slavnostni govornik je bil Jože Knez, podpredsednik Republiške konference SZDL Slovenije. Po slavnosti je sledilo družabno srečanje, ki je minilo v zelo prijetnem razpoloženju. Vili Šuster Proslava se Je pričela ob zvokih Internacionale. Delavci Ingrada smo ponosno proslavili 25. obletnico obstoja DO (Nadaljevanje s 1. strani) miranega ekonomista in e-nega diplomiranega pravnika s triletnimi delovnimi izkušnjami s področja priprave investicij. Določila osnutka zavezujejo investitorje, da zagotovijo strokovno vodstvo od izdelave investicijskega programa, izdelave projektne naloge, kontrole nad izdelavo tehnične dokumentacije, nadzorstva med gradnjo objekta, koordiniranje dela vseh udeležencev, pravočasnega izpolnjevanja medsebojnih obveznosti, kontrole in nadzorstva nad porabo sredstev do kontrole realizacije sprejetega investicijskega programa v vseh fazah graditve in poskusnem obratovanju. V osnutku so tudi določbe, oziroma poglavje o presoji družbenoekonomske u-pravičenosti investicijskih vlaganj, čeprav je vprašanje ali te določbe sodijo v zakon o graditvi objektov, ki naj bi imel predvsem tehnični pomen. Mnenja daje Gospodarska zbornica Slovenije o družbeni in ekonomski upravičenosti investicij, ki so pomembne za družbeni razvoj republike in so opredeljene v dogovoru o temeljih plana SRS. Poglavje o zagotavljanju finančnih sredstev je v o-snutku predloženo v treh variantah. Največ podpore ima varianta, ki predvideva, da iz zakona to poglavje odpade v celoti. Zakon naj bi predpisoval le obveznost investitorja, da k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predloži dokaz, da ima zagotovljena potrebna finančna sredstva. V poglavju o tehnični dokumentaciji osnutek določa pogoje za registracijo projektivnih organizacij. Poleg pogoja, da imajo v svojih statutih določeno, za katere vrste objektov bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in katere vrste dokumentacije bodo izdelovale, morajo izpolnjevati še naslednjega, in sicer o strokovni usposobljenosti njihovih ljudi. Za vsako vrsto tehnične dokumentacije morajo imeti v delovnem razmerju najmanj dva diplomirana inženirja ustrezne stroke, z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami in o-pravljenim strokovnim Izpitom. Enako izobrazbo morajo imeti tudi delavci, ki opravljajo kontrolo tehnične dokumentacije. Določitev pogojev glede izobrazbe in u-sposobljenosti odgovornih projektantov osnutek zakona prepušča samoupravnim splošnim aktom. Podobno kot so določeni pogoji za registracijo projektivnih organizacij, so določeni tudi pogoji za izvajalske organizacije. V svojem statutu morajo imeti določeno, katere vrste objektov bodo gradile oziroma katere vrste del bodo izvajale na teh objektih in za vsako dejavnost morajo imeti v delovnem razmerju najmanj dva diplomirana inženirja in dva inženirja ali dva tehnika ustrezne stroke z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami pri graditvi tovrstnih objektov. Osnutek zakona zahteva višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo predvideva sedaj veljavni zakon za odgovornega vodjo del, s posebnim poudarkom na zahtevani visokošolski izobrazbi za odgovorne vodje del na posebnih in zelo zahtevnih objektih, kot so hidro in termoenergetski objekti, pristanišča, avtoceste, mostovi z razpetino nad 15 m. Sicer je lahko odgovorni vodja del tudi inženir ustrezne stroke oziroma smeri z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami pri gradnji objektov ter pooblastilom izvajalske organizacije za vodenje del. Za izvajanje posameznih del je lahko odgovorni vodja tudi delavec s srednjo strokovno izobrazbo, najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami in pooblastilom izvajalske organizacije. V zvezi s strokovno izobrazbo odgovornih vodij del je predlagatelj zakona o prehodnih in končnih določbah, predvidel možnost, da tehniki, ki so si do sedaj z delom in izkušnjami pridobili pooblastila za vodenje del, ta pooblastila obdržijo do leta 1990. Po osnutku zakona obsega inženiring (izvajalski) izvajanje več ali vseh faz in vrst del pri graditvi, do izdelave tehnične dokumentacije, gradnje objektov, izdelave, nakupa in montaže o-preme in naprav, do izročitve zgrajenega objekta v obratovanje ter seveda o-pravljanje vseh tehničnih, ekonomskih in drugih opravil, ki so potrebna za pridobitev takega posla in organiziranje, vodenje ali usklajevanje vseh prevzetih del. lej definiciji so prireieni pogoji za registracijo OZD, ki opravlja dejavnost izvajalskega inženiringa, in sicer predpisano število delavcev z visoko izobrazbo ter samoupravna povezanost z drugimi OZD, ki so vpisane v sodni register za opravljanje del, ki jih izvaja in organizira organizacija inženiringa. V osnutku zakona je razširjena dolžnost investitorja, da zagotovi strokovno nadzorstvo nad gradnjo vseh objektov ter določa investitorjevo odgovornost pri vseh fazah graditve. Investitor je odgovoren za strokovno pripravo investicijskega vlaganja, za strokovno vodonje in nadzorstvo nad izdelavo tehnične dokumentacije, gradnjo objekta In za usklajevanje dela vseh udeležencev graditve. Investitorji se lahko sami usposobijo za o-pravljanje vseh nalog ali pa te naloge poverijo drugim, za tako dejavnost registriranim OZD. S tem se naj bi zagotovilo odgovornejše in kakovostnejše vodenje vseh dejavnosti investicijske graditve. Po osnutku je investitor odgovoren tudi za pridobitev dokazov o nadzoru kakovosti. Skladno z določili dogovora o oddajanju graditve investicijskih objektov v družbeni lasti, osnutek določa tri načine oddaje graditve, ki jih že poznamo. Glede gradbene inšpekcije so v osnutku povzete do- ločbe iz sedanjega zakona o tehničnih inšpekcijah s področja industrije in gradbeništva. Zaradi tega bo navedeni zakon z dnem, ko bo začel veljati ta zakon prenehal veljati. Predvideno je tudi, da bo republiški upravni organ pristojen za gradbeništvo izdal v roku 6 mesecev po uveljavitvi zakona, izvršilne predpise, s katerimi bo podrobneje predpisal vsebino V aprilu smo pod tem naslovom obširneje poročali o izvajanju programa na področju organizacije poslovanja in kritično ocenili pripravljenost oziroma nepripravljenost za hitrejše spreminjanje miselnosti, kar vse bolj drastično zahtevajo naše gospodarske in družbene razmere. Pri mnogih akcijah za spremembo organiziranosti poslovanja se še vedno pojavlja kot ena največjih ovir ta, da ne uspevamo v večji meri združiti interesov posameznikov, skupin in organizacijskih enot v interese delovne organizacije, ki so primarni In kot osnovni pogoj za obstoj ter napredek Ingrada. Drug pojav, ki je zelo škodljiv je, da marsikdo še vedno misli, da se ne da nič izboljšati, ker so razmere v širšem družbenem okolju pač take kot so in smo mi v kolektivu nemočni. To je le delna resnica, saj vsak od nas dokaj dobro pozna naše notranje razmere in lahko tudi ve in pomaga pri reševanju mnogih problemov gospodarskega, političnega in organizacijskega značaja, zlasti pa je veliko možnosti za spremembe na področju medosebnih odnosov. Tretja, nič manj pomembna in naravnost značilna ovira ali motnja je v tem, da razpolagamo z veliko »količino« znanja in delovnih izkušenj, premalo pa se trudimo, da bi ta znanja in izkušnje združili pri reševanju občasnih in tudi vsakodnevnih nalog, zlasti zelo zahtevnih, od katerih je odvisen razvoj delovne organizacije in tudi posamezne TOZD, organizacijskih enot in tudi razvoj vsakega posameznika. Vse bolj postajamo sicer kritični do negospodarnega ravnanja s premoženjem, premalo pa smo kritični za vrednotenje znanja, vrednotenje pozitivnih ambicij, zlasti mladih strokovnih kadrov, saj ni redek primer, da mladi strokovnjaki zapuščajo naš kolektiv ali pa da skoraj na skrivaj pridobivajo nova znanja in razmišljajo o svoji bodočnosti, ki jo bodo živeli najbrž izven našega kolektiva. Navedene ovire v poslovanju sicer niso edine, so pa izrazite in zelo vplivne, zato se zadnje mesece za ta vprašanja že oblikujejo in postopno tudi izvajajo določeni ukrepi. Kljub težavam le lahko z optimizmom načrtujemo našo bodočnost, saj se interes za dopolnitve organiziranosti poslovanja vse bolj širi na vsa področja, zlasti ak- posameznih vrst tehnične dokumentacije, vsebino in način vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer ter s predpisom določil vrsto dokumentacije, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču in način označitve gradbišča ter objekta. Z dnem, ko bo začel veljati ta zakon bodo prenehali veljati že omenjeni zakon o tehničnih inšpekcijah, tivni postajajo odgovorni družbenopolitični delavci in predstavniki samoupravnih organov, komisij in odborov. Ne bo odveč, niti prezgodaj, da pozitivno ocenimo mlade strokovnjake, ki so in še prevzemajo odgovorne naloge v strokovnih službah in TOZD. V času od aprila do danes posvečamo posebno pozornost naslednjim aktivnostim: — oblikovanje programov — nalog vodstvenih in vodilnih kadrov, predvideli in izvedli smo kadrovske premike, oblikovali modelni primer tehnologije, obdelane na računalniku, analizirali stanje v ponudbenem inženiringu, kooperaciji in materialnem poslovanju itd. — Oblikovali in predlagali smo za razpravo teze za o-blikovanje pravil stimulativnega nagrajevanja, za neposredne proizvajalce, za organizatorje dela ter navedli pogoje za realizacijo stimulativnega nagrajevanja. Imenovana je bila delovna skupina strokovnih delavcev, ki bo oblikovala sistem stimulativnega nagrajevanja po rezultatih dela na osnovi novega načina izdelave tehnoloških postopkov in novega načina planiranja ter zasledovanja izvajanja dela. Kot poskusni primer smo izbrali zahteven objekt Steklarno Rogaška Slatina, ki ga u-spešno izvaja TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. U-vajanje novitet bo potekalo postopno, in sicer zbiramo najbolj prizadevne delavce in organizacijske enote, ki kažejo za to interes in željo čimveč prispevati k napredku Ingrada kot celote. — Posebno pozornost posvečamo problematiki na področju materialnega poslovanja. Obveznosti — stroški v zvezi z materialom se spreminjajo zlasti zaradi najemanja kreditov z visoko obrestno stopnjo, zato moramo delati z minimalnimi zalogami materialov. S centralizacijo nabavne funkcije želimo doseči za koristi delovne organizacije vodenje e-notne politike pri nabavi in zalogah materiala. S TOZD se na tem področju dobro sporazumevamo in je v kratkem času dosežen zadovoljiv napredek. — Na tehnično-administra-itvnem področju imamo prav zakon o investicijski dokumentaciji ter seveda sedanji zakon o graditvi objektov. Kakor je bilo že rečeno je tukaj navedena le nova vsebina osnutka zakona o graditvi objektov, v primerjavi s sedanjim, ne gre pa za celovit, sistematični in kritičen prikaz materije, ki bi jo naj zakon urejal. tako še znatne rezerve tako v času kot zniževanju stroškov in višji kakovosti dela. Naše računalniške zmogljivosti skušamo čimbolj gospodarno koristiti v tem smislu, da bomo obdelovali tiste podatke, ki nam omogočajo koristne informacije, potrebne za odločanje. Temeljne organizacije želimo postopoma razbremeniti obsežne administracije s kakovostnimi in pravočasnimi informacijami. V tem in v naslednjih letih bomo pospešeno oblikovali informacijski sistem za vsa področja oziroma dejavnosti delovne organizacije. V naši delovni organizaciji smo zbrali pravilno pot za dopolnjevanje organiziranosti poslovanja. Sistematično zajemamo vsa področja, vendar vseh področij ne moremo z enako intenziteto tudi obdelati. Izbiramo pač tiste probleme, ki bodo po rešitvi najhitreje in največ prispevali k izboljšanju. Metoda dela je naslednja. Za določeno področje — dejavnost zberemo podatke o stanju, te podatke analiziramo, spoznavamo vzroke za tako stanje, izberemo metode in tehnike dela, oblikujemo predloge, o katerih razpravljamo na različnih nivojih in skupinah, spremembe uvajamo in nadziramo ter dopolnjujemo. Vse predloge sistematično urejamo in objavljamo v gradivu »Informacije«. Doslej smo jih izdali že 15. Te informacije dobivajo poleg vseh direktorjev sektorjev v DSSS in vodij strokovnih služb tudi vsi direktorji TOZD in tudi predsedniki sindikata. Vsi prejemniki teh informacij so dolžni bistvene predloge posredovati in obravnavati v svojem okolju in na ta način pridobiti čimveč potrditev in dopolnitev, da bi na kraju res izvajali predvsem tiste predloge in ukrepe, ki jih sprejme in potrdi čim širši krog odgovornih delavcev. Na vprašanje, ki ga marsikdo zastavi ali smo na področju organiziranja poslovanja že uspešni ali ne, je odgovor ta, da bomo zanesljivo uspešni že zaradi tega ker se v zadnjem času krog zainteresiranih, tudi v opera-tivi zadovoljivo širi. Mislimo, da je to že velik korak naprej, ki zanesljivo vodi k napredku. Viktor Opaka ZAHVALE ZA PRIZNANJA Univerza v Mariboru, Visoka tehniška šola — VTO Gradbeništvo, Lesnina, Zunanja trgovina Ljubljana in Industrija tehtnic in finomehanike Libela Celje so se pismeno zahvalile za priznanja, ki so jih prejele za uspešno sodelovanje ob 25-letnici delovne organizacije Ingrad. Marjeta Klinc Organiziranost delovne organizacije Franc Simonič, častni član Ingrada In kipar Vaško Čet-kovlč, pred spominskim obeležjem Francu Leskošku-Lukl v avli poslovne stavbe Ingrad Edi Stepišnik, predsednik Skupščine občine Celje Slavnostni govornik na Gomilskem je bil Jože Knez, podpredsednik SZDL Slovenije Mnogo naših upokojencev se Je odzvalo povabilu In prišli so Iz raznih koncev'naše"domo-vine, da so proslavili jubilej Ingrada In se ponovno srečali z nekdanjimi sodelavci Godba na pihala Iz Liboj pod vodstvom Toneta Uplaz-nika se je predstavila z raznovrstnim izborom skladb Šopek cvetic za Venceslava Jerasa, glavnega direktorja ob ustanovitvi Ingrada Slavnostna seja Delavskega sveta Je bila v Narodnem domu. Za svečano vzdušje so poskrbeli odlični pevci celjskega Komornega zbora Fotoreportažo pripravila Edi Masnec In Vlil Šuster Na proslavi je bilo prijetno razpoloženje Za dobro voljo je skrbel celjski humorist Poldek Samoupravna kronika Ob koncu julija in še nekaj časa v avgustu, je bila samoupravna dejavnost v glavnem usmerjena v razprave in potrjevanje periodičnih obračunov za obdobje ja-nuar-junij. Razprave so potekale na zborih delavcev, delavskih svetih, družbenopolitičnih organizacijah in odborih za učinkovito gospodarjenje, kjer so bili zlasti analizirani poslovni uspehi,-ugotavljane pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri poslovanju ter sprejeti ukrepi za odpravo teh. Podrobno a-nalizo poslovnih rezultatov bo napravil tudi delavski svet na zasedanju dne 15. avgusta, ko bo poleg te problematike obravnaval še naslednje: — problematiko s področja SLO z oceno varnostnih razmer, — sklepal bo o razpisu referenduma za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med združenimi delovnimi organizacijami in DSSS SOZD ZGP Giposs in za sprejem sprememb Statuta DO GIP »Ingrad« — plan sklada skupne porabe — stanovanjski del; — o imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; — konstituiranje finančnega sveta — razpravljal o samoupravnem sporazumu o razporejanju dohodka v gradbeništvu. Poročilo s področja SLO bo podal komite za SLO in družbeno samozaščito na nivoju delovne organizacije. V glavnem bo zajemalo oceno varnostnih razmer v delovni organizaciji In posamezni temeljni organizaciji in pa predloge za spremembo nekaterih naših samoupravnih aktov, ki obravnavajo to področje. V teku je razprava o spremembah samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med združenimi delovnimi organizacijami in DSSS SOZD Giposs in o spremembah statuta naše delovne organizacije. Te spremembe bodo posredovane delavcem v sprejem na referendumu dne 26. septembra 1984. Delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupne službe pravkar sprejemajo svoje plane sklada skupne porabe — stanovanjski del, na zasedanju delavskega sveta DO pa bo podano o tem poročilo. Na podlagi sklepa delavskega sveta je v teku razpisni postopek za imenovanje treh pomočnikov glavnega direktorja in sicer za o-perativno področje, za ko-mercialno-tehnično področje In za področje splošnih zadev, del samoupravnega in delegatskega sistema ter koordiniranja z zunanjimi institucijami. Za operativno področje se je prijavil Anton Aškerc, dosedanji direktor TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Za njegovo imenovanje je postopek pri kraju, pridobljena so vsa mnenja in soglasja in bo predložen delavskemu svetu predlog za imenovanje Antona Aškerca na dela in naloge pomočnika glavnega direktorja za operativno področje. Za komercialno-tehnično področje se je prijavil en kandidat, katerega pa je razpisna komisija izločila za-ladi neizpolnjevanja razpisnih pogojev in bo predlagano delavskemu svetu, da sprejme sklep o ponovnem razpisu. Za področje splošnih zadev, del samoupravnega in delegatskega sistema ter koordiniranja z zunanjimi institucijami so se prijavili trije kandidati. Od tega dva izpolnjujeta pogoje v celoti, tretjega pa je razpisna komisija že na prvi seji izločila zaradi neizpolnjevanja pogojev. Za imenovanje delavca na ta dela in naloge še postopek teče in je potrebno o obeh kandidatih, ki izpolnjujeta pogoje pridobiti potrebna mnenja. Po pridobitvi mnenj bo delavski svet dokončno odločal o kandidatu za ta dela in naloge. Zaradi odhoda prejšnjega direktorja finančno ekonomskega sektorja Iva Stebleta, je na ta dela in naloge po opravljenem razpisnem postopku delavski svet DSSS imenoval Franca Ortla, diplomiranega ekonomista, sedaj zaposlenega v Zdravstvenem centru Celje. Ivica Bezlaj IZVRŠILNI ORGANI D3 DO GIP »INGRAD« A. Odbor za gospodarjenje 1. GO Laško 2. GO Šentjur 3. GO Slov. Kon. 4. GO Žalec 5. GO Celje 6. GO Ljubljana 7. Mehanizacija 8. IGM Medlog 9. Proizvodni obrati 10. Rogaška Slatina 11. Lesni obrati 12. Mobilia 13. Prevozi 14. DSSS 15. Projektivni biro Člani Milanez Evgen Borko Zdravko Rihtaršič Polde Zofell Robert Gornik Karel Curk Bogdan Drgajner Ervin Okrogar Bojan Zalašček Mirko Pirš Franc Golavšek Milan Dolenc Srečko Okršlar Jože Karner Franc Strašek Adolf B. Odbor za cene družbenega standarda Vale Slavko Krušič Darko Bandič Jerko Drolc Stanko Jurovič Franjo Šporar Janez Turk Stane Doberšek Jelka Žlaus Franc Lugarič Jože Andoljšek Cvetka Jamnik Majda Šiško Ladislav Vrečko Marija Jelen Ivo C. Uredniški odbor Narinski Ivanka Gradišnik Anton Amon Cveta Rojnih Marija Brdnik Albert Košuta Igor Turk Stane Jagrič Marta Kovačec Katarina Križanec Olga Korošec Miran Trošt Zoran Bajec Aco Berginc Franc Kolšek Slavica D. Koordinacijski odbor za stanovanjska vprašanja Grubelnik Franc Dobovišek Branko Gornik Milica Drolc Stanko Vrenko Ivan Zajc Tinko Doler Branko Kračun Štefka Kužner Ivan Popit Janez Kregar Adolf Perpar Gregor Namestniki Martinčič Franc Lazar Bojan Bratina Franc Hladnik Silvo Lorbek Jože Rešek Ljudevit Cepuš Jože Bratina Franc Kovač Milan Lesjak Janko Kregar Adolf Erpič Mile Gognjavec Franc Logar Olga Teskera Tomo Židan Marjan Žohar Franc Grabner Pavel E. Izdajateljski svet Vale Slavko Šentjurc Irena Verdelj Miran Piskar Joško Brdnik Albert Košuta Igor Pušnik Jana Jagrič Marta Kovačec Katarina Draškovič Boris Korošec Miran Trošt Zoran Bajec Aco Romih Gizela Kolšek Slavica F. Odbor za racionalizacije in tehnične Izboljšave Fifer Egidij Bukovšek Franc Arčan Željko Piskar Joško Kovač Hilda Novak Andrej Uplaznik Anton Skok Franc Zatler Mirko Tkalec Anton Hindel Vinko Dolenec Srečko Feher Rudolf Mandič Milisav Kovačič Janez G. Komisija za Izobraževanje Perger Jože Majer Srečko Ograjenšek Marta Gajšek Mirko Kovačec Katica Ahtik Ivan Krpan Stane Kučič Anton Kronovšek Miha H. Komisija za samoupravne akte Bandič Jerko Grubelnik Franc Krušič Darko Ulčnik Milena Drolc Stanko Ahčan Nevenka Turk Stane Skok Franc Kumer Jernej Rebernjak Ivan Vresič Franc Trošt Zoran Prodan Ivan Gruškovnjak Stefan Klinc Marjeta I. Koordinacijski komite za SLO IN DS 1. Ramšak Franc 2. Berginc Franc 3. Sevčnikar Franc 4. Šuster Vili 5. Golob Janko 6. Grabner Pavel 7. Kregar Adolf 8. Firšt Anton 9. šmerc Vlado 10. Piskar Joško 11. Vrenko Ivan 12. Pospeh Mijo 13. Belehar Boris 14. Vanovšek Dušan 15. Gaberšek Rudi 16. Lazič Simo 17. Dolenc Srečko 18. Oček Stefan 19. Kovačič Pero 20. Petan Dušan 21. Meglič Vojko 22. Predsednik KOOS 23. Predsednik AK ZK 24. Predsednik KS ZSMS 25. Predesdnik ZB 26. Predsednik DS Poslovanje DELOVNE ORGANIZACIJE V ČASU OD 1. 1. DO 30. 6. Pogoji gospodarjenja so bili v prvem polletju tega leta izredno težavni. Poleg prenesenih problemov iz preteklega leta, nakopičenih znotraj naše delovne organizacije ter poleg širših družbenih problemov, so nam veliko skrbi v prvih mesecih poslovanja povzročile še neugodne vremenske razmere. Če smo gospodarske razmere v preteklem letu ocenili kot zelo neugodne za gradbenike, potem to velja v enaki meri tudi za polletno obračunsko obdobje v naši delovni organizaciji. Zelo slab položaj gradbeništva in z njim Ingrada je posledica stabilizacijskih u-krepov — to je zmanjševanja investicijskih del v jugoslovanskem prostoru. Zaradi premajhnega obsega del prihaja med gradbinci do nelojalne konkurence, posledica tega pa so prevzeta dela za vsako ceno. To situacijo izkoriščajo investitorji, zlasti še v zadnjem času, ko je tudi pri njih vse manj sredstev za naložbe. Določila v pogodbah so pogosto sestavljena tako, da z zahtevami po kreditih z nižjimi obrestnimi merami kot so tekoče obrestne mere, z zahtevami po deviznih participacijah in z zahtevami po nerealno kratkih rokih gradnje, nujno izčrpavajo in gospodarsko slabijo gradbeno operativo. Tudi industrija gradbenega materiala se je znašla v nezavidljivem položaju. TOZD IGM Medlog se zaradi velike disparitete cen, v zadnjem času pa še zaradi akutnega pomanjkanja cementa, celo letošnje obračunsko obdobje bori z rdečimi številkami. Tudi v o-stalih temeljnih organizacijah razmere na področju gospodarjenja niso veliko boljše. Zaradi slabšanja ekonomske moči delovne organizacije je standard našega delavca padal hitreje kot v drugih organizacijah združenega dela. Zato se nadaljujejo odhodi kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev ter drugih strokovnjakov. Praviloma odhajajo sposob- nejši kadri, ki lahko najdejo zaposlitev drugje. Tako ostajamo osiromašeni pri najbolj bistvenem elementu, ki je nujno potreben za obstanek delovne organizacije, to je pri kadrih. Nadaljnjo težavo v poslovanju Ingrada predstavlja zaostrovanje likvidnostnih razmer. Dnevni saldo prilivov In odlivov kaže na to, da je obratnih sredstev premalo, oziroma dnevni prilivi sredstev so premajhni za zagotovitev normalnega obsega poslovanja Zato je potrebno občasno najemanje kreditov, obveznosti do dobaviteljev smo prisiljeni plačevati z menicami. Posledica takega ravnanja je, da še dodatno obremenjujemo likvidnost s plačevanjem visokih meničnih in kreditnih obresti, po obrestnih merah, ki so že višje od 40 %. Glavni vzrok za nelikvidnost je v poleg že navedenih dolgoročnih plasmajih pri investitorjih in pri gradnji za neznanega kupca. Ta gradnja veže finančna sredstva že v višini ca. 750 milijonov. Prevelika angažiranost sredstev je tudi v zalogah materiala ter v nedovršeni proizvodnji. Posledično se to odraža v izredno visokih pasivnih obrestih. Negativni saldo znaša okrog 70 milijonov din. To pa je znesek, ki bistveno zmanjšuje poslovni rezultat v delovni organizaciji. FINANČNI REZULTATI Celotni prihodek je bil dosežen v višini 4,049.913 tisoč din in je za 48 % večji v primerjavi s celotnim prihodkom ustvarjenim v enakem obdobju v lanskem letu. Letni plan je dosežen 50-odstotno. Poslovni stroški so se povečali za 59 %, predvsem zaradi povečanih cen vhodnih materialov. Neplačana realizacija znaša za obravnavano obdobje 69 milijonov din ter ima precejšen vpliv na slabši poslovni rezultat posamezne temeljne organizacije. Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah je bila obračunana v skladu z veljavno zakonodajo, znaša pa 99.424 tisoč din. Na ravni delovne organizacije je povečana za 12%. Odstotek je majhen zaradi razmejitve dela teh stroškov na poznejše obdobje pri TOZD Mehanizacija. Dohodek je bil ustvarjen v skupnem znesku 987.195 tisoč din. V primerjavi z lanskim polletnim poslovanjem se je povečal za 23 %. Takšna rast dohodka je premajhna glede na stopnjo rasti inflacije. Zaradi visoke inflacije se je rast materialnih stroškov povečala bolj kot stopnja rasti celotnega prihodka. Rezultat tega je skromen dohodek in zmanjšana ekonomičnost poslovanja. Obveznosti Iz dohodka plačujejo temeljne organizacije in DSSS na podlagi zakonov, pogodb In samoupravnih sporazumov. Znašale so 476.539 tisoč din in so večje za 46 %. Največje izdatke v tej kategoriji so povzročile obresti, ki znašajo 183.338 tisoč din ali 74% več kot so znašale obresti v enakem obdobju v preteklem letu. Iz tega sledi, da je izposojeni denar drag in da je nujno pokreniti vse potrebno, da si zagotovimo lastna obratna sredstva. Čisti dohodek je ustvarjen v višini 510.656 tisoč din. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je povečal samo za 6 %. Zaradi nizke rasti čistega dohodka so se razmerja pri začasni delitvi čistega dohodka precej poslabšala. Bruto osebni dohodki, ki so bili v strukturi čistega dohodka udeleženi lani v prvem polletju še s 73 %, so v tem obračunskem obdobju udeleženi že s 92 %. Posledica tega je, da za sklade ni ostalo skoraj nič, na TOZD IGM Medlog pa imamo izgubo v znesku 13.527 tisoč din. Pri doseženih poslovnih rezultatih TOZD in DO opažamo, da so ti znatno pod stopnjami doseženimi v preteklih letih, predvsem v pogledu akumulativnosti. Izguba na TOZD IGM Medlog ne preseneča, vendar je letošnje stanje bolj zaskrbljujoče zaradi padajoče akumulativne in reproduktivne sposobnosti ostalih temeljnih organizacij. Olga Logar iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Sporazum o razporejanju dohodka v graditeljstvu Razprave zaključene do 15. avgusta, dokončen sprejem v mesecu septembru Javna razprava o osnutku sporazuma je potekala v mesecu marcu in aprilu. Organizirana je bila po posameznih TOZD, nakar so se pripombe na osnutek obravnavale znotraj SOZD Gi-poss in bile posredovane skupni komisiji splošnega združenja. Večina pripomb se je nanašala na vsebino osnutka sporazuma. Skupna komisija je v mesecu juniju obravnavala stališča in predloge delovnih skupin, ki jih je imenovala za pripravo končnega besedila predloga sporazuma in upoštevala pripombe delovnih organizacij pri sestavi predloga. Predlog sporazuma je v razpravi do 15. 8. 1984 in morebitne pripombe se bodo upoštevale v obliki amandmaja. Na osnovi predloženega gradiva, to je panožnega sporazuma smo v okviru SOZD Giposs imeli skupni sestanek strokovnih delavcev ZDO SOZD. Na osnovi razprave smo podali nekaj skupnih ugotovitev, oziroma predlogov za dopolnitev panožnega sporazuma. Ti predlogi so naslednji: — V poglavju II. — skupne osnove in izhodišča za razporejanje dohodka in čistega dohodka, je potrebno bolje razdelati opredelitev pridobivanja in razporejanja dohodka. Ravno tako je potrebno dati večji pomen delovnim organizacijam samim in planu pri ugotavljanju kazalnikov za razporejanje dohodka in čistega dohodka, pri čemer ima v predlogu panožnega sporazuma ekonomska komisija prevelike pristojnosti. Ekonomska komi- sija naj bi določila le strokovne podlage, ki bodo o-snova delovnim organizacijam za vse nadaljnje odločitve. — Drugi odstavek v 65. členu je potrebno ponovno proučiti, saj najnižji osebni dohodek ne sme biti nižji kot je zajamčeni osebni dohodek, ki je določen z zakonom. Zadnji odstavek tega člena naj se smiselno dopolni, da ne more biti nadomestilo o-sebnega dohodka za čas bolezni v nobenem primeru višje kot, če bi delavec delal (na primer delavci, ki so v prejšnjem koledarskem letu delali v tujini Imajo višje o-snove in prejemajo lahko večja nadomestila OD za čas bolezni, kot če bi delali). — člen 96 naj se v zadnjem odstavku dopolni z namenom, da se opredeli oblika družbene odgovornosti o-ziroma določi odgovornost v moralnem pogledu. Vse navedene in usklajene pripombe so se že posredovale skupni komisiji SZG — IGM Slovenije. Anuška Drgajner TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Kvalitetno, poceni in hitreje od drugih — to so misli, ki jih skušamo uresničevati pri vsakdanjem opravljanju nalog in obveznosti v naši temeljni organizaciji. Da je temu tako, potrjujeta ravno kar dokončana objekta Vetrinarska postaja v Desinlču in gostišče TTG v Kozjem, ki sta bila dokončana v rekordnih šestih mesecih, kar je bilo invstitorje-ma v veliko zadovoljstvo, naši delovni organizaciji pa v ponos. Na tak način nam je u-spelo zraven zdrave konku-rnce izločiti tudi nelojalno, ki se v današnjih slabih časih nemilostno zajeda v dohodek slehernega delavca. Zato ob tej priložnosti iskreno čestitam vsem, ki so si prizadevali vsak na svojem področju, da sta bila ta dva objekta zgrajena kvalitetno in v tako kratkem času. S podobno intenziteto si prizadevamo doseči zastavljene cilje tudi na ostalih objektih, kjer pa ne moremo mimo največjega, Steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Vrednost teh del znaša 50 odstotkov letne proizvodnje temeljne organizacije. Ta investicija je izvozno namenjena, kar narekuje še dodatno angažiranost nas vseh, saj v času, ko izvajamo dela, investitor sklepa pogodbe s tujimi partnerji za izdelke, Veterinarska postaja v Desinlču Albin Sprajc, vodja operatlve, Ludvik Halužan, delovodja In Zvonko šlpec, vodja gradbišča v Desinlču strukcije sistema Ingrad, do obrtno inštalaterskih del. ki jih bodo izdelovali v teh novih objektih. Naša delovna organizacija Prijetno je bilo prebrati o je prisotna pri tej investiciji tem zapis v internem glasilu in projektu montažne kon- »Steklar« Steklarne Boris Gradnja objekta »Proizvodno skladiščne hale« v sklopu Steklarne v Rogaški Slatini Kidrič, da so gradbinci star-tali spodbudno in da dosegajo dogovorjene medfazne roke po terminskem planu. Ob tem naj omenim, da smo to dosegli z medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem, z drugimi TOZD, z izrednim zalaganjem delavcev Mehanizacije in montažerjev iz GO Šentjurja ter z dobrim sodelovanjem in načrtovanjem TOZD IGM pri dobavi elementov montažne konstrukcij sistema Ingrad. Upam in želim, da bodo tudi ostale temeljne organizacije, ki sodelujejo v tej investiciji, tvorno prispevale, da bo objekt pravočasno predan namenu. Miran Krklec Stanovanjski blok v Pregradi — Izvajalec TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina delegati in delegacije Letovanje 1984 Informacija o zasedenosti naših počitniških zmogljivosti v mesecih juniju In juliju In o še prostih kapacitetah V prikaz zasedenosti naših počitniških zmogljivosti v mesecih juniju in juliju je vključeno samo število družin, ki so že letovale, število nočitev in oseb v celi sezoni pa bo prikazano v kasnejši analizi, ki bo izdelana po zaključku sezone. Analiza bo dostavljena v obravnavo Izvršnemu odboru konference OOZS GIF Ingrad in delavskemu svetu delovne organizacije. Do zdaj so v naših počitniških domovih letovale 203 družine in sicer po krajih: Bašanija 43, Baška 8, Cres 23, Cikat 23, Medveja 6, Novalja 10, Piran 49, Podčetrtek 3, Portorož 27, Rogla 8 in Umag 3. SE PROSTO Bašanija — od 17. 9. 1984 dalje Baška — od 28. 8. do 30. 9. 1984 Cres — od 7. 9. 1984 dalje Cikat — od 28 8. do 30. 9. 1984 Medveja — od 28. 8. do 30. 9. 1984 Novalja — od 28. 8. do 30. 9. 1984 Piran — vse zasedeno! Podčetrtek — od 14. 8. do 24. 8. in od 10. 9. do 30. 9. 1984 Portorož — od 28. 8. dalje Rogla — od 10. do 13. 9. in od 24. 9. 1984 dalje — izmene vsakih 7 dni Umag — od 7. 9. do 30. 9. 1984 V vseh počitniških domovih, razen na Rogli, so izmene vsakih 10 dni. Goran Hočevar kadrovske vesti Vsako leto, pred malo daljšim odmorom, ko gredo delegati na zaslužen (nezaslužen) dopust, pripravi skupščina zbora združenega dela poročilo o uresničevanju delegatskega sistema za določeno obdobje — maj 1983 — maj 1984. V poročilu so navedeni podatki za delo vsakega zbora posebej, ki se sestajajo na skoraj izključno ločenih sejah. Nadaljuje se tudi s prakso skrajšanih gradiv, vendar kot delegati u-gotavljamo, jim to še ni povsem uspelo. Zaradi preobremenitve delegatov se je v zadnjem obdobju zmanjšalo število sej v primerjavi s prejšnjim obdobjem. V poročilu ugotavljajo že znana dejstva, da učinkovitost delegacij zavisi predvsem od stopnje razvitosti samoupravnih odnosov v OZD, in kvalitetnega kadrovanja članov delegacij ter aktivnosti vodje delegacije. Pomemben dejavnik za uspešno delo delegatov je pomoč strokovnih služb ter i-zobraževanja delegatov. Kot vemo, je izobraževanje delegatov v naši OZD že redna praksa, s pomočjo strokovnih služb pa še vedno ne moremo biti zadovoljni. Pred vsakim zasedanjem konference zbora pisno zaprosimo določene strokovne delavce za mnenja na določeno točko dnevnega reda v poročevalcu, vendar od njih le redko prejmemo strokovno mnenje, ki bi bilo v pomoč pri odločitvah delegatov na konferencah. Zbor združenega dela je imel v tem obdobju 9 sej, katerih se je udeležilo 27 naših delegatov (100 %). Posredovali smo 4 delegatska vprašanja in 27 razprav. Razprave so bile kritične in kar je posebej pohvalno, smo na vsa vprašanja dobili tudi ustrezne odgovore (že na seji sami ali kasneje v pisni obliki). V večini primerov so naše pripombe tudi upoštevali. Da je bilo delo naše konference res uspešno, potrjuje podatek, da smo se tako kot v prej- Skupna disciplinska komisija GIP »Ingrad« Celje, je v mesecih junij, julij in do 6. avgusta obravnavala 46 kršiteljev delovne obveznosti. V enem primeru ni izrekla primera (lažja kršitev), v 4 primerih je ustavila disciplinski postopek (delavci so med postopkom na lastno željo zapustiti delo), v 2 primerih je obravnavo preložila, izrekla 2 opomina, o-stali ukrepi pa so: Javni opomin Fogler Marjan, povzročanje nereda na delu, TOZD GO Celje, Živkovič Stanoje, neopravičena odklonitev de- šnjem obdobju tudi letos, med 40 konferencami, uvrstili na 3. mesto, takoj za Aerom in Železarno iz Štor. Na pobudo delegatov v zboru, se je razen zadev, ki so bile uvrščene v program, posebej obravnavalo vprašanje izgub, stabilizacijski program v občini in e-konomski položaj trgovine v občini. Za jesensko skupščino se pripravlja analiza o prevozu delavcev na delo in z dela. Žal pa tako ugodne ocene ne moremo zapisati za delo delegacij v SIS družbenih dejavnosti, saj na skupščinah samih v preteklem obdobju nismo dosegli bistvenega napredka. Ta ocena ne velja samo za delo naših delegacij, ampak je odraz celotnega delegatskega sistema. Ne moremo več trditi, da je temu vzrok predvsem pomanjkljiv informacijski sistem, vendar pa še vedno iz preobsežnih informacij večkrat ni možno Izluščiti bistva. Slabosti v delovanju delegacij se kaže v vse premajhni možnosti odločanja, glede na administrativne okvire in postavljene limite, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Zaradi izredne širine in razvejanosti delegatskega sistema predstavlja dodaten problem struktura delegatov, kar se odraža predvsem v naši OZD. Kljub več ali manj pasivnemu odnosu delegatov do dela v delegacijah oziroma udeležbe na samih sejah skupščin SIS družbenih dejavnosti, se naša OZD nahaja po aktivnosti na 6. mestu v občini, kar dokazuje še slabši odnos delegatov v ostalih OZD. Ob analiziranju delegatskega sistema se je večkrat pojavila tudi ideja o združevanju nekaterih SIS. Tega vprašanja vsekakor ne bi smeli zanemariti, saj bi se s tem zmanjšalo trenutno preveliko število delegatov, delo pa bi s tem postalo kvalitetnejše. Marta Ograjenšek la, TOZD Mehanizacija, Glu-šac Veljko, poskus odtujitve lastnine TO (majhna vrednost), TOZD GO Žalec, Klarič Marko, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD Mehanizacija, Osmič Hasan in Osmič Serif, oba neopravičen izostanek 2 delovna dneva, TOZD GO Celje. Razporeditev na drugo delo Pungartnik Ivan, neodgovorno. grobo in malomarno ravnanje s strojem, vsled česar je nastala velika materialna škoda (z dela strojnika na delo gospodarja dvorišča), TOZD Mehanizacija. Delavec mora poravnati tudi vso škodo, ki Je nastala z njegovim nevestnim delom. Denarna kazen Kumalič Sefik, vinjenost na delu (10% OD — pogojno na dobo 1 leto), TOZD GO Ljubljana, Plavšič Tomo, povzročitev nereda in pretepa na delu (10% OD), TOZD IGM Medlog. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno na 3 mesece Lečnik Miha, neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu, TOZD PO, Grgurič Vlado, neopravičen izostanek z dela, TOZD GO Celje. — pogojno na 6 mesecev Mujkanovič Jusuf, neopravičen odnos in vinjenost na delu, TOZD GO Ljubljana, Nezič Ibrahim, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni in vinjenost na delu, TOZD GO Celje, Parič Enver, neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu, TOZD Proizvodni obrati, Tapaj Josip, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD GO Žalec, Plavšič Ivan, neprimerno, grobo obnašanje do sodelavcev in žaljivo obnašanje na obravnavi disciplinske komisije, TOZD IGM Medlog. — Pogojno na dobo 1 leta šelember Branko, neopravičen Izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Celje, Golavšek Ernest, neopravičena uporaba prevoznega sredstva in povzročena škoda, TOZD Mehanizacija. Prenehanje delovnega razmerja — dokončno Lupič Niko, Rorič Peter, Močič Cveto, neopravičen i-zostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD Proizvodni obrati, Narič Milan, neopravičen i-zostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana, Cimerman Silva, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, DSSS, Ig-njič Miloš, neopravičen izostanek z dela 12 delovnih dni, TOZD IGM Medlog, Be-škovnik Srečko, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, Fusič Metod, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni (obema je DS TOZD IGM Medlog spremenil ukrep v pogojno na 1 leto), Klevže Jože, Meštrič Stjepan, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni oba iz TOZD Proizvodni c-brati, Gashi Alil, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD Mehanizacija, Imamovič Suad, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, Gnjatič Mile, neopravičen izostanek z dela nad 10 delovnih dni, Jevtič Stojko, neopravičen izostanek z dela nad 10 delovnih dni, Vasič Mile, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, Cigrovski Alojz, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, Je-vič Nedeljko, neopravičen i-zostanek z dela 13 delovnih dni, vsi TOZD IGM Medlog. Štefka Krušič V mesecih maj, junij in julij smo na novo kadrovali 170 delavcev, od teh 21 iz JLA. V istem obdobju je odšlo 123 delavcev in sicer v JLA 6. UPOKOJENI Starostno upokojeni: Hudomalj Franc, rojen 12. 11. 1923, vodja obrata v Medlogu. Delo je združeval v naši organizaciji od 2. 3. 1959 do 30. 6. 1984. Stanuje Nazorjeva 17, Celje. Mikolič Anton, rojen 9. 11. 1925, knjigovodja osebnih dohodkov na izpostavi Rog. Slatina. Delo je združeval od I. 10. 1959 do 30. 6. 1984. Stanuje Trlično n. h., Rogatec. Hohnjec Jože, rojen 15. II. 1923, tesar v Rog. Slatini. Delo je združeval od 6. 7. 1964 do 7. 7. 1984, stanuje Roginska gorca 4, Pristava. Krušič Alojz, rojen 17. 6. 1925, delovodja v Medlogu. Delo je združeval od 16. 4. 1963 do 30. 6. 1984, stanuje Zadobrova 132, Celje. Predčasno upokojeni: Lubej Mihael, rojen 2. 7. 1928, tesar v Rog. Slatini. Delo je združeval od 1. 2. 1973 do 30. 6. 1984. Stanuje Bobova 16, Šmarje. Kalamari Rozalija, računovodja v Mobilia, delo je združevala do 30. 6. 1984. Jagoš Josip, tesar v Ljubljani, delo je združeval do 8. 6. 1984. Černivec Milan, železokri-vec iz Ljubljane, delo je združeval do 30. 6. 1984. Poljanšek Dragica iz Prevozov, delo je združevala do 30. 4. 1984. Šubelj Ciril, delovodja iz Ljubljane, delo je združeval do 5. 5. 1984. Romih Slavica, finančni knjigovodja, rojena 25. 9. 1933. Delo je združevala od 5. 9. 1977 do 31. 5. 1984, stanuje Dobrova 35, Celje. Eisekoler Alojz, rojen 8. 6. 1925, tesar v Rog. Slatini. Delo je združeval od 29. 6. 1959 do 5. 7. 1984, stanuje Sveta Ema 13, Pristava. Kerkoš Albert, rojen 10. 6. 1925, vodja izobraž. službe v skupnih službah. Delo je združeval od 1. 8. 1954 do 8. 7. 1984. Stanuje Vodnikova 5, Celje. Invalidsko upokojeni: Planinšek Alojz, rojen 17. 6. 1937, miner v Medlogu. Delo je združeval od 16. 6. 1959 do 29. 6. 1984, stanuje Kasaze 103, Petrovče. Kuzma Slavko, skladiščnik iz Ljubljane, delo je združeval do 22. 6. 1984. Košec Franc, rojen 10. 10. 1930, tesar v Rog. Slatini. Delo je združeval od 21. 5. 1970 do 31. 7. 1984. Stanuje Grobelno 17 a, Grobelno. Marija Pšaker ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragega očeta JURIJA JEVŠINEKA se Iskreno zahvaljujem sodelavcem In Osnovni organizaciji sindikata TOZD Mehanizacija za darovano cvetje In spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Jurij z družino ZAHVALA Ob prerani Izgubi moje sestre FANIKE ROJNIK sc Iskreno zahvaljujem sodelavcem In Osnovni organizaciji sindikata TOZD GO Žalec za darovani venec, Izrečena sožalja In spremstvo na njeni zadnji poti. Ivan Rojnlk kršitve delovnih obveznosti POVZETEK INFORMACIJE O URESNIČEVANJU STALIŠČ RS ZSS O INFORMIRANJU V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Lani je bil sprejet republiški zakon o družbenem sistemu informiranja, ki pomembno (vsaj normativno) vpliva na sistem informiranja v ozdih, zato objavljamo poroblematiko, ki so jo zbrali in objavili sindikati in je povezana z uresničevanjem tega zakona. Vsebina Informiranja v ozdih Po vsebinski plati je bilo največ doseženega pri obravnavanju zaključnih računov in periodičnih obračunov, čeprav ostaja še vedno problem preobsežnosti poročil (kopica številk in tabel) brez ustreznih razlag in komentarjev. Vsebina informiranja v ozdih je še vedno preveč vezana na sestanke delavskih svetov, zborov delavcev, periodičnih in zaključnih računov. Premalo pa je opozorilnih oziroma kontrolnih informacij o uresničevanju sklepov, odstopanja od planov in o problemih ter težavah pri zagotavljanju proizvodnih planov, storitev, pokrivanja obveznosti, učinkih združevanja dela In sredstev, učinkih investicij itd. Priporočilo o temeljnih listah informacij je slabo upoštevano. Na prste obeh rok bi lahko prešteli delovne organizacije, ki imajo s samoupravnim aktom razdelano listo informacij (dnevno, tedensko, desetdnevno, mesečno,...) in tudi določeno kdo zagotavlja posamezne informacije z liste ter kako jih kje objaviti. Velik del delavcev je še vedno slabo obveščen o ključnih vprašanjih poslovanja in samoupravljanja. Del poslovodnih delavcev, delavcev s posebnimi pooblastili in organizacijskih vodij, informiranju zaposlenih ne pripisuje ustrezne pozornosti, imajo pa istočasno velik vpliv na vsebino (selekcija) informacij. Podružbljanje Informiranja v ozdih S stališči smo se zavzeli za ustanavljanje odborov za informiranje v delovnih organizacijah kot izvršilnih organov delavskih svetov. V letu 1982 je bilo v Sloveniji ca. 100 delovnih organizacij, ki so imele tak ustrezen organ. Odbori so se v glavnem pokazali kot primerne oblike podružbljanja informiranja, saj so usmerjali tako vsebino kot tudi načine informiranja v ozdih. Ponekod pa jih še napačno razumejo ter jih postavljajo v vlogo uredniških odborov in podobno. Toda odbori niso edini način podružbljanja informiranja v ozdih, široka dopisniška mreža, sindikalni informatorji, uredniški odbori, vpliv sindikalnih organizacij in organov — vse to so možne oblike podružbljanja informiranja, resnici na ljubo ne povsod uveljavljene. Sredstva In načini Informiranja V ozdih dajejo še vedno preveč poudarka glasilom, ki imajo gotovo pomembno vlogo v celovitem sistemu informiranja. Po drugi strani pa so bile zadnja leta zaradi varčevanja močno prisotne težnje po ukinjanju oziroma redkejšem izhajanju glasil. Tudi v sindikalnih organizacijah se je krepilo spoznanje, da brez temeljite razčlembe vpetosti glasil v sistem informiranja ni mogoče kar na pamet in brez izbora drugega sredstva informiranja ukinjati glasil. Visoki stroški tiska in občasno pomanjkanje papirja pa so hkrati krepili težnjo po večji uveljavitvi občasnih biltenov, posebej v zadnjem času pa tudi razglasnih postaj. Samoupravne delovne skupine kot oblike informiranja in delegatska osnova za delavske svete imajo v številnih organizacijah, vendar so te skupine premalo vsebinsko in organizacijsko opredeljene, da bi v večji meri služile kot tista raven informiranja in odločanja, kjer se oblikujejo pobude, predlogi in vprašanja za samoupravne ter poslovodne organe in zagotavlja hitra povratna informacija. Normativna urejenost sistema Informiranja Ob treh zakonih (ZZD, Zakon o družbenem sistemu informiranja in Zakonu o javnem obveščanju) informiranje ni ustrezno normativno urejeno. Posebej je presplošno opredeljeno v tistih delovnih organizacijah, kjer to področje obravnava le statut. Več ozdov ima ob statutih še pravilnike o urejanju in izdajanju Glasila, ki opredeljujejo samo ožji del sistema informiranja, večji ozdi pa imajo informiranje normativno bolje urejeno: Ob statutih imajo še pravilnike o informiranju na ravni delovne organizacije. Analiza pravilnikov pa je pokaz.ala na številne slabosti v normativnem urejanju, posebej, da sredstva posrednega informiranja v ozdih še ne pojmujejo kot sestavni del sistema informiranja, da omejeno razlagajo načelo javnosti dela ter dostopnosti do podatkov In da odgovornost virov informacij (vseh služb in odgovornih delavcev) ni zadosti konkretizirana v smislu določil o dajanju natančno določenih podatkov in informacij s svojega področja v določenem časovnem obdobju. Priredila — mj ZAHVALA Ob smrti naše drage žene In mame ALOJZIJE LIPOVŠEK, se Iskreno zahvaljujemo sodelavcem v temeljnih organizacijah za cvetje, izraze sožalja In da ste Jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Še prav posebno se zahvaljujemo za vence, ki so Jih poklonile Osnovne organizacije sindikata. Llpovškovl: mož Jože In sinovi Maks, Marjan, Slavko, Dušan, Milan In Jože Ob zaključku šolskega leta Ne dolgo tega se je končalo — vsaj kar se pouka tiče — šolsko leto 1983/34. Za nekatere uspešno, za druge spet neuspešno, tretji pa bodo skušali še sedaj v avgustu na popravnih izpitih popraviti in zlesti v naslednji razred. Zakon o usmerjenem izobraževanju nam je letošnje leto prinesel tudi prve diplomante IV. zahtevnostne stopnje, ki so se izobraževali 3 leta in so bili v t. I. srednjem programu. Tako smo ob koncu junija dobili precej novih pripravnikov, ki se bodo usposabljali (pripravniška doba) pri nas 6 mesecev. Po tej dobi bodo opravljali strokovni izpit. Namerno sem uporabil nove izraze iz Zakona o usmerjenem izobraževanju, saj se boste slej kot prej srečali z njimi vsi v vsakdanjem življenju. Pripravniki so dolžni voditi dnevnike o svojem delu. Mogoče par besed o u-spehu naših štipendistov! U- V spomin tov. Jerinu Izgubili smo dobrega pedagoga In vzgojitelja, tovariša Marjana Jerina. Rodil se Je 18. 12. 1914 v Celju, kjer Je postal učitelj. Med II. svetovno vojno je opravljal najodgovornejše naloge v kozjanskem odredu. Pri Ingradu se Je zaposlil — pogodbeno kot vzgojitelj mladih rodov v dijaškem domu v Riharjevi, leta 1974. Pred tem se Je upokojil kot ravnatelj I. osnovne šole v Celju. Mnogo generacij Je vzgojil In pripeljal do kruha. Vedno Je rad pripovedoval o svojem življenju, o svoji sestri Cvetki Jerin, ki so Jo ubili Nemci, o partizanstvu, bil Je poln življenja, rad se le pošalil. Bil Je Izredno priljubljen In v letih, ko je služboval pri nas, ga Je poznal vsak mlad človek naše DO. Zato ni naključje, če smo ga prav mladi Ingrada predlagali za naj-vlšje mladinsko odlikovanje OK ZSMS In sicer Plaketo mladosti, ki Jo Je bil Izredno vesel. Mnogo Je teh fantov — danes mož, ki se ga bomo spominjali kot svojega vzornika, mnogo Je brigadirjev, ki se bodo spominjali njegovih obujanj spominov. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. speh je sorazmerno dober. Podatki, ki jih bom navedel, se nanašajo na učence, ki bodo še nadaljevali šolanje (se pravi, da zraven ni zajet uspeh pripravnikov). Tako smo imeli ob koncu šolskega leta enega odličnjaka ali 1,2%, devet prav dobrih (10,8%), 48 dobrih (57,8%), 20 zadostnih (24,1 %) ter 5 učencev (6,1 %), ki bodo na popravnih izpitih skušali svoj uspeh popraviti ter dvigniti na pozitiven. Skupaj pomeni, da je kar 93,9 % u-čencev uspešno opravilo razred v rednem šolskem letu. Če k temu še dodam, da je zagotovo več kot 70 % vseh teh štipendistov iz drugih republik. Večina teh fantov stanuje v našem domu Dušana Finžgarja in nemalo zaslug za ta uspeh gre gotovo tudi vzgojnemu osebju in ostalim iz DDF. Moram pa povedati, da so to podatki za učence II. in IV. zahtevnostne stopnje, ne pa za srednje, višje in visoke šole. Da pa ne bo danes govora samo o pripravnikih ter o šolskem učnem uspehu, še par besed o počitnicah in delu med njimi. No, že ustaljena praksa je, da naši štipendisti opravijo čez poletje mesec dni prakse. Tako je bilo tudi letošnje leto. Kot vsako leto pa se je javilo s prošnjo za opravljanje počitniške prakse tudi nekaj neštipendistov. Blaž Lilija ŽIVLJENJSKO DOGNANJE Vsaka roža oveni, vendar se vedno rodi nova še lepša. Ravno tako je z upanjem. Vsako upanje enkrat ugasne, a takoj vzplamti! Biža Ali veste? Vedno več nas je ljubiteljev mestnega CB vala na frekvenčnem območju 27 MHz, kateri je namenjen »uporabnikom« za medsebojno kumuniciranje, izmenjavo podatkov in informacij, obveščanju o raznih prometnih nezgodah, prav tako obveščanju ob raznih akcijah in prireditvah, ter izmenjavi podatkov in informacij, ki so pomembne za področje SLO in DS. Vsem nam, imetnikom CB postaj, je skupni konjiček vzpostavljanje in potrjevanje čim daljših zvez, ter odkrivanje za nas »novega« področja e-lektronike in elektrotehnike. V Ameriki se je CB rodil pred nekaj desetletji, točneje 1949 leta, pri nas pa se je ta veja komuniciranja u-veljavila šele v zadnjem desetletju. Računam, da je samo na področju celjske občine okoli dvesto imetnikov CB radijskih postaj in je tako ustvarjena nevidna mreža stalne prisotnosti na frekvenci. Verjetno vas je malo, ki veste, da ima v našem domu Dušana Finžgarja svoje klubske prostore CB Radio klub Dušan Finžgar Celje, ki združuje CB operaterje iz celjske regije. V svojem dokaj kratkem obstoju je klub zabeležil lepe uspehe pri svojem delovanju. Verjetno ste videli pri naši proslavi 25. letnice Ingrada na Go-milskem avtomobile s čudnimi antenami, ki so vzpostavili radio vezo med našo upravo In Gomilskim. To so bili naši člani, ki so pripomogli k nemotenemu organiziranju in obveščanju vozil — avtobusov za prevoz naših delavcev. Vsekakor koristna uporaba CB komuniciranja. Želimo še več sodelovanja. Prav tako naj omenim, da v naši delovni organizaciji aktivno deluje več radioamaterjev na amaterskem UKW področju 145 MHz. Večkrat zasledimo v časopisih novico o akcijah radioamaterjev, ki so že marsikomu rešile življenje v zadnjem trenutku pri organiziranju dobave večkrat nujnih in dragocenih zdravil. Zabeležil YU 3 AZX Tone Poženel II Blaž Lilija f A < Karate sekcija ŠD Ingrad — prikaz veščin BgBgBg k E30B 000000 BSBSBB □□□ 00000 CIFKU4K.I UMETNIK. HALA bS.tfA.VIC A NA AfCN. Polotoki m< >HAvt:a ENt/INOfT ■ZVEZE, zokuIre gr id DA 1 IVAN M«N*TT( KCll KOLirn- 3UGOSL. REKA KRAtf PRI Lct^OVcu TATVINA PRITISK T0VNLNA V ceuau DETELA ObEOA HUP KVMra.ps- T0Vl<$ pohodniki tam okrog 11. ure. Tam bo preskrbljeno za hrano in pijačo, vsi udeleženci bodo prejeli značko Planinskega društva ter spominski žig pohoda, vpisani pa bodo tudi v knjigo Gi-possovih pohodov. Planinska sekcija Ingrad pripravlja ob tej priliki sledečo turo: v četrtek 13. 9. popoldne prevoz do Aljaževega doma v Vratih, v petek vzpon na Triglav in spust do Doliča, v soboto pa mimo Triglavskih jezer do Planine na Kraju, kjer bo Gipossovo srečanje. V nedeljo spust do Bohinja in povratek v Celje. Podrobnejše informacije dobite pri Dragu Jankoviču — Skupne službe. Vabljeni! Vili Šuster 5. POHOD PLANINCEV SOZD GIPOSS Letos na Komno Planinski pohodi Gipossa so postali tradicionalni. To zdaj že lahko rečemo, saj se letos pripravlja petič zapored. Po srečanjih planincev naše sestavljene organizacije na Veliki Poljani (1980), Veliki Planini (1981), Raduhi (1982) in Glažuti (1983), prirejamo pod pokroviteljstvom MP Instalacija Iz Ljubljane in v organizaciji Planinskega društva Instalacije, v soboto, 15. septembra 1984 5 pohod planincev SOZD Giposs na Komno. Cilj in prizorišče srečanja je PLANINA NA KRAJU (1513 m), kjer ima Planinsko društvo Instalacija poleg koče pod Bogatinom svoj planinski dom. Ta dom leži sredi Triglavskega narodnega parka in je s svojo lego na križišču planinskih poti zelo primeren za planinske ture na Bogatin (1977 m), na Mahav-šček (2008 m), na Lanževico (2003 m), na Kuk (2085 m), na Krn (2245 m) in na Triglavska jezera. Zbirališče pohodnikov bo v soboto, 15. septembra ob 7.30 pri Planinskem domu Savica (Bohinj), kjer bo možno parkirati vozila in oddati prtljago na tovorno žičnico. Skupinski odhod bo organiziran ob 8. uri v spremstvu planinskih vodnikov. Posebna oprema ni potrebna, hoje pa je približno 2 in pol ure. Pot od Savice do Komne in naprej do Planine na Kraju ni težka. Iz Ukanca se v številnih zavojih pot blago vzpenja do roba Spodnje Komne. Po krajšem postanku pri Domu na Komni, kjer bo prevzem prtljage iz žičnice, je še 15 minut do cilja, kjer na Planini na Kraju stoji Planinski dom Instalacija. Predvidoma bodo . Po več letih Proizvodni obrati spet prvi v Ingradu. Prešerno veselje po zmagi IGRE MLADOSTI Pokal športnikom PO Na dan proslave 25-letni-ce Ingrada, 16. junija 1984, ko je bilo na Gomilskem srečanje našega kolektiva, sta potekali tudi finalni tekmovanji v malem nogometu in vleki vrvi v okviru Iger mladosti. Tako so imeli športniki veliko navdušenih navijačev in veselje zmagovalcev je bilo še prijetnejše. Uvrstitve: Mali nogomet: 1. IGM Medlog, 2. Mehanizacija, 3. Proizvodni obrati in 4. Dom učencev Ljubljana. Vleka vrvi: 1. GO Celje, 2. Prevozi, 3. Proizvodni obrati in 4. GO Ljubljana. O rezultatih v ostalih panogah smo že poročali v prejšnjem glasilu, v skupni uvrstitvi pa je vrstni red: 1. Proizvodni obrati 46 točk, 2. Skupne službe 44, 3. GO Celje 40, 4. Mladinski dom D. F. 28, 5. GO Ljubljana 19, 6.—7. Prevozi in Dom učencev Ljubljana, 8. IGM Medlog, 9—10. Pro-jektiva in Mehanizacija in 11. Lesni obrati. Ostale temeljne organizacije niso letos sodelovale v tem tekmovanju, čeprav so se prijavile. Po zajetni jubilejni številki ob 25 letnici delovne organizacije in tej dvojni v času letnih dopustov, ki sta zapolnili obdobje od maja do sep- IZID ŽREBANJA Za jubilejno nagradno križanko je prišlo doslej največ rešitev. Žrebanje, ki je bilo 17. julija, je odločilo, da nagrade prejmejo: 500,- din Stane Jesenek, skupne službe; 300.- din Dragica Škoflek, Mehanizacija; 200,- din Joža Tavželj, Cankarjeva 2, Celje po 100.- din pa Maja Bratina, Laško, Marta Ograjen-šek, Karel Goričan in Franc Bevc, vsi skupne službe ter še Jožica Ledinek, Slovenske Konjice, škalce 77/a. Čestitamo! tembra, bomo skušali do konca leta časopis pogosteje izdajati. Zato prosimo, da prispevke za naslednjo številko za redne rubrike in druge, ki so potrebni za sprotno informiranje, pošljete na uredništvo do 10. septembra 1984. Večjo zavzetost za obveščanje pričakujemo od slej naprej tudi od delegatov iz tozd, ki so v izvršilnih organih delavskega sveta, v uredniškem odboru in izdajateljskem svetu. Uredništvo Vili š. Glasilo v naslednjih mesecih »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad* Cel|e v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grič, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS. sekretariata, je časnik oproščen davka na promet prozlvodov (St. 421-1/72, z dne 16. T. 1974).