GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXII. — 978 ŠTEVILKA 8 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI KAŠA SKUPNA ŽELJA JE MOtNA SOZD HMEZAD Dvaindvajsetega julija smo delavci OZD Hmezad kolektivno v Limberku proslavili dan vstaje in svoj praznik. Promenadni koncert je izvajala in sodelovala v programu, ki ga je uspešno izvedla kulturna skupina 00 ZSM iz TOZD Mesnine, godba na pihala združenja obrtnikov Žalec. Devet ekip je vleklo vrv. Najboljša moštva iz ZE Imeno, DE Kmetijstva i in TOZD Notranja trgovina. Pri ženskah je najboljša ekipa iz TOZD Radlje. Praznovanje, ki je bilo dobro obiskano in veselo ter se je zavleklo pozno v noc, je pričel predsednik sindikata Ivo Vodlan, glavni govornik pa je bil dipl. inž. agr. Zvone Pelikan, v. d. glavnega direktorja, ki je dejal: Tovarišice in 'tovariši! Dovolite mi, da vam vsem skupaj izrečem dobrodošlico z željo, da bi današnji praznik delovne skupnosti Hmezad čim pri- Ako nam bo vreme naklonjeno še v naprej, lahko pričakujemo, da bosta hmeljarjem dobro poplačana trud in prizadevnost. 'jetneje preživeli. V naši sredi toplo pozdravljam bivše člane kolektiva —- naše upokojence in druge goste, ki so še odvzali našemu povabilu. Dovolite mi, da izkoristim to priliko in povem nekaj svojih misli o nekaterih najvažnejših problemih, s katerimi smo-se srečevali v preteklem letu in o nalogah, ki so še pred nami. . Ko smo ob potrjevanju zaključnega računa za leto 1977 analizirali poslovanje v (preteklem letu, smo v glavnem prišli do naslednjih zaključkov: ' — da smo proizvodni plan kot tudi finančni plan v glavnem izpolnili kljub slabim vremenskim pogojem, iT ‘•¡tt da isrnd za dve točki povečali produktivnost, — da je ostanek dohodka bil večji kot v letu 1976, da pa je za razširjeno reprodukcijo ostalo želo malo. S tem problemom Se ne soočamo samo mi, temveč večino delovnih organizacij. Izhod iz tega stanja vidim le v povečanju produktivnosti, usmerjanju naložb v dejavnosti, ki so bolj akumulativne in ne na kraju v ukrepih družbe, da se gospodarstvo razbremeni dajatev tako, da se uskladijo potrebe lin želje z'možnostmi, ki jih gospodarstvo, ima. Ocenjujem, da je start v letošnjem letu ugodnejši kot v, preteklem in da imamo realne možnosti, da bo prizadevanju vseh nas gospodarjenje izboljšamo. V preteklem letu smo veliko pozornosti in dela posvetili izva-janju določil zakona o združenem delu. Zelo veliko časa, dela’ in , živcev j e bilo vloženega v reševanj e ¡bodoče organiziranosti Hmezada kot celote v sklopu širše celjske regije. Predvideno organiziranje novih TpZD in DO znotraj Hmezada je namreč pripeljalo do tega, da smo ponudili koncept reorganizacije SOZD Dobrina v tak agroživilski kompleks, .ki bi tesneje povezal in združil interese primarne kmetijske proizvodnje, predelave, in trgovine. Variante, da bi Hmezad kot DO razpadel v več DO in izginil, nismo mogli sprejeti, saj delovni ljudje Hmezada že vrsto let združujejo delo ih' sredstva, besno sodelujejo in se dohodkovno povezujejo, delijo dobro in slabo.in-si solidarno pomagajo. Ugled in afirmacija, ki jo je Hmezad dosegel doma in v svetu, pa je tudi sad in dediščina vseh naS, ki se je ne moremo čez noč odreči.. Sklep o organiziranju SOZD Hmezad je logična posledica dolgoletnega razvoja Hmezada. Smo pred odločitvami', ki lahko bistveno vplivajo na naš nadaljnji razvoj. Ob organiziranju novih TOZD in DO so prisotne špekulacije na delitev kolektivov po načelu >>žgubaši« skupaj — za vse naj poskrbi družba — ostali skupaj, obneupoštevanju tesne tehnološke, prostorske in dohodkovne povezanosti s tistim delom kolektiva, ki naj bi po tem načelu posloval z ostankom dohodka, i Čeprav smo se dogovorili, da bomo bodočo organizacijo postavili tako, da bi bila čimbolj racionalna, so prisotne težnje p d ustanavljanju takih DO, ki niti po obsegu poslovanja niti po številu zaposlenih, za to nimajo pogojev. Take 'separatistične težnje posameznikov lahko povzroče to, da bomo še ta borni preostanek dohodka porabili za administracijo. Pri bodoči organiziranosti Hmezada moramo izhajati predvsem iz načela: kaj nas povezuje, kaj so skupni cilji, kje skupaj vlagamo in ustvarjamo dohodek, kje skupaj delamo in katere skupne cilje imamo. Pred nami je velika in odgovorna naloga. Družba nam je zaupala ogromna sredstva. Odgovorni smo za čimbolj smotrno izkoriščanje kmetijskega prostora. Temu se morajo individualni interesi podrediti. Tudi izkušnje nas učijo, da je le v slogi moč in da solidarnost delavcev marsikdaj pomaga prebroditi največje težave. Ob razmišljanju kaj nas bo v bodoče povezovalo v SOZD Hmezad menim, da predvsem želja in nujnost po skupnem in usklajenem razvoju. Temu primemo se moramo tudi organizirati. Zavedati se moramo, da se morajo razvijati TOZD, DO in SOZD med seboj usklajeno in soodvisno. Zato bomo načrtovali razvoj na nivoju TOZD, nato na nivoju DO in končno na nivoju SOZD. To ni ponavljanje, to so kvalitetni nivoji. Na nivoju SOZD bomo na primer načrtovali razvoj tistih dejavnosti in tiste investicije, ki so pomembne za več DO in za Hmezad kot celoto. Tem planom in nalogam primemo pa bomo morali organizirati sposobne strokovne službe. Za lažji in enakopraven, vendar ne monopolistični nastop na tržišču, bomo morali bolje organizirati komercialno dejavnost in temu podrediti osebne ambicije in koristi. Tu mnogo izgubljamo, ne samo materialno, temveč tudi na ugledu, ki si ga je Hmezad pridobil. Na eni strani moramo doseči čim večjo enotnost, na dragi pa čim bolj pravične in čiste dohodkovne odnose. Bolj kot doslej bomo morali stimulirati dobro delo in vse kar posameznik doprinese k razvoju Hmezada in v korist nas vseh. Pred nami so velike naloge, ki bodo zahtevale mnogo razumevanja, večkrat tudi odrekanja stvarem, ki so manj pomembne za reševanje ključnih problemov. Tak konkreten problem je na primer izgradnja mlekarske industrije v okvira Hmezada. Ta je izredno pomemben za tisoče kooperantov in delavcev v družbenem sektorju in ne le za tiste, ki delajo v mlekarnah. Da imajo naši delovni ljudje smisel in posluh za tak pristop dokazujejo že sprejeti sklepi o skupnem nastopu in vlaganju za izgradnjo mešalnice krmil, farme bekonov, rekonstrukcijo klavnice itd. .Tovarišice in tovariši! Morda je bil moj govor preveč konkreten in premalo kakovosten. Zato bom končal, da nam za slavje ostane več časa. Želim vam, da bi to slavje bilo čimbolj prijetno in da bi čimvečkrat slavili ob doseženih delovnih zmagah. Zvone Pelikan, dipl. ing. agr. v. d. glavnega direktorja Izvajanje programa samoupravne preobrazbe TOZD in DO Hmezad V skladu s sprejetim programom samoupravne preobrazbe, stališč DPO in sklepov zborov delavcev in kmetov kooperantov so delavski sveti TO v mesecu juniju in juliju razpisali referendume za odločanje delavcev in kmetov kooperantov za organiziranje novih TOZD in TZO. Referendumi so bili 30. junija, 2., 5, in 10. julija medtem, ko je DS TOZD Kooperacija razpisal referendum za 30. julij. Na podlagi zapisnikov komisije za izvedbo referendumov ugotavljamo, da so delavci na referendumih odločili, da se organizirajo naslednje nove TOZD: Iz sedanje TO Kmetijstvo Žalec se organizirajo dve novi TOZD in to: KMETIJSTVO I. V njo se vključijo dosedanja DE Latkova vas, DE Gozdarstvo in PE vzrejališče Žovnek. KMETIJSTVO n. V njo se vključijo dosedanja DE Vrbje, Petrovče, Celje in PE faT-ma Zalog in Podlog, ribogojnica in enota za investicijsko vzdrževanje. Referendum je bil 30. junija. Iz sedanje TO Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah se organizirajo tri nove TOZD in to: PROIZVODNJA IN STORITVE. V njo se vključijo lastna kmetijska proizvodnja in storitvene dejavnosti. KMETIJSKA PRESKRBA. V njo se vključijo vse trgovske poslovalnice, ki poslujejo v sestavu sedanje TOZD in trgovina na debelo. KOOPERACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH pa sestavljajo kmetje kooperantje iz tega področja. Referendum je bil 30. junija in 2. julija. Iz sedanje TO Mesnine Celje se organizirajo tri nove TOZD in to: PROIZVODNJA. V njo se vključijo dosedanje DE proizvodnja, SPE Nabava in PE Vzdrževanje. TRGOVINA NA DEBELO. V njo se vključijo dosedanje organizacijske enote Prodaja na veliko in malo, Izvoz in Avtopark. MALOPRODAJA. V njo se vključijo vse dosedanje prodajalne mesa v sestavi sedanje TOZD Referendum je bil 5. julija. Iz sedanje TO Strojna Žalec se organizirajo dve novi TOZD in to: KOVINARSKA. V njo se vključi dosedanja PE Kovinarstvo v Žalcu. SERVIS. V njo se vključi dosedanja mehanična delavnica, storitve z buldožerji, skladišče z rezervnimi deli in prodaja avtomobilov. Referendum je bil 10. julija. Iz sedanje TO Notranja trgovina Žalec se organizirajo tri- nove TOZD in to: TRGOVINA NA VELIKO. V njo se vključi dosedanja grosistična dejavnost TO in predstavništva. TRGOVINA NA MALO. V njo se vključijo PE Blagovnica Žalec in PE Tržnica. TRANSPORT. V njem bo dosedanja PE Transport. Referendum je bil 5. juilja. Iz sedanje TO Gostinstvo se organizirajo dve novi TOZD in to: SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA. V njo se vključi dosedanja PE Samopostrežna restavracija Celje., HOTEL PREBOLD. V njem bo dosedanji hotel Prebold Referendum je bil 30. junija. Za organiziranje (TZO) temeljnih zadružnih organizacij v TOZD Kooperacija Žalec je delavski svet razpisal referendum za 30. julij, na katerem so kmetje kooperanti in delavci odločali o svoji bodoči samoupravni organizaciji. Za vse poprej navedene novo organizirane TOZD je izvršen vpis predznambe sklepa v sodnem registru. Vse dosedanje TO v sestavi DO Hmezad so bile s posebnim obvestilom obveščene o novih TO, ki imajo pravico sprožiti spor pri sodišču združenega dela v roku 30 dni, če smatrajo, da posamezne novo organizirane TO ne izpolnjujejo pogojev za organiziranje TO, ki jih določa zakon. V 30 dneh po dostavi obvestila o organiziranju TO in vpisu predznambe v sodnem registru ni bil sprožen spor glede obstoja pogojev za organiziranje nove TO, zato postane sklep pravnomočen. S tem pridobi novo organizirana TO pravno sposobnost za konstituiranje. Ta pa vsebuje: — sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v TO, — sprejem statuta TO, — sprejem sporazuma o razdelitvi premoženja, — sprejem drugih splošnih aktov, — izvedba volitev v organe upravljanja, 5 — imenovanje poslovodnega organa, — sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, statuta delovne organizacije in samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Te naloge so zelo zahtevne in zahtevajo od vseh strokovnih delavcev in samoupravnih organov polno prizadevanje^ da bodo končane do konca leta. Tajnik komisije Savinek Franc INA Petrokemija OOUR proizv. gnojiva KUTINA Povodom proslave 10 godina * proizvodnje gnojiva i dodeljuje plaketu SOZD Hmezad Žalec za dugogodišnju i uspješnu saradnju Kutina, 1. 6. 1978 NOVE STOPNJE ZA OBRAČUN PRISPEVKOV IZ OSEBNIH DOHODKOV Ob zaključku polletja ali točneje 10. 6. 1978 je Uradni list SRS, št. 12 prinesel nove stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov. Ti se v marsičem razlikujejo od dosedanjih. Ker je uzakonjen princip, da je OD delavca bruto OD, od katerega mora plačati prispevke, vsaka sprememba stopenj prispovkov neposredno-vpliva na velikost neto osebnega A) DOMICILNI PRISPEVKI (v !% od bruto dohodka. Ravto ta pa je za vsakega posebno zanimiv. V priloženi tabeli prikazujemo nove stopnje prispevkov v primerjavi z dosedanjimi. Prispevke iz OD delimo na domicilne (A), to je na prispevke občine bivališča in sedežne (B), to je na tiste, ki se nanašajo na občino; sedeža organizacije, kjer delavec dela. OD): Občina stalnega bivališča Repub. davek Občin. davek Otroško varstvo Osnov. izobraž. Za kulturo Za tel. kul. Za soc. skrbstvo NOVE Stopnje skupaj STARE STOPNJE SKUPAJ RAZLIKA Celje 1,00 - 0,67 6,53 1,34 0,58 0,97 11,09 9,20 + 1,89 Žalec 1,00 0,50 0,77 4,94 0,75 0,30 0,71 8,97 9,50. — 0,53 Šmarje 1,00 0,50 1,39 4,53 0,75 0,25 . 1,48 9,90 . 9,23 + 0,67 Radlje 1,00 0,50 «j s 0,44 6,83 0,80 0,30 0,64 . 10,51 10,04 + 0,47 Ilirska Bistrica 1,00 0,50 0,52 5,74 0,81 0,31 0,57 9,45 j 9,34 + 0,11 Šentjur 1,00 0,50 1,32 4,69 0,87 0,30 1,41 10,09 9,47 + 0,62 Laško 1,00 0,50 1,00 5,10 0,52 0,51 0,65 9,28 6,67 + 2,61 Slov. Konjice 1,00 0,50 1,36 5,86 0,94 0,26 0,88 10,80 9,53 + 1,27 Mozirje 1,00 0,50 0,20 6,94 0,76 0,20 1,46 11,06 8,02 + 3,04 Velenje 1,00 0,50 0,89 6,12 1,70 - 1,63 0,68 12,52 .10,87 + L65 Tolmin 1,00 0,50 0,23 5,32 0,73 0,27 1,37 9,42 11,35 — 1,93 Hrastnik 1,00 0,50 ' 0,82 3,88 1,50- 0,28 0,19 ’ 8,17 9,70 — 1,53 Zagorje 1,00 0,50 0,73 . 6,51 1,48 0,55 0,75 11,52 10,40 + 1,12 Trbovlje 1,00 0,50 1,00 ’ 3,52 0,78 0,21 0,28 7,29 — — V imenu konference osnovne organizacije sindikata Hmezad je množico delavcev, zbranih od Ilirske Bistrice, Šmarja in Radelj ob Dravi, pozdravil predsednik Ivo Vodlan. B) SEDEŽNE STOPNJE (v % od bruto OD): Občina zaposlitve Za otroški dodatek Za zdr. varstvo Za inv. pok žavarov. Nove STOPNJE SKUPAJ STARE STOPNJE SKUPAJ RAZLIKA Celje 2,74 7,95 10,60 21,29 22,56 — 1,27 Žalec 2,74 7,56 10,60 20,90 22,71 —1,81 Šmarje 2,74 8,35 10,60 21,69 21,97 — 0,28 Radlje Ilirska 2,74 7,92 10,60 21,26 22,00 — 0,74 Bistrica 2,74 8,06 10,60 21,40 21,32 + 0,08 Laško 2,74 6,24 10,60 19,58 24,40 — 4,82 Hrastnik 2,74 7,22 10,60 20,56 22,05 — 1,49 Trbovlje 2,84 7,17 10,60 20,61 22,03 — 1,42 Tolmin 2,74 7,46 10,60 20,80 20,33 + 0,47 'Primerjavo smo. naredili s stanjem prispevkov konec marca 1978, Posamezni prispevki so se spremenili že v času od marca do junija. Glavnina prispevkov pa se je. spremenila po Uradnem li-'Stu SRS, št. 12. Iz preglednic vidimo, da so -se prispevki bistveno spremenili. Na - splošno gre za povečano porabo občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in za zmanjšanje prispev- kov za zdravstveno in invalidsko-pokojnin-sko Vafstvo. Seštevek stopenj za določenega delavca dobimo, če seštejemo domicilne (A) in sedežne (B) stopnje prispevkov. Primer: Delavec s stalnim bivališčem v , Celju, zaposlen pa je v Žalcu, mora plačati skupaj prispevke v višini 31,99 % od bruto OD (= 11,09 4- 20,90), doslej 31,91 % ali delavec iz Šmarja ki dela (Nadaljevanje na 8. strani) piiiiiimiiiiiiiiiimimiimHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiiiimiiiiiiiiimiuiiiiiiiiuNmiMmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii S . — I Regijsko tekmovanje traktoristov j V začetku avgusta (12. VIII. ob 9. uri ob 16. dnevu hmeljarjev) bo XXI. re- | | gijsko tekmovanje traktoristov in V. regijsko tekmovanje mladih zadružnikov 1 | za območje Celja pri letališču v Levcu. § | Tekmovali bodo v oranju z dvobrazdnim plugom, v spretnostni vožnji in § | teoriji (po literaturi: Novak: -šropilna tehnika, Jenčič: Kmetijski stroji, Zakon | | o združevanju kmetov, o kmetijskih zemljiščih: po prilogi Kmečkega glasa št. | | 15 z dne 12. 4. 1978 in Jelka Hočevar: Pleveli in herbicidi). Za ta tekmovanja je iz leta v leto večje zanimanje, zato je tudi vredno 1 | ogleda. ’ | 16. dan hmeljarjev bo 12. in 13. avgusta I Vabljeni tekmovalci, tekmovalke in gledalci! | iUIIIIIHIIIlIIIIlIIlIIlIIIllIllllflllllllllllUlIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIlIllIIIIIIlllIIIIlIIIIIIIIMIIIIIIIlIlIIlIllIlUIIIlIIlIIIIIIIIIIIIlllIlIIIIUlUIIIIIIlllIIIIlIlli Illllllllliniin Hladno vreme je zadržalo hmelj v razvoju, zato bomo pričeli obirati pozneje kot običajno Nesreče opozarjajo Požari, ki se pojavljajo na stavbah, hlevih, sušilnicah pa tudi raznih samohodnih in drugih priključnih strojih, predvsem pa pri žetvi, škropljenju in spravilu sena opozarjajo, da naša družbena samozaščita nikakor še ni zaživela. Predvsem pa ni čutiti dejavnosti gasilskih trojk, oziroma aktivnega delovanja posameznih članov v naših DE in posluha odgovornih vodij enot. V zadnjem času beležimo požare tudi na različnih priključnih strojih. Pri vsem tem pa ugotavljamo, da določil pravilnika o varstvu pred požarom ne poznamo, predvsem pa 136. in 137. člena, ki določata, kateri stroji morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati. Zaradi tega opozarjamo, da mora imeti: — vsak traktor gasilni aparat na prah (S-2 ali S-3);. — vsak kombajn 2 gasilna aparata na prah (S-9 oziroma S-6); — pršilnik MYERS gasilni aparat na prah (S-9 ali S-6) (za aparate morajo biti ustrezne konzole na sprednjem delu pršilnika); — stroji pri spravilu sena nameščene gasilne aparate (na prah, CO2, peno).Delavci, ki spravljajo seno v skladišča (senike, silose, itd.), morajo imeti posebej določeno mesto, kjer lahko kadijo. Vodje skupin s6 odgovorni za ustrezno delovno disciplino. — Vsi stroji, s katerimi upravljamo na polju morajo imeti poleg tega še lopato za gašenje požara z zemljo. — Nemalo DE nima dovolj ustreznih gasilnih aparatov. To velja predvsem za aparate na prah. Aparati manjkajo tako na strojih in priključkih kot tudi skladiščih s strupi, skladiščih lahko vnetljivih tekočin in drugih prostorih. Vedeti je treba, da brez ustreznih gasilnih sredstev ne more biti učinkovita preventiva. Po toči zvoniti je prepozno! — Vsako tovorno motorno vozilo mora imeti aparat za gašenje požara. Če vozilo prevaža nevarne snovi, mora imeti še dodatni gasilni aparat. —- Vsako leto je potrebno poslati gasilne aparate na pregled pooblaščenemu zavodu. Čas obiranja in sušenja hmelja se hitro bliža. Zato ne odlagajte s pregledi gasilnih aparatov! Na stavbah moramo predvsem pregledati električno napeljavo, zamenjati pokvarjena stikala in luči. Vse razvodnice naj bodo pokrite. Luči za razsvetljavo naj imajo zaščitna stekla. Niso redki primeri, da odstranimo zaščitno steklo na svetilki zato, da vstavimo večjo — močnejšo žarnico. S tem smo sicer povečali svetilnost, povečali pa smo tudi nevarnost požara. Zaščitno steklo na svetilki ima nalogo preprečiti žareči nitki žarnice pri eventualni eksploziji, da povzroči požar (hmelj, seno, slama, papir itd.); V kolikor hočemo imeti boljšo svetilnost, moramo zamenjati tudi Svetilko in ne samo žarnico. Posebno pozornost moramo posvetiti varovalkam. Uporabljati smemo le originalne varovalne vložke, ne pa sami varovalke »popravljati« z večjim številom žic itd. Vsako dodatno obremenitev električnih uporabnikov moramo izvesti strokovno in temu ustrezno tudi namestiti ustrezne varovalke. V nasprotnem primeru izgubijo varovalke svojo nalogo in pojavijo se požari na instalacijah. Teh primerov beležimo zadnje čase precej. Tudi kooperanti velikokrat nestrokovno postopajo s popravili varovalk in posledice se pojavijo nemalokrat v obliki rdečega petelina. Tudi pri kooperantih pogrešamo malo več posluha za nabavo gasilnih aparatov, predvsem aparatov na prah (S-aparati). S tudi aparati lahko gasimo tudi električne naprave, vnetljive tekočine, pline itd. Ne smemo namreč pozabiti, da tehnika hitro napreduje. Če smo bili v stanju nabaviti traktorje, razne priključne stroje, zgraditi hleve, POROČILO INTERNE RANKE Vsi finančni pokazatelji so v 000 din Na področju kreditiranja izkazujemo za I. polletje 1978 naslednje stanje: I. Krediti za proizvodne naložbe: Stanje 30. 6. 1977 Stanje 30. 6. 1978 Indeks 1. Vloženi kreditni zahtevki 302.204 323.214 107 2. Odobreni krediti 286.300 323.214 113 3. Koriščeni krediti 222.224 250.379 113 4. Stanje kreditov 222.120 247.033 111 Kreditni zahtevki so bili vloženi za proizvodnjo in pripravo hmelja v izvoz v znesku din 100,00, za kooperacijsko pitanje živine v znesku din 27,380, za predelavo mesnih izdelkov din 11,000, za zaloge mesnih in mlečnih izdelkov din 27,800, izvoz blaga din 48,154, proizvodnja sadja-din 5.500, zaloge svinjskega mesa za tržne rezerve din 8.680, izdobavo mesa in mesnih izdelkov vojnim poštam din 20.750, premostitveni kredit za izplačilo osebnih dohodkov iz sklada skupnih rezerv SOB Žalec in SRS din 23.000 ter druge namene. Z najetimi krediti in lastnimi sredstvi TOZD je Interna banka zagotavljala vsemi TOZD nemoteno izvajanje sprejetih gospo-] darskih načrtov in plačevanje vseh obvezno-] sti v dogovorjenih rokih. II. II. Krediti za. investicijske naložbe a) Družbeni sektor Stanje 30. 6.1977 Stanje 30. 6.1978 Indeks 1. Vloženi kreditni zahtevki 95.707 93.522 98 2. Odobreni krediti 69.287* 12.503 18 3. Koriščeni krediti 36.375 23.785 65 4. Stanje kreditov 212.845 244.321 115 V letošnjem letu so bili vloženi naslednji kreditni zahtevki: za naložbe v hmeljarstvo, za prevedbo živine, za izgradnjo skladišča reprodukcijskega materiala in' razširitev strojnega servisa pri TOZD Kmetijstvo Šmarje, za sanacijske naložbe mlekarne in dodat- ni zahtevek za hladilnico. Vsi ti zahtevki še niso odobreni, razen dodatnega zahtevka za hladilnico. Koriščenje pa se nanaša na račun odobrenih.kreditov iz prejšnjega leta. b) Zasebni sektor Stanje 30. 6. 1977 Stanje 30. 6.1978 Indeks 77/78 1. Vloženi kreditni zahtevki 15.176 28.496 188 2. Odobreni krediti 9.465 24.503 259 3. Koriščeni krediti 22.443 22.134 99 4. Stanje kreditov 104.648 181.123 173 Močno povečanje vloženih kreditnih zahtevkov in odobrenih kreditov je nasproti leta 1977 v tem, ker so vsi vloženi kreditni zahtevki bili izdelani na lanskih pogojih sporazuma in se ni čakalo na spremembo sporazuma, kot je to bil primer lani. Žal pa s podatkom o koriščenju kreditov nismo zadovoljni, ker vkljub povečanju kreditov nismo dosegli tudi povečanja korišče- nja kreditov. Najbolj zaostaja tudi TOZD Kooperacija Žalec, saj ima sama za 10 milijonov neizkoriščenih kreditov in to brez le tošnjih odobrenih. Glavni vzrok za takšno slabo koriščenje je pomanjkanje cementa in plemenske živine in drugega gradbenega materiala. Porast kreditov pa je intenzivnejše pospeševalne službe s kmeti kooperanti. III. Interna banka izkazuje naslednje skupne vire in plasmaje sredstev: Viri sredstev: Stanje Stanje 30. 6.1977 30. 6.1978 1. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 161.108 268.924 167 2. Dolgoročni krediti za obratna sredstva 35.873 14.276 40 3. Krediti za trajna obratna sredstva '32.345 . 27.494 85 4. Dolgoročni krediti za osnovna sredstva 228.350 ' 257.648 113 5. Ostali viri 107.158 90.053 84 Skupaj 564.834 , 658.395 117 ZA PRVO POLLETJE Plasmaji sredstev: 1. Krediti za obratna sredstva, ki so - l prenešeni na TOZD 97.582 215.728 221 2. Krediti TOZD za proizvodne naložbe 127.382 99.918 78 3. Krediti, dani drugim OZD za obratne namene 30.438 ' • __ - . 4. Krediti. TOZD za investicijske naložbe 211.802 243.088 115 5. Krediti drugim OZD za investicijske naložbe 91.163 91.196 100 6. Saldo sredstev na žiro računih in deviznih računih 6.467 4.076 63 . 7. Drugi plasmaji — 4.389 Skupaj 564.834 658.395 117 Poslovni rezultat Interne banke je naslednji v 000 din Stanje Stanje 30.6.1977 30.6.1978 a) Prihodki 1.510 384 25 b) Odhodki 790 3 c) Dohodek 720 381 53 č) Delitev dohodka — obresti 437 278 64 — članarine • — sodne takse 1 — bančni stroški 51 102 200 — del skupnega dohodka, ki pripada OZD 232 — Banke delijo dohodek enkrat letno in to po zaključnem računu. IV. KAKO SMO PLANIRALI POTREBE PO OBRATNIH SREDSTVIH ZA LETO 1978 Potrebe, katere smo predvidevali z načrtom potrebnih obratnih sredstev za leto 1978, so se v novem načinu poslovanja bistveno povečale. Na povečane potrebe vplivajo v glavnem žiro računi, prek katerih teče plačilni promet TOZD. Znano je, da smo do 31. 3. 1978 poslovali preko skupnega žiro računa in tako lahko koristili vsa razpoložljiva sredstva na žiro računu tudi tekoči priliv. V novem načinu poslovanja od 1. 4. 1978 dalje se plačilni promet DO odvija preko 18 žiro računov pri 5 SDK, kar povzroča znatne težave, ker ležijo prosta sredstva na žiro računih nekaterih TOZD, pri drugih TOZD se pa izkazuje pomanjkanje sredstev. IB rešuje nelikvidnost TOZD na ta način, da prenaša prosta sredstva iz žiro računa kot likvidnostni kredit na žiro račun TOZD, ki ne morejo poravnati zapadlih obveznosti. Stanje likvidnostnih kreditov v primerjavi z načrtovanimi potrebami po obratnih sredstvih je od L 4. 1978 do 30. 6. 1978 naslednje: (Nadaljevanje s 4. strani) sušilnice- pa tudi farme itd., potem bomo v stanju nabaviti še vsaj en ali več aparatov na prah (S-9) oziroma S-3 (ali S-6) za na traktor oziroma v garažo ali hlev. Vedeti mora-ramo, da lahko storimo največ v trenutkih, ko požar izbruhne. Z uporabo ustreznega aparata lahko v teh trenutkih rešimo več kot pozneje prispele gasilske enote. Le-te lahko največkrat požar le omejijo. Na sušilnicah se pojavi dosti požarov zaradi slabih kurišč, dimnih cevi ali dimnikov. Niso redki primeri, ko hmelj skozi razpoke uhaja v dimnike ali pa je na kuriščih in ceveh toliko plev in hmelja, da je požar stalen spremljevalec sušenja hmelja, zato ni iz trte izvito spoznanje, da ob vsakem sušenju hmelja zgori kakšna sušilnica. Morda bi z upoštevanjem zgoraj napovedanega le prekinili to neslavno tradicijo? V pitališčih piščancev ih podobnem so lahko 'leglo požara tudi različne naprave za ogrevanje (plin itd.), električna instalacija in (kot povsod) premajhna disciplina glede kajenja, uporabe odprtega ognja, varenja v vnetljivem okolju brez izvedbe varnostnih mer ali uporabe iskrečega orodja v takšnih prostorih. Uporaba plina v gospodinjstvu tudi prinaša razne nevarnosti, zato se naj uporabniki seznanijo z njimi, ki pretijo pri uporabi plina. Če nevarnost poznamo in vemo kako ravnati, potem to največkrat ni več nevarnost. Vsekakor pa nabava in namestitev raznih opozorilnih napisov, kot so »prepoved kajenja«, »prepoved uporabe odprtega ognja«, »nevarnost plina« lahko ob ustrezni disciplini veliko pripomore pri preprečevanju nastanka požarov. Predvsem pa upoštevajmo današnjo poplavo raznih plastičnih mas, ki so praviloma vse gorljive, ene bolj, druge manj, in uporabo ter skladiščenje goriv za traktorje in druge stroje, razna kurilna olja, uporaba raznih sprejev v ' gospodinjstvu, uporabo sredstev za zaščito rastlin (nekatera so tudi Vnetljiva) in uporaba različnih barv in lakov. Vse to povzroča poleg klasičnih gorljivih snovi stalno in veliko nevarnost ne samo za nastanek požara ampak tudi za eksplozijo, kar ima lahko za nas in našo imovino hude posledice. Jug TABELA I NAČRTOVANE POTREBE PO OBS V PRIMERJAVI S STANJEM LIKVIDNOSTNEGA KREDITA ZA II. TRIMESEČJE 1978 APRIL MAJ JUNIJ ¿ap. št. TOZD načrtovano -.stanje kred. Indeks načrtovano stanje kred. Indeks načrtovano stanje kred. Indeks 1 2 3 4 5 6 7 8 9 i. Kmetijstvo Žalec —13.240 — 4.476 34 —14.229 —18.846 132 — 16.313 — 21.026 128 2. Kmetijstvo Šmarje + 9.058 + 11.250 124 + 2.398 — 2.549 — 6.040 — 2.849 47 3. Kmetijstvo Ilirska Bistrica — 1.208 — 1.909 — 1.908 4. Kmetijstvo Radlje — 4.247 — 3.381 80 — 5.357 — 6.782 127 — 5.630 — 7.332 130 5. Sadjarstvo Mirošan + 3.434 + 4.064 + 4.564 6. Vrtnarstvo Celje + 3.000 + 3.397 113 + 2.800 + 3.917 • 140 + 2.800 + 3.357 119 7. Kooperacija Žalec + 37.002 + 32.628 88 + 18.289 + 27.278 149 ' + 19.849 + 31.278 157 8. Mesnine Celje + 4.491 —14.018 + 4.145 + 4.782 115 + 4.424 + 1.432 32 9. Mlekarna Celje + 1.689 — 7.712 + 1.205 — 11.072 + 1.371 — 8.122 10. Export-import Žalec + 1.476 + 8.754 593 + 1.291 + 11.074 857 + 2.817 + 744 26 11. Mešalnica Žalec — 15.212 —10.481 69 —10.069 + 69 — 21.907 — 7.701 35 12. Strojna Žalec — 7.041 —10.728 152 — 6.117 —10.728 175 — 4.663 —12.828 275 13. Gostinstvo Celje + 2.162 — 4.693 + 2.391 — 1.853 + 2.240 — 1.203 14. Hladilnica Celje — 15 — 4.579 — 50 — 7.809 + 75 — 5.080 15. Notranja trgovina Žalec — 57.792 — 53.120 92 — 59.792 — 51.170 86 — 54.792 — 31.670 58 16. Skupne službe + 1.661 + 261 16 4- 1.435 — 1.018 + 1.739 — 198 17. Hmelj + 1.183 + 1.183 + 1.183 Skupaj — 37.008 — 53.489 144 — 61.120 — 61.367 101 — 74,030 — 57.359 77 Planirane potrebe so korigirane za saldo prenešenih kratkoročnih kreditov v I. trimesečju iz IB na TOZD, kar ne velja za TOZD Kooperacija, ker je ta kredit v planu že upošfevan. V. Stroški plačilnega prometa so se v I. trimesečju povečali za 6 % ali 13 din v primer- javi z enakim obdobjem leta 1977, kar je realno z ozirom na povečani obseg poslovanja. Povečanje v drugem trimesečju pa. znaša 593 din, ali 2,32%, kar je posledica novega načina poslovanja po žiro računih TOZD. Promet se je povečal zaradi medobratnega poslovanja, ki se vrši tudi preko žiro računov, delno pa tudi na račun prenašanja li- kvidnostnih sredstev na žiro račun združenih sredstev ter prehodnega računa. ' Po računu 606 in 19004 si je SDK zaračunala skupaj za II. trimesečje 171 din razlika din 868 je zaračunana v breme žiro računa TOZD. Interna banka je dala pismeno vlogo SDK podružnici Celje z obrazložitvijo in ute- TUDI ODKUP MLEKA KMETIJSKE ZADRUGE SLOVENSKE KONJICE PREK RAČUNALNIKA V obračun odkupa mleka je treba vključiti množico podatkov kot: količino, higiensko stopnjo mleka, tolščo in ali je mleko proizvedeno v sodelovanju po pogodbi ali ne. Količino in odstotek tolšče pa je treba prilagoditi skupnemu vzorcu zbiralnice. Sele na tako zbrane podatke lahko obračunamo vse sestavne dele cene, ki se odražajo kot dodatki in odbitki. Vseh sestavnih delov cene je kar de-vet. Obračun mleka je torej zamotana stvar. Zato se je več organizatorjev odločilo, da poverijo obračun odkupa mleka Elektronsko-ra-čunskemu oddelku Hmezada v Žalcu. Z junijem 1978 obračunava odkup mleka prek računalnika tudi KZ Slovenske Konjice za svojih skoraj 600 proizvajalcev. Prek računalnika obračunavajo odkup mleka naslednje organizacije: Kooperacija Žalec, Kmetijstvo Šmarje, KK Šentjur, ERA Velenje, KZ Slovenske Konjice in del Koroške kmetijske zadruge. T, G. HMELJ V JULIJU Razvojne faze hmelja so bile v zakasnitvi, kar , je posledica hladnega. vremena in malo sončnih ur. Zato so hmeljarji dodali zadnji obrok dušika za sorte savinjski golding, aurora in apolon v količini do 50 kg čistega dušika. Skupno letno dodana količina je 160 do 200 kg/ha s tem, da smo upoštevali spodnjo rnejo gnojenje s hlevskim gnojem ali škropljenje z amon-sulfatom. Za sorto atlas lahko količino povečamo do 230 kg/ in gnojimo šele po 1.8. Ob primerni vlažnosti zemlje smo plitvo kultivirali ali-samo branali, pri tem pa.pozili, da nismo rušili grebena v • vrsti. Prvo škropljenje :v cvet: je bilo večji del končano' do 22. :7. Večino nasadov je bilo potTebno'škropiti le s fungibi-dom (cuprablau Z, bakreno apno super mycodifol) pri hmeljevtperonospo-ri in nasade atlasa ter ahila smo škropili s cosanom proti pepelasti plesni. V nekaterih hmeljiščih, pa je bilo treba dodati tudi sredstva proti ušem (ultracid + tedion,. lanate ali dursban). Cez nekaj dni smo drugič škropili v cvet proti peronospori, kar utegne' marsikje biti tudi zadnje škropljenje v hmelj ščih. Zato smo'morali vse- nasade pregledati temeljito in ugotoviti kako je s populacijo zelene listne uši! Pregledali smo posamezne' hmeljne rastline od tal do vrha in. se prepričali, da so bili tudi najnež-nejši listi na vrhu prosti uši. Prehodili smo hmeljišča po dolgem in počez in zlasti bili natančni v tistih vrstah, kjer škropilnica zaradi poševnih drogov ni mogla iti, -in ha robovih, ; Za uši smo' imeli, na zalogi dovolj ustreznih sredstev: ultracid ' + tedion ali lannate alf nrsban, ker sistemična sredstva v tem Pasu niso bila več primerna. ‘ inštitut .za. hmeljarstvo NA MORJU JE NAJLEPŠI AVGUST Prostih je še nekaj mest: — v počitniškem domu v Crikvenici od 2.1. VIII. do 4. IX. — v Barbatu na Rabu od 28. VIII. do 4. IX. in — v Biogradu na moru od 19. VIII. do 29. ! Vlil. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST! KADROVSKI ODDELEK POROČILO INTERNE RANKE (Nadaljevanje s 5. strani) meljitvijo, da je tako povečanje stroškov za DO kot celota nesprejemljivo. Na pismeno vlogo pa še SDK ni odgovorila. Stroški plačilnega prometa za I. polletje 1978 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1977 so v TOZD naslednji: 1977 .1978 Indeks v 000 din Kmetijstvo Žalec 27 55 203 Kmetijstvo Šmarje 41 68 165 Kmetijstvo Ilirska Bistrica 7 46 657 Kmetijstvo Radlje 5 21 420 Sadjarstvo Mirosan 3 13 433 Vrtnarstvo Celje 5 18 360 Kooperacija Žalec 56 89 158 Mesnine Celje 98 145 147 Mlekarna Celje 42 73 173 Export-import Žalec 14 48 342 Mešalnica krmil Žalec 14 51 364 Strojna Žalec 12 29 241 Gostinstvo Celje 10 ' 26 260 Združena hladilnica Celje 3 13 433 Notranja 'trgovina Žalec 96 161 167 Skupne službe Žalec 12 606 eS 133 19004 38 SKUPAJ 433 1.039 239 HRANILNICA IN POSOJILNICA IZKAZUJE NI SREDSTEV: Viri sredstev NASLEDNJE STANJE VIROV v 000 din Stanje 30.6.1977 Stanje 30.6.1978 Indeks 1. Hranilne vloge 58.828 £6.728 126 2. Bančna posojila 61.417 90.720 148 3. Republiška udeležba • 22.734 v 24.661' 108 4. Posojila drugih organizacij 4.429 9.756 220 5. Kratkoročni krediti 16.069 17.700 110 6u Ostala-pasiva 8.120 13.949 171 Skupaj 181.596 243.513 134 Plasmaji sredstev 1. žiro račun 2.545 1.842 72 2. Obvezna rezerva 6.855 8.767 128 3. Vezana sredstva HIP 5.611 1.384 25 4. Gotovina v blagajni 1.880 1.528 81 5. Kratkoročni krediti ustanovitelju 32.514 26.999 83 6. Dolgoročni krediti ustanovitelju 2.685 1.963 73 7. Posojila 121.297 181.123 149 8. Krediti drugim HKS 536 232 43 9. Ostala sredstva 7.673 19.675 256 Skupaj | 181.596 243.513 134 ' Stanje kreditov- kmetom in delavcem se je povečalo za 49 % ali za 59.826 din. Od stanja vlog odpade 72 % na .vlagatelje kooperante, razlika 28 % odpade na vloge delavcem. Plan- hranilnih vlog je dosežen s 102 %. - POSLOVNI.USPEH HRANILNICE JE NASLEDNJI: 1977 1978 Prihodki - 16.620 2.237 Odhodki -- 16.620 8,258 Izguba . ' 6.021 Hranilnica v tekočem poslovnem letu ugo-tavlja_prvič svoj poslovni ■ rezultat po sistemu plačane realizacije, kar je v skladu s sprejetjem novega zakona P ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 62/77. Po zakonu se štejejo v celotni prihodek samo tiste obresti, ki so plačane kar velja za redne, zamudne in interkalame obresti. Odgovorna služba mora priučiti in pripravi- ti spremembe sistema obračuna obresti, da ne bo • Hranilnica in posojilnica izkazala izgube v zaključnem računu zaradi neplačane realizacije kot je to primer za obračun obdobja -januar—junij 1978. VIII. Pri realizaciji investicij gre v glavnem za nadaljevanje večjih investicij iz preteklega leta in sicer: | izgradnja žičnic in obnova nasadov, rekonstrukcija vzrejnega centra Žovnek, dokončanje telečnjaka Zalog, izgradnja silosov za žitarice, skladišče in prostori za sezonce Mirosan, zaključna dela pri izgradnji hlevov za brojlerje Radlje, nakup lokala Hudinja' Vrtnarstvo, izgradnja vodnega rezervoar!3 Mesnine, ureditev hladilnice za jogurt Mlekarna., TOZD Kmetijstvo Šmarje zaključuje z deli pri ureditvi trgovin in skladišč poškodovanih po. potresu. Pri TOZD Kmetijstvu Žalec je večja postavka tudi prevedba živine. Vse drugo pa predstavlja v glavnem manjša dela in nabavo najmanjše opreme za nemoteno poslovanje. ZA PRVO POLLETJE Investicijske naložbe so realizirane v na slednjem obsegu: TOZD Planirano realizacija Indeks ' Angažirana sredstva: lastna tuja Kmetijstvo Žalec 63.077 24.789 39 11.365 13.424 Kmetijstvo Šmarje 55.588 ' 6.500 12 5.570 930 Kmetijstvo Ilirska Bistrica l 13.104 Kmetijstvo Radlje 3.094 1.754 57 925 829 Sadjarstvo Mirosan 5.550 2.912 52 1.764 1.148 Vrtnarstvo Celje 2.351 1.324 56 — 1.324 Kooperacija Žalec 24.022 4.528 19 2.599 1.929 Mesnine Celje 53.429 2.614 5 645 1.969 Mlekarna Celje 28.353 1.466 5 353 1.113 Export-import Žalec 5.169 297 5 — 297 Mešalnica Žalec 58.425 3.856 7 48 3.808 Strojna Žalec 16.910 672 4 299 373 Gostinstvo Celje 500 219 44 — 219 Združena hladilnica 800 793 99 — 793 Notranja trgovina Žalec 9.414 2.113 22 217 1.896 Skupne službe Žalec 1.830 1.215 66 — 1.215 Skupaj 341.616 55.052 16 23.785 31.267 IX. Pregled kupci in dobavtelji GO po TRD v r primerjavi z istim obdobjem lani. TOZD 1.1.— 30.6.1977 1. L— 30.6.1978 I Indeks kupci dobav. kupci dobav. kupci dobav. Nerazporejena sredstva — 878 42 — 18 9 2 21 Združena sredstva 14 — 19 1 — 9 7 47 Počitniški domovi 6 Kmetijstvo Šempeter 1.322 136 504 225 38 165 Kmetijstvo Šmarje 2.450 1.262 4.117 3.409 168 270 Kmetijstvo Radlje 223 118 351 498- 157 422 Sadjarstvo Mirosan 49 — 3 184 375 Vrtnarstvo Celje 398 144 724 408 182 283 Kooperacija Žalec 1.523 302 2.596 922 170 305 Mesnine Celje 13.396 9.023 18.011 11.082 134 122 Mlekarna Celje 8.773 2.295 12.358 4.778 141 208 Hmezad — hmelj 723 — 2.413 — 334 — Hmezad Žalec — 2.246 — 2.373 . 982 — 538 44 — 22 Mešalnica Žalec 3.543 — 7.519 960 1.348 27 Strojna Žalec 816 476 1.336 288 164 61 Gostinstvo Celje 1.150 — 20 2.055 82 136 — Hladilnica Celje 1.092 21 284 11 26 52 Notranja trgovina Žalec 7.957 — 2.413 18.421 6.717 231 — Skupne službe 198 55 181 184 91 334 40.814 1.585 63.309 29.616 155 1,868 Terjatve do kupcev in obveznosti do do- Preglednico kupcev in dobaviteljev, stano-baviteljev so prikazane v kompenziranih sal- vanjskih sredstev in plan ter realizacijo SSP dih. — združena sredstva 30. VI. bomo objavili prihodnjič. IHWWHWWWHMW*mWWOWM>>MO—MMOMM—M—HW XXII. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV IN VI. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV Tekmovanje bo v Radljah ob Dravi pod pokroviteljstvom »Hmezad« Žalec in Skupščine občine Radlje. Nosilca tekmovanja sta Zveza organizacij za tehniško kulturo Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. Tekmovanje bo 25. in 26. avgusta. PETEK, 25. 8. 1978 do 13. ure prihod ekip od 14. do 17. ure ogled parcel, priprava strojev in poskusno oranje ob 18. uri sestanek s tekmovalci in žrebanje startnih številk Ob 19. uri tekmovanje v teoretičnem znanju — test ob 20. uri tovariško srečanje ob tabornem ognju ob zaključku mladinske delovne akcije SOBOTA, 26. 8. 1978 ob 8. uri otvoritev tekmovanja o,d 8.30 do 9. ure prikaz oranja ob 9. uri začetek tekmovanja ob 10. uri nastop ekip pionirskih šolskih zadrug ob II. uri propagandni nastgp modelarjev in raketarjev i od 9. do 14. lire tekmovanje v oranju in spretnostni vožnji ob 19. uri razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in zaključek tekmovanja (Nadaljevanje s 3,- strani) v Celju mora plačati 31,19 % prispevkov od bruto OD (= 9,90 + 21,29), doslej 21,79 %. Naveden razpored stopenj prispevkov pa velja samo za redno delovno razmerje. Za dopolnilno delo v lastni ali tuji organizaciji (nadurno delo), je treba plačati vse domicilne prispevke, poleg tega pa še prispevek za zdravstveno varstvo (Celje, npr. 7,95 %) in republiški davek iz OD v višini 18,33%. Tako mora delavec iz Žalca, ki je tudi zaposlen v Žalcu plačati 34,86 % prispevkov iz OD (= 8;97 + 7,56 + 18,33). Upokojenci in delavci z manj kot polovico rednega delovnega časa, morajo plačati od bruto OD vse domicilne prispevke (A), poleg tega pa še republiški davek iz osebnega dohodka v višini 24,19’%.. Delavec iz Celja bo torej plačal 35,28 % prispevkov (— 11,09 + + 24,19). / V gornjem sestavku so prikazane stopnje prispevkov in način izračuna skupnih prispevkov na OD posameznega delavca. Z upoštevanjem prikazanih principov si lahko vsak delavec izračuna, koliko mu ostane od bruto OD, ko organizacija, kjer je zaposlen, v njegovem imenu odvede vse predpisane prispevke samoupravnim interesnim in družbenopolitičnim skupnostim. T. Gu. Tovariš Podobnik rad odpre dovoz na odlagališče smeti vsakomur, ki želi ohraniti čisto okolje. Ce je o Porcijunkuli (2. VIII.) vročina, huda bo prihodnja zima. Ce na velikega šmarna (15. VIII.) sonce peče, dobro vino v sode teče. Kakšno vreme zadnji srpan zvari, tako cela jesen se drži. Kar veliki srpan ne skuha, tudi kimavec ne prekuha. Nihče ti ne more prizadejati več gorja, kot slab sosed. Kritiziramo vedno druge, ker se prvih bojimo. V politiki lahko izbiramo samo svoje sovražnike, prijateljev ne. Zdravnik zdravi, narava ozdravi. Ambicije in bolhe rade skačejo v zrak. Za zaprtimi vrati je največ odprtih problemov. /v |--- O " p'?! Udeležite se tekmovanja iffiiitaf Vabljeni! BAN • HMELJARJEV / . . • te ' : SIS S • § M '. V-'' 1 ! S $§¡1 • S I BRASLOVČE 13. in 14. avgusta 1978 PRIREDITELJ turistično društvo Braslovče POKROVITELJ AGROS, ZDRUŽENA INDUSTRIJA KMETIJSKIH STROJEV IN OPREME ŽALEC LJUBITELJI NARAVE PRIDITE IN RAZVEDRITE SE MED NAMI IN ZELENIMI HMELJNIKI V avgustu smo, v mesecu, ko hmeljar v Savinjski dolini obere zeleno rožo — včasih smo ji rekli tudi zeleno zlato, turistični delavci v Braslovčah pa hitimo z obsežnimi pripravami za 16. tradicionalni DAN HMELJARJEV. Razmere v pridelovanju hmelja se izboljšujejo ^ugodnejša je prodajna cena, narava z vremenskimi pogoji se je letos postavila ob hmeljarja; vse to so faktorji, da bo letošnje praznovanje potekalo v večjem zadovoljstvu in optimizmu, kakor je bilo pretekla leta, ko se je hmeljarja loteval obup. Zato upamo, da bo organizacija praznovanja v prihodnje lažja in ne bo treba iskati finančne pomoči pri tistih, ki jim je hmeljarjenje zelo odmaknjeno. Upamo, da se bo savinjskemu hmeljarju vrnilo staro navdušenje za pridelovanje. Hmeljarji bodo'12. avgusta organizirali interno proslavo, kjer bodo posameznikom podelili priznanja, izbrali novega starešino in proglasili hmeljsko princeso, ki je~bila letos izbrana na drugačen način. Osrednja prireditev dneva hmeljarjev bo v Braslovčah. Tako bo v nedeljo 13. avgusta tekmovanje kandidatk in njihovih spremljevalcev za veliko zlato hmeljsko kobulo. To bo tekmovanje v veščinah iz kmetijstva, ki jih danes ne opravljamo več ročno ampak jih opravlja mehanizacija. Tekmovanje bo enostavno in zanimivo, a ne pretežko. Obiskovalcem želimo prav tako predstaviti našega hmeljarskega starešino, ki naj bi bil od letos naprej'simbol boljših časov hmeljarjenja. ■ Pokrovitelj celotne prireditve je Združenje proizvajalcev kmetijske mehanizacije,in opreme AGROS Šempeter s svojimi člani: AGROTEHNIKA LJUBLJANA SiP ŠEMPETER 8 p TEHNOSTROJ LJUTOMER METALNA MARIBOR, CREINA KRANJ TOZD KMETIJSKI STROJI RAU STROJNA- ŽALEC Združenje organizira razstavo svojih strojev ob prireditvenem prostoru pred gasilskim domom v Braslovčah. Otvoritev le-te bo v nedeljo, 13. avgusta ob 10. uri. Tam bodo tudi demonstracije. Prireditev bomo pričeli že v soboto ob 15. uri z odbojkarskim turnirjem za pokal Braslovč. Ob 17. uri odpiramo v stari šoli razstavo rezbarskih del domačinov Milana Matka in Konrada Marčinka ter slikarskih del Ivana Dečmana, popestreno z razstavo cvetja skrbnih gospodinj s področja KS Braslovče. Otvoritev bo popestrilo s krajšim kulturnim programom PD Braslovče. Zvečer bo na prireditvenem prostoru uvodna zabavna prireditev. V nedeljo popoldne ob 14.30 bo skozi trg Braslovče slavnostni sprevod. V njem bodo sodelovali pari, ki bodo tekmovali za veliko zlato kobulo, novi starešina, dosedanji starešine in dosedanje princese, konjeniki iz Celja, pihalna godba iz Prebolda in številni vozovi s prikazi iz življenja hmeljarjev nekoč in danes. V sprevodu sodeluje tudi pivovarna Laško. Na prireditvenem prostoru bo najprej ocenjevanje voz, predaja starešinstva, tekmovanje deklet in spremljevalcev ter proglasitev zmagovalnega para. Celotno prireditev bo komentiral in vodil znani gledališki igralec in televizijski napovedovalec Jože Logar. Za gostinske usluge bodo poskrbele domače krajevne organizacije. Naš DAN HMELJARJEV so letos podprle številne'domače in tudi inozehiske organizacije. Kvalitetnejšo prireditev nam je omogočila Skupščina občine Žalec, kulturni program pa sgfinandirala Kulturna skupnošt Žalec. Vsem se za razumevanje in pomoč'najlepše zahvaljujemo. NA SVIDENJE OB DNEVU HMELJARJEV! Pripravljalni odbor Sobota, 12. avgusta: Ob 9. uri — XXI. regijsko tekmovanje traktoristov in V. regijsko tekmovanje mladih zadružnikov v Levcu. Ob 15. uri — Odbojkarski turnir na stadionu T-ViD Partizan Braslovče. . Ob 17. uriOtvoritev razstave del domačih slikarjev Milana Matka in Konrada Marčinka ter 'cvetja. Kulturni program. Ob 19. uri,— Zabava s plesom na prireditvenem prostoru. Nedelja, 13. avgusta: Ob 10.'uri —t Otvoritev: razstave kmetijske mehanizacije dn opreme »AGROS« v Braslovčah. « J Ob 10.30 — Prikaz veščin članov konjeniškega kluba iz Celja v jahanju na pri- reditvenem. prostoru v Braslovčah. Ob 14.30 — Slavnostni sprevod skozi Braslovče na prireditveni prostor. Ob 15. uri—Spretnostno tekmovanje deklet "in fantov za veliko zlato hmeljsko kobulo. Ob 15.30 — Predstavitev ..hmeljarskega starešine in princeske, in predaja stare- šiiistva. ■ Podelitev nagrad tekmovalcem. | Po prireditvi hmeljarsko rajanje'ob zvokih, ansambla VOKALI. ORGANIZACIJSKI ODBOR Ožji organizacijski odbor: — predsednik Turističnega društva Braslovče Tone Repnik — podpredsednik Turističnega društva Braslovče Franc Rovšnik — odgovorni organizator turizma ob jezeru Danilo.Vošnjak — tajnica društva Anica Brišnik Organizator odbojkarskega turnirja: ,— TVD »Partizan« Braslovče, odgovoren Bruno Jezernik Organizator razstave: — Turistično društvo -—olepševalna sekcija. Oflgo^orna: Anica Brišnik Organizator razstave kmetijskih strojev in opreme: — AGROS Šempeter. Odgovotna ing. Ivo Majer in ing. Jože Balaško Organizator slavnostnega sprevoda: — Turistično društvo Braslovče, odgovoren Franc Cilenšek Organizator kulturnega programa: — Turistično društvo Braslovče. Odgovoren Andrej Čulk Organizator za pobiranje vstopnine: — Prostovoljko gasilsko društvo Pa-rižlje Organizator za srečolov: —■Turistično društvo Braslovče. Odgovoren Danilo Vošnjak Organizator za dekoracijo kraja: — TD Braslovče in SZDL Braslovče. Odgovorna Jože Jeram in Vojko Robida Organizator gostinskih uslug: — Domače organizacije Organizator za propagando: s' — TD Braslovče,' odgovorna Tone Repnik in Anica Brišnik Organizator ureditve / prireditvenega prostora: — TD Braslovče, odgovorna Vinko Turnšek in Franc Turnšek ZDRUŽENA INDUSTRIJA KMETIJSKIH STROJEV IN OPREME ŽALEC je asociacija združenega dela pretežnega števila proizvajalcev kmetijskih strojev in opreme v Sloveniji,'kateri se je priključila tudi specializirana trgovinska organizacija za oskrbovanje kmetijstva Agrotehnika Ljubljana. V sestavljeni organizaciji Agros so vključeni: — SIP Šempeter s temeljnima organizacijama Tovarna kmetijskih strojev Šempeter in Tovarna kmetijske mehanizacije Krasmetal Sežana — Tehnostroj Ljutomer — Metalna Maribor — temeljna organizacija Metalna — Rau — Creina Kranj sjemeljno organizacijo tovarna kmetijske mehanizacije t— Hmezad Žalec's temeljno organizacijo Strojna in Agrotehnika Ljubljana s temeljno organizacijo Agromehanizacija Sestavljena organizacija Agros je bila ustanovljena pred tremi leti z namenom, da zagotovi kmetijskim porabnikom najširši izbor sodobnih kmetijskih strojev in opreme v zadostnih količinah. V preteklem obdobju skupnega dela so združeni proizvajalci v Agros v veliki tneri uresničili osnovni cilj združitve v sestavljeno organizacijo. Saj so v tem času povečali svoje zmogljivosti v proizvodnji kmetijskih strojev za več kot dvakrat in so hkrati ponudili tržišču 45 novih kmetijskih strojev, kakršnih poprej na jugoslovanskem tržišču ni bilo. Združeni proizvajalci kmetijskih strojev in opreme so svojo proizvodnjo specializirali tako, da vsak proizvaja določene strojne linije in med njimi ni prekrivanj proizvodnih programov. Vsi stroji, ki jih proizvodne organizacije Agros nudijo kmetijstvu, predstavljajo zadnje dosežke kmetijske strojegradnje v Evropi in tako zagotavljajo kmetijstvu najsodobnejšo tehnološko opremo, s katero kmetijskim proizvajalcem omogočajo vrhunske dosežke v njihovi proizvodnji. Vsa prizadevanja proizvajalcev kmetijskih strojev za čim' širšo ponudbo sodobne kmetijske mehanizacije dopolnjuje Agrotehnika, Od proda glavnino proizvodnje združenih proizvajalcev kmetijskim .porabnikom v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji prek lastnih specializiranih prodajaln in neposredno kombinatom in zadružnim organizacijam. Tudi oskrbi z rezervnimi deli kmetijskih strojev posvečajo združene proizvodne organizacije Agros in Agrotehnika posebno skrb, saj venomer širijo število specializiranih servisov in prodajaln rezervnih delov povsod tam, kjer so koristniki te kmetijske mehanizacije. , Združeni proizvajalci kmetijskih strojev v sestavljeni organizaciji Agros se vedno bolj vključujejo tudi v izvoz svojih istrojev in pri tem dosegajo dobre uspehe, kar je prav tako .potrdilo za kvaliteto in tehnološki nivo njihovih izdelkov. ' Seveda pa se z dosedanjimi dosežki združene proizvodne organizacije Agros ne zadovoljujejo, temveč so njihova razvojna prizadevanja mnogo širša. Pripravljeni so že načrti in prototipi številnih novih strojev, ki bodo v prihodnjih letih popestrili ponudbo in omogočili kmetijstvu še večjo stopnjo mehanizira-nosti in z njo povezano višjo produktivnost dela. strojna industrija ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI S TEMELJNIMA ORGANIZACIJAMA ZDRUŽENEGA DELA TOVARNO KMETIJSKIH STRjOJEV ŠEMPETER IN TOVARNO KRASMETAL SEŽANA NUDI IZ SVOJEGA BOGATEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA NAJSODOBNEJŠE TEHNOLOŠKE REŠITVE STROJEV ZA: — spravilo travno-deteljne krme — pnevmatski transport krme — spravilo silažne koruze — spravilo koruze v zrnju — za sušenje — za siliranje — mletje zrnatih plodov — nakladanje, prevoz in raztros hlevskega gnoja 63310 Žalec Ivanke Uran j okove 1 telefon: (063) 710430, 710438, 710446 Proizvodni program a) stroji za krompirjevo tehnologijo^ , avtomatski sadilnik ASK 2 ■sadilnik SK 2 sadilnik KS 4 izkopaMiik. IK 1 • b) 'trosilniki umetnih gnojil TG 15-2 TV TG 45-2 .tG 60-2 c) specialna oprema za hmeljarstvo d) traktorska'oprema e) izdelava raznih del iz kovinarske - stroke po naročilu |§ lehnostroj Proizvodni program 1. Enoosne traktorske prikolice, nosilnosti od 2—5 ton. 2. Enoosne traktorske prikolice' s, tandem izvedbo koles, specialne izrvedbe namenjene- za transport . sladkorne pese in drugih kmetijskih pridelkov, nosilnost 12—-18 ton.. - m 7 6. 3. Dvoosne traktorske prikolice nosilnosti od 3—12 ton standardne in specialne izvedbe za prevoz 7. razsutega materiala. ■Ostali traktorski priključki in oprema. Enooosne avtomobilske prikolice ža prevoz dolgih, paličastih tovorov, izvedba s klasičnimi in avtomatskimi ročicami, nosilnost od 1—8 ton, Dvoosne avtomobilske prikolice klasične ih’ TIR-PAL izvedbe/ nO-‘ sitnosti od 5-—>10 ton. ■Razne prikolice in podvozi delovnih strojev (agregatov ipd.): OZD »TEHNOSTROJ LJUTOMER«, p. o. PROIZVODNJA PRIKLOPNIKOV, KOVINSKIH IN PLASTIFICIRANIH IZDELKOV, MEHANIČNA DELAVNICA, SERVIS VOZIL IN.STROJEV 69240 Ljutomer Prešernova cesta 40 telefon:. (069) 81-035 in 81-064 4. 5. TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Kranj Ljubljanska 22 telefon: (064) 23-857 Proizvodni program Priprava fekalij: električni mešalci dolžine 3.5 in 4,5 m mešalci na traktorski (kardanski, tritookovni sistem) pogon: 3,5 in 4.5 m. Cisterne z vakuum črpalko: 1.0001, 1.7001, 2.2001, 2.7001, 3.0001, 5.0001, 10.0001 Cisterne z mono črpalko: 1.7001, 2.2001, 2.7001, 3.0001 vse z ali brez priključkov za gasilce. Trosilci umetnega gnoja: B 75 '(300, 400, 6001, tritočkovni sistem) s priključki: za trošenje-v vrste za sipanje v vrste' za deponiranje pod zemljo B 78 (2.0001) B 7P <3.0001) llfl metalna TOZD METALNA RAU TOVARNA KMETIJSKE MEHANIZACIJE n. sol. o. 62000 Maribor Jeskova ul. 18 telefon: (062) 32-57(1, 32-197 Proizvodni program , ,‘'.V v. "v- Stroji za zaščito rastlin Traktorski nošeni in vlečeni škropilniki kapacitete od 1001 do 2.0001 (litrov) Traktorski nošeni in vlečeni pršilniki kapacitete od 3301 do 2.0001 (litrov,) . Stroji za predsetveno obdelavo tal Predsetveniki delovne širine od 1,8 m do 6,6 m (metrov) Stroji za medvrstno obdelavo tal Kultivatorji za medvrstno obdelavo sladkorne pese, koruze, soje in drugih vrstnih rastlin Sejalniki za sladkorno peso agrotehnika AGROMEHANIZACIJA Ljubljana NUDIMO blago domače proizvodnje in iz uvoza na debelo in drobno. Za kmetijstvo: kmetijski stroji, traktorji in orodja, gnojila, sredstva ■za varstvo rastlin in druga kemična sredstva. Za gozdarstvo: gozdarski stroji in orodja. Za predelovalno industrijo: celotna strojna oprema. Za kmetijske Stroje in avtomobile: nadomestni deli, gume, laki, ležaji in drugo tehnično blago. Obiščite naše poslovalnice in prodajalne v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ljutomeru, Murski Soboti, Lendavi, Sesvete, Zelini, Lučko in na lastrebarskem! Predstavništva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Skopje. Opravljamo tehnične servise in dajemo strokovne nasvete! (§) Hmezad HMEZAD — TOZD Kmetijstvo Žalec Šempeter Največji proizvajalec savinjskega hmelja Semenarski kombinat ■ PIVOVARNA Laško SOZD HP ZDRUŽENA PODJETJA ŽIVILSKE INDUSTRIJE LJUBLJANA Z ORGANIZACIJAMI-ZDRUŽENEGA DELA: HP DELAMARIS, Izola HP DROGA, Portorož HP KOLINSKA, Ljubljana HP PIVOVARNA LAŠKO, Laško HP TALIŠ, Maribor •, -k ŽELEZARNA ŠTORE tovarna traktorjev V V letošnjem leto se je*v novi in s sodobnimi stroji opremljeni tovarni, p skupno površino 15.000 m2, pričela redna proizvodnja traktorjev. Ideji o usmeritvi v višjo stopnjo obdelave [proizvodov železarne, je sledila^ realizal cija dogovora o sodelovanju železarne s Fiatom,- enim, izmed naj več j ih proizvajalcev .vseh vrst traktorjev, pri proizvodnji 'teh kmetijskih strojev, Proizvodni program železarne obsega dva tipa ' ŠTORE 402 in ŠTORE 404 Oba modela imata 42KS, novost na jugoslovanskem tržišču .pa jo prav 'gotovo model 404, saj ima pogon ina vsa štiri kolesa in s tem učinkovitejše' vozne in vlečne karakteristike, ki omogočajo uporabo tega traktorja tudi nahzrazito težkih terenih oziroma pogojih. Železarna Štore je generalni zastopnik FIAT za prodajo njihovih traktorjev. ' V JugOSlavdji.: 1 r Široki proizvodni,program FIAT (prek 50 modelov kolesarjev in goseničarjev od 30-^150 KS), omogoča zadovoljitev vseh zahtev, ki se postavljajo ob ^uporabi traktorjev, (ffi) Hmezad HRANILNICA IN POSOJILNICA VARCUJTE IN HRANITE PRI NAS! TOZD NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC s predstavništvi Zagreb, Novi Sad, Skopje in (komercialnimi izpostavami v Trgovišču, Prijedoru, Sanskem Mostu, Splitu, Sarajevu, Svilanjcu in Zrenj aninu. - —Oskrbuje kmetijstvo na veliko z reprodukcijskimi materiali, . .stroji 'in strojno opremo, embalažo, in gradbenim materialom. Odkupuje kmetijske pridelke^ gozdne sadeže in zdravilna že-'lisca. ' jUBV Blagovnici Hmezad v Žalcu nudi širok asortiman kmetijskih strojev, orodja in rezervnih delov. — Obrtnikom in individualnim graditeljem nudi ves gradbeni in inštalacijski ¿material, barve in lake. jlSBfNa Tržnici,v Žalcu nudi sveže /sadje in zelenjavo ter postrvi iz Hmezadovih ribnikov.' — Nudi tudi transportne, aranžerske in gostinske- usluge. Se priporočamo! »HMEZAD« TOZD NOTRANJA TRGOVINA /o ljubljanska banka splošna banka celje simbol, ime, ki zagotavlja ki zagotavlja varnost, sodobno, zaupnost, učinkovito h zanesljivo natančnost in ekspeditivnost bančno poslovanje HRANILNICA IN POSOJILNICA Zbiramo hranilne vloge delavcev, kmetov in drugih občanov. Odobravamo posojila za gradnjo stanovanjskih objektov, stanovanjskih hiš in kmetijskih strojev, tudi nudimo potrošniška posojila. vam priporoča svoja, ¡kvalitetna sortna in namizna vina: ¡: ; ':-r- BORGONJA — URBAN-ter — RDEČI in BELI VESELI MARTIN Vam pripoporoča — svoje proizvode — iz medu, matičnega mlečka-, propolisa _ in cvetnega prahu Matbrosm — več vrst — Apikompleks Apifit—: krategus Apilecitin Bropdlis —- tinktura Medeni čaj — v vretjih dneh kot hladen napitek Kranjska medica Goriška brda Dobrovo Priporočamo kvalitetna vina: — zlata rebula — merlot — tokaj — pinot beli \ / ŽELITE IMETI LEPE CVETLICE IN RODOVITEN VRT — UPORABLJAJTE PROIZVODE TOVARNE DUŠIKA RUŠE NOVI CVETAL — posebna (hranilna raztopina za gnojenje vseh' vrst ¡j okrasnih rastlin : 'n . 1 RASTLIN — tekače gnojilo za dognojevanje'zelenjadnega vrta BIOTERig- specialno dnghnsko 'gnojilo, ki zagotavlja trajno rodovitnost vašega vrta TORBON — organski substrat ža direktno presajevanje okrasnih rastlin Proizvajamo še specialne nitrofoakale za vrtičkarje, 'sadjarstvo, vinogradništvo in za negovano trato: proizvajamo odlična sredstva za varstvo rastlin. Vse strokovne informacije vam nudi naša agrokemijska služba pismeno ali po telefonu 76d08. PROIZVODNJA UMJETNIH GNOJIVA PROIZVAJA ZA POTREBE KMETIJSTVA VSE VRSTE KOMPLEKSNIH UMETNIH GNOJIL DUŠIČNA KAN 27 %> N (dušika) UREA 46% N (dušika) NPK gnojila Za vrtičkarje v malih vrečkah po 3 kg jgnojila FLORIN 1, FLORIN 2, FLORIN 3. V nudi v vseh svojih poslovalnicah po vsej Sloveniji in Jugoslaviji priznana semena za polje in vrt. 7:14:21 7:16:22 13:10:12 17: 8: 9 9:18:18 9,5:28,5:19 11:11:16 12:12:12 + 1 % volatona 13:10:12 Sodobno gospodariti pomeni pridelati na istih površinah več, ceneje in z manj dela. Zemlji moramo zadostiti s kompleksnimi gnojili. Se priporočamo! Semenarna Ljubljana NAŠE SEME — VAŠ USPEH! S temeljnimi organizacijami združenimi v GIP INGRAD izvajamo: vse vrste visokih in nizkih ¡gradenj vsa zaključna ¡gradbeno-obrtna >in instalacijska dela' . ¡proizvajamo izdelke in polizdelke iz betona kot so opeka, cevi, plošče, 1'NAS akna itd. organiziramo in izvajamo inženiring projektiramo in pripravljamo tehnično dokumentacijo in izvajanje investicijskih objektov Zahtevajte prospekte o izdelkih in ponudbe za izvajanje del. Za cenjena narqčila se priporočamo. DO PINUS TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV, RAČE proizvaja sredstva za varstvo rastlin pred boleznimi, sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev; sredstva, za uničevanje plevela ter ¡mnoga , druga. INSEKTICIDI — so sredstva za zatiranje škodljivih žuželk na sadnem drevju, •• vinski torti, poljedelskih kulturah, ¡vrtovih in drugdck AKARICIDI |§- so sredstva za zatiranje rdečega pajka. FUNGICIDI — preprečujejo nastanek in raizvoj rastlinskih bolezni. HERBICIDI —- so ¡namenjeni za zatiranje plevela v vinogradih, sadovnjakih, napolju in še kje. /SPECIALNA SREDSTVA — proizvajamo zoper ¡polže, ¡bramorje/ podgane, . ščurke in za- druge- namene. TEKSTILNA TOVARNA MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE SLOVENIJA — JUGOSLAVIJA ' SS8. " V Izdelujemo kvalitetne polipropilenske tkanine za embaliran j e izdelkov tekstilne, kemične in pr.ehrambene industrije. j Nadalje izdelujemo polipropilenske (vreče sukljanka za krompir, čebulo in povrtnino ter gosto tkane vreče za moko, sladkor in razna semena, i Poleg motvozov in vrvi iz konoplje izdelujemo tudi motvoz in vrvi iz. poli-propilena. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO & dobrina Kmetijska zadruga Laško proizvaja v lastni in kooperacijski proizvodnji mleko, pitano živino, jajca, in piščance. Proizvaja vse vrste mesa in mesnih izdelkov. Dobavlja reprodukcijski material za kmetijstvo in ostale namene. Nudi potrošniško 'blago tudi na kredit. Nudi prevozne in strojne storitve. v, HMEZAD — TOZD Mlekarna Celje nudi potrošnikom svoje znane mlečne' izdelke predvsem skuto, in .Celeia jogurte — Sezite po njih; 1 in zadovoljni ¡boste!... Priloga Hmeljarja, glasila Hmezad Žalec §§• Uredil Vili inž. 'Vyb'iha! Tidk: AERO Celje — TOZD grafika . .