I Izbija vsak četrtek. Cena mu jc 3 K na leto. (Za Nemiijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje driave 4 K 60 vin.) — Posamezne iteviikc se pro-— dajajo po 10 vin. - Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spiai in dopisi ae poiiljajo: UrednlJn u „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjev« ulice it. 2. Naročnina, reklamacije in inseratl pa: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, == Kopitarjeve ulic« it. 2. fleiu V UuMlDnl, dné 9 januarja 1908. Leto X)I Proti olftoholu. Zlato dobo. Tega sovražnika našega ljudstva alkohol, smo en čas v miru pustili. A on še vedno mogočno in silno gospodari in rogovih' po naši domovini. In mi bi ne bili pravi „domoljubi", če bi to rogoviljenje mirno gledali, pa k temu nič ne rekli. Začel je pa medtem izhajati poseben časnik zoper alkoholizem. Ali ga morda že poznate? Cene, Vam ga vljudno predstavimo: „Zlata doba" se imenuje. Tiska se isto tako v Katoliški tiskarni v Ljubljani, naroča pa pod temle naslovom: „Upravništvo Zlate dobe v Ljubljani, Marijanišče." I Izhaja 15. dan vsakega meseca in stane 3 krone na leto. 3 krone I To je pa res malo za tak časnik! Le pomislite, kolikokrat na leto se lahko zapijejo 3 krone I Časih gre en sam večer toliko po vodi. Te tri krone ti lahko rode 30 kron in več. Zato pa se nikar ne tresi za tiste 3 kronice in piši v Ljubljano v Marijanišče, naj ti list pošiljajo. Toda, radoveden in, zakaj se neki imenuje „Zlata doba" ? Kaj pa je zlatega na njem? Čuj, to ti bo razloženo v naslednjem: Ob rojstvu sv. Janeza Krstnika, zavetnika družbe treznosti, so se posvetovali in popraševali njegovi domači, kako naj bo temu otroku ime. Enako smo modrovali in se popraševali ob ustanovitvi glasila za treznostno gibanje. Razna so bila mnenja, razni nasveti, končno so se uredniki odločili za ime: Zlata doba. Oporekali so nekateri temu imenu trdeč, da preveč pove, drugi pa so izražali svoje živo prepričanje, da človeštvo ne more priti do one sreče, do one zlate dobe, kolikor je na svetu sploh mogoča, razen po treznosti, Torej ni nobeno pretiravanje ako kot zlato dobo označimo list, ki si stavi kot glavno nalogo, delovati z vsemi silami na to, da se čim več ljudi pridobi za smisel in pomen treznostnega gibanja v vsem zasebnem in javnem življenju, da zanese to misel živo in oživljajočo med posamezne ljudi, med družine, v šolo, v občino, v dežele, v državo. S tem se nočemo ponašati s kako novo mislijo, ker nam zgodovina kaže, da se je s treznostnim gibanjem že marsikateri narod rešil pogina, da se je zanetila v mnoge propale družine iskra novega življenja, novega blagostanja. To gibanje, kateremu želimo tudi med našim narodom odpreti vrata in okna na stežaj, ni novo med nami; živelo ali vsaj životarilo je pri nas vedno. A tako nujno, tako potrebno ni bilo nikdar, ker tako na splošno ni še nikoli alkoholizem razjedal jedra našega naroda, kakor se to godi pred našimi očmi. Alkoholizem je privedel naš narod do propada. Število Slovencev ne narašča v istem razmerju, kakor število naših nemških sosedov. Krivo pa temu ni samo izseljevanje, kriva je temu v prvi vrsti pojemajoča živ-Ijenska moč, katero je zamoril alkoholizem, ki se deduje od roda, in sicer na telesu in duhu vedno slabejšega. Da naš narod s tako lahkoto zapušča rodno zemljo, to ni samo vzrok žalostni tvarni položaj, to je znak njegove duševne bolezni, one nestal nosti, onega nesmiselnega beganja za srečo brez določene smeri Tako jo vozi ladija brez krmila, ki gre tudi naprej, dokler se to poljubi vetrovom in valovom, ki jo pa prej ali slej pokopljejo v brezdanjem morju. Namesto raznih dokazov, da treznostno gibanje vodi narode do lepše prihodnosti, do boljše, zlate dobe, navedem le par zgledov, ki nam to jasnejše dokažejo. Nedavno je govoril v Parizu v akademiji profesor Friderik Passy o vprašanju, kako zmanjšati siromaštvo med človeštvom. Tu je zastopal mnenje, da je vzrok temu vsak posameznik sam, ker se vdaja strastem, lenobi, zapravljivosti, alkoholizmu. Francoski narod je do njegove duševne, telesne in politične onemoglosti privel ab si nt, kakor Francozi imenujejo svojo narodno opojno pijačo. Absint je otopil Francoze. In če opazujemo Francoze v politiki, v znanstvu, v leposlovju, v družbi, zdi se nam, kakor da gledamo pred seboj od absinta pijanega človeka, ki je duševno in telesno opešal, in je kakor nalašč lahko pridobiti ga za vse slabo. On živi v zastrupljenem ozračju, zato propada na vse strani. Ta nekdaj tako krepak narod vidi pred seboj odprti grob, od leta do leta se mu manjša število prebivalstva, on izgubljà veljavo v krogu velevlasti. Razširjanju brezverstva so odprta vrata do kraja, v svojem zasebnem in javnem življenju nastopa kakor otrok, njegovo govorjenje in vedenje po nezmerni pijači omotenega človeka. Značilno je na Francoskem gibanje vinogradnikov v preteklem letu. V državi, kjer se pridela vina desetkrat toliko, kakor v Avstriji — nad 30 milijonov hektolitrov — je nastala kriza pri vinogradnikih tako resna, da je usodna za državo. Vinogradniki južne Francoske, ki je pravi vinski eldorado, so se zbirali na protestnih shodih in zbralo se jih ni malo, po 100 tisoč, 300 tisoč, v Montpellieru se jih je nedavno zbralo 500 tisoč, kjer so oporekali sleparskemu ponarejanju opojnih pijač, sami pa tonejo v množini vina, za katero ne najdejo kupca, da bi jim ga plačal po oni ceni, katero potrebujejo, da pokrijejo svoje stroške pri vinogradništvu. Ne torej abstinentje, marveč spekulantje z umetnim alkoholom groze ugonobiti vinogradnike. To je za nas dokaz, katerega ob dani priliki lahko porabimo proti nasprotnikom treznostnega. gibanje, kf na« hoč«jo pobijati z narodno gospodarskega stališča, češ da bomo vinogradnikom škodovati. Ni je države po prirodnih silah bogatejše nego je Francoska, in vendar v vsakem oziru tako hitro propada, ker je absint zastrupil narodno dušo in telo in ga je izročil kot igračo njegovim notranjim in zu nanjim sovražnikom. — Oj, kje je ona zlata doba za Francoze, ko so oni poveljevali Evropi v znastvu, leposlovju in politiki!... Nasproti pa mi je nedavno pripovedoval neki slovanski potovalni učitelj, ki se je dalje časa, proučujoč razne gospodarske stroke, mudil na Danskem, o ondotnih razmerah. V tej deželi vlada blagostanje, rednost, ukaželjnost, zadovoljnost. Poslušal sem ga, in zdelo se mi je, kakor da bi poslušal povesti iz „Tisoč in ena noč". Ako pohajaš gostilne, nikjer ne naletiš na nobenega pijanega človeka, pijače po mizah vidiš le malo in v majhnih posodicah ; ako spiješ dva kozarčka piva, te domačini že ogledujejo in ie spoznajo na tem, da si tujec. Ponoči je vse tiho in mirno, nobenega kričanja in ra'grajanja nikjer. Zvečer je kmalu vse pri počitku, zjutraj pa na vse zgodaj vse na nogah in pri delu. Šole vsepovsod, zlasti gospodarske. Po večjih selih so ljudska gospodarska vseučilišča. V vsaki kmetski hiši najdeš izobražene ljudi, s katerimi lahko govoriš o politiki, o raznih gospodarskih panogah. Vsako soboto srečavaš po ulicah raznašavce listov težko obložene, ki jih Sodoma oddajajo po hišah. Vsak posel ima tam svoj lisi. V nedeljah vse bere, popo-ludne se zbirajo v raznih društvih, po raznih shodih, kjer se o tem razgovarjajo. kar so brali. Danska raste v blagostanju, in dežela, ki je bila pred tridesetimi leti ob robu propada, v zasmeh zlasti Angležem, se dviga in gospodarski osamosvaja. In za vse to ima največ zaslug t r e z n o s t n o gibanje, ki je prevzelo deželo in jo osrečilo Pač zlata doba, kolikor je mogoče na svetu, če je tudi le polovica vsega res kar mi je pripovedoval imenovani gospod, ki ni abstinent, in ki sam tudi ni mogel takoj verjeti, da treznostno gibanje pro-vzroči v kratkem času tako spremembo v duši narodovi in v njegovih gospodarskih razmerah. Omenil sem teh dveh slučajev, ki kažeta, kam privede bogat narod alkoholizem in kam privede majhen, ubog narod treznost in ž njo združena delavnost. To pa se po svetu povsod pojavlja bolj ali manj značilno. Angleška je velemogočna vladarica sveta, a šteje na milijone abstinentov, enako Zjedinjene ameriške države. Rusija z „vodko" v roki je bila poražena od treznosti Japoncev. In tako vsepovsod dela treznost narode mogočne, alkoholizem pa jih ubija. Tako bo tudi z nami Slovenci. Ako ne ustavimo pravočasno alkoholnega hudournika, pridivjal bo nad narod in potegnil seboj vse, kar ima naš narod lepega in osrečujočega: vernost, poštenje, delavnost, vse, prav vse in ostale nam bodo same razvaline! Skrajni čas je, da vsakdo prime za rešilno delo. Zmernostno gibanje ne sme biti delo male trohice, postati mora splošno, ker je sila velika. Držimo se pri tem navodil katoliške cerkve ki nam tudi v tem pogledu daje vedno isti nauk. Veda se je glede alkohola motila, ker mu je pripisovala nekdaj redilno moč, sedaj je priznala svojo zmoto. Cerkev je pijačo vi dno priznavala le kot poživilo, in lp stališče sedaj zastopa tudi veda. Nauk cerkve je vedno isti: Nezmernost je greh proti Bogu, samemu sebi in bližnjemu, zmerno vživanje pijače je dovoljeno, a vedno združeno z nevarnostjo, da zvabi človeka s srboj v vrtinec nezmernosti ; popolna zdržnost je pa svèt, ki naj se goji čim več tem bolje, da se ž njo prekvaša človeška družba. Popolna zdržncsl zahteva pričetkoma nekega junaštva, a odstrani za pozneje vse boje in vsako nevarnost. Kedor prav vživo vidi zlo, ki ga napravlja alkoholizem, njemu ne bo težko oprijeti se popolne zdržnosti Ko je gledal blagopokojni škof Baraga, kako žganje zastrupila in končuje uboge Indijance, tedaj je tudi v svojih govorih posebno povdarjal potrebo treznosti. S tem seje seveda zameril alkoholskim špekulantom, ki so napojili in naščuvali Indijance, du naj ubijejo svetega misijonarja Pridrli so pred njegovo hišico, ter štiri ure ponoči razgra jali in skušali vlomiti v hišo, da bi Barago umorili. Ves čas med tem peklenskim hrušfemje oče Baraga klečal in molil. Pre pričan, kako usodno vpliva nezmernost na njegovo ljudstvo, sklene oni tre-notek samega sebe žrtvovati kot zgled. V tej hišici, obdan od na-padovavcev, on slovesno Bogu obljubi vzdržatisevseh opojnih pijač celo svoje življenje. In držal je svojo obljubo zvesto do konca... Žrtev, vzorov treba tudi našemu narodu 1 Tako umevamo abstinentno gibanje, ki naj reže pot vsesplošnemu prizadevanju po treznosti Vsak, kedor res ljubi narod, se rad pridruži temu delu. — Vsi absti-nentje, vsi ljubitelji zmernosti, vsi stopimo v bratsko kolo v boj proti alkoholizmu za našega naroda boljše čase, za njegovo zlato dobo ! A. K. Političen p:s21ed, ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Razmerje med Cehi in Nemci je postalo že nevzdržljivo. Nemci Čehom nikakor nočejo zadostiti njihovim zahtevam, Čehi se pa tudi ne uklonijo. Poslanec Herold pravi, da morajo Čehi nasproti Nemcem postaviti trden pozitiven program. To naj se zgodi v prihodnjem češkem deželnem zboru, kjer naj pris'lijo vlado, da zavzame svoje stal šče in izreče enkrat odločno besedo. Nekateri češki 1'sti zahtevajo, da naj se češki poslanci že sedaj sporazumejo o trdnem programu glede na češko nemško spravo. KRANJSKE DE2ELNOZBORSKE VOLITVE. Vodstvo Slovenske ljudske stranke se je v seji osnovalo kot Osrednji volivni odbor. S. L. S. postavi svoje kandidate v vseh kmečkih in mestnih okrajih. Od dosedanjih deželnih poslancev so doslej napovedali svojo zoppino kandidaturo gg. : dr. Šusteršič, Povše, Demšar, Jaklič in Žitnik, m sicer prvi štirje v dosedanjih okrajih, msgr. dr. Žitnik pa za notranjske kmečke občine (Po-stojna-Logatec). — O vseh kandidaturah se bodo pred vsem imeli izreči krajevni zaupniki. — Deželni glavar g Oton pi. Detela je v posebnem pismu izjavil, da odklanja zopetno kandidaturo, sklicujoč se na to, da si je s tridesetletnim napornim delom v javnem življenju pridobil pravico, umakniti se k počitku Osrednji volivni odbor je to iz javo, upoštevajoč navedene tehtne vzroke, vzel obžalovaje na vednost in soglasno sklenil, izreči gospodu deželnemu glavarju iskreno zahvalo stranke za mnogoletno, trudapolno, dosledno in vseskozi rodoljubno delo za občni blagor. D e ž e Ino zbors k e v o I i t v e za Kranjsko se bodo vršile 21. februarja za kmečke občine, 28. februarja za trge in mesta, 6. marca za veleposestvo. PODALJŠANJE BANČNEGA PRIVILEGIJA. Na izrednem občnem zboru „Avstro-ogrske banke" so soglasno pooblastili glavni svet, da vloži na avstrijsko in ogrsko vlado prošnjo za podaljšanje bančnega privilegija. Kakšen bo pa izid, se ne ve. Na Ogrskem se močno deluje na odpravo skupne banke, in na ustanovitev samostojne ogrske banke. Glede na to vprašanje na stane gotovo še hud boj. ker so tudi Ogri različnih misli. VOJAŠKE ZADEVE IN MAŽARI. Ogrski listi pišejo, da dela vojni minister z vso silo na pomnožitev števila vojaSkih novincev. Podpira ga prestolonaslednik Ogrska vlada se ne more izogniti temu vprašanju in bo izkušala doseči narodne koncesije, da dovoli povišanje števila vojaških novincev. DELEGACIJE ^ ne prično zborovati, kakor so prvotno sodili, 8. t. m. marveč šele potem, ko se povrnejo delegati od svojega potovanja iz Tnta in Pulja. Pred 18 t. m se ne prično delegacj-ska posvetovanja, plenarne seje bodo najbrže zadnji teden januarja. NIŽJE AVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR. Zasedanje mžjeavstrijskega deželnega zbora bo trajalo le nekaj dni. Pred vsem bodo razpravljali o poso|ilu dunajskega mesta v višini 300 milijonov kron za investicije. Zasedanje se je pričelo 8. januarja GROF STERNBERG — DEŽELNO-ZBORSKI KANDIDAT. Orof Sternberg nas'opi'kot kandidat Dri prihodnjih deželnozborsk h volitvah na Češkem v Chrudimu V kratkem se preds'avi volivcem. Chrudim je zastopal prej mladočeh Pitdch. NEMŠKI AGRARCI IN VOLITVE V ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. lzvrševalni odbor nemške agrarne stranke je v seji 4. t. m. postavil kandidate za volitve v češki deželni zbor. Minister Peschka se je upravičil z ozirom na uradne posle, ,da se seje ne more udeležiti. volitve v hrvaški sabor. Volitve v hrvaški «sabor, ki je bil pred kratkim sklican in še ist: dan razpuščen, se bodo zvršile zadnje dni februarja. Volivni boj se je že začel. Med s'rankami je naibolj pripravljena Starčevi^eva stranka, zraven nje bodo prišle v poštf.v tudi stranka resolucijo našev in mažaronov. rauch hrvaški ban. V kratkem bo imenovan za bana na Hrvaškem baron Rauch. bojkot pruskega blaga v galiciji. Odbor „Zveze za pospeševanje domače obrti" je izdelal načrt za bojkot pruskega blaga, ker hočejo Prusi razlastiti poljska posestva v svojem kraljestvu. Naredi se seznam blaga, ki se uvaža iz Rudije in kako ga nadomestiti v Avstriji, na Francoskem, AngUškem itd. Po shodih se bo agitiralo za izvršitev tega načrta. Objavile se bodo tudi vse tvrdke, ki so prekinile stik s Prusijo. Črna gora. V Črni gori se je sestavilo posebno sodišče, ki bo preiskavalo zaroto proti knezu. V to sodišče je pozvan iz vsakega sodnega okraja po en sodnik. rusija. V Rusiji je bil ravnokar dokončan tako-zvani viborški proces. Poslanci prve ruske dume so razširjali neki razglas naperjen proti ruskemu samodrštvu in zahtevali več pravic za narod pri zakonodajstvu. Vsled tega so prišli vsi poslanci prve ruske dume pred sodišče, kar se dosedaj še ni nikoli zgodilo. V obtožni dvorani so se videli ljudje vseh stanov in vseh narodnosti na Ruskem, in dasi so zastopali ne-broj političnih strank, so bili kot obtoženci jedmi in vsi so ostali, kadar je sodnik jednega izmed njih poklical. Branili so jih najznamenitnejši odvetniki Rusije. Vprašani, če priznavajo svojo krivdo, so razen jednega vsi slovesno izjavili, da ne. Dva obtoženca sta bila izpuščena, ostali so bili obsojeni na trimesečni zapor. Ko je bila sodba razglašena je obsojene poslance obsulo s cvetjem občinstvo. Tožitelji so s tem dejanjem osramotili sami sebe. preprečen napad na rusko carico. Časopis »Novo Vreme« je objavil vabilo na pogreb Marije Feodorovne Romanove. Policija je po tem naznanilu odkrila nameravani napad na carico-mater Marijo Feodo-rovno, ki se je imel izvršiti ob uri naznanjeni v časopisu. Policija je zaprla 19 sumljivih oseb. kulturni boj na francoskem. Kulturni ali napredni boj se bije na Francoskem z vedno večjo silo ter ni nič drugega kot boj proti katoliški veri in cerkvi. Poslanska zbornica je sprejela devolucijsko postavo, s katero se hoče država polastiti ustanovnega premoženja ki so ga podarila usmiljena srca cerkvi za dobrodelne namene. Vlada hoče tudi določiti, da posestva duhovskih vzgoje- vališč ne spadajo med šolsko, ampak cerkveno premoženje. S tem bi se državi priznala pravica, tudi to premoženje zapleniti, in lažje bi pregnala duhovne iz zasebnih šol. To so posledice francoske svobodomiselnosti, ki ne trpi v javnosti niti najmanjše reči, ki bi spominjala na krščanstvo. Znano je. da so izgnali iz bolnišnic usmiljene sestre, ki so za-stoni žrtvovale svoie delo in trud v korist bolnikom. Ali ne delajo tako kot anarhist, ki bi ne hotel zlatega denarja, ker je na njem cesarjeva podoba? Naj navedem še en zgled, kako se razlaga svOboda . Pred par tedni je umiral v vojašnici vojak, ki ie naprosil svojega brata, da nai nokliče duhovnika. Poveljnik pa si >e izmislil, da bolnik ni prišel sam na to misel in'ni pustil duhovna k bolniku. Pokazal mu je sam, kako se »republikansko umira«. Medtem, ko vlada preganja doma katoličane. pa nodpira šole kongregacii v Levanti, da si ondi ohrani svoj vpliv. Levantskim kon-gregaci'skim šolam se ie dovolilo 800 000 fr. podnore. drugim šolam istotam komaj tremino, in tudi nredloe. da nai minister za zunanie zadeve konzulom nrepove udeležiti se maš in nrooesij. ie nadel. Taki so svobodoniisleci, kadar se gre za njihov žep. Prodaia cerkvenega nremoženia na Francoskem ?e ni končana. Dobro znamenje ie, da se velik del ljudstva ne udeležuie nroda'e krivično uerablieneca cerkvenega prerrože-i'ia. Kunuieio na'vcč j"die. Uoali so. da Ivido dobili za cerkveno nremoženie tisoč miliionov. pa so se zmotili. Blago se nroda'a pod ceno, uradniki pa zraven tega še slenarijo državo. Iztrubilo se bode na ta način veliko reči. ki ima'o svo'o zgodovinsko vrednost, dobička na ne bo imela država, amnak Jtidie. Slabe noclodice teca nrotiverskega hoja ho pokazala bližnja prihodnost. ruski car in italija. Vrše se nopalan'a glede na sestanek ruskega caria in itali'3ii«kega kralja. R"si'a želi, da se snkMa v NeanÜn na morili, italiianska vlada na želi. da se sestaneta vladarja v Rimu. maroko. V Maroku so zdai Francozi nialodane neomejeni vladarii. Prodiraio od vseh strani v notran'ost dežele. Zdaj nripravliajo vo'aški nnhod v Kazba Medino, kier se zbirajo uporniki. Razen Angleške, se druge evronske ve-levlasti ne vtikaio v maroške zadeve, dasi ie Francija očividno prekoračila meie svoiih pravic. perzijske homatije. Usodni nemiri divjajo po Perziji. Sah in parlament sta si vedno v laseh. Vsega nereda so krivi največ Angleži, ki netijo upore v svojo korist, brez vse krivde pa tudi ni šah sam. Bil ie premalo samostojen vladar in tli znal vladati svojih podložnikov. Sah se je zdaj udal parlamentu, prisegel je na ustavo in mu dal na raznolago nosebno obrambno stražo in svoj telesni vojaški oddelek ruskih volakov, ki je bil Perziicem trn v očesu. Tudi ie moral odvzeti poveljstvo vsem ruskim častnikom. Gotovo bo Perziji v veliko škodo, da ne more sama skrbeti zase. in da se tulci, zlasti Angleži vtika!o v niene zadeve Tudi pa ni izključeno. da izbruhne med Rusiio in Angleško küub medsebojni pogodbi v doglednem času zaradi Perzije nevaren spor. Najnovejši dogodki. Kolera razsaja v Meki, na na:imenit-nejši turški božji poti. Do sedaj je obolelo 70 romarjev, nad 50 jih je že umrlo. Huda burja je divjala 3. t. m. v Trstu. Colnič čuvaja Rici;a, ki se je peljal prižigat luči pri svetilniku, je bur;a prevrnila, čuvaj se je potopil. Vlnogo oseb je vrgla burja na tla in jih hudo poškodovala. Ogenj v petrolejskih jamah je nastal 3. t. m. na Romunskem. Več delavcev je našlo smrt v plamenu, nekaj se iih je s težavo rešilo. Novo zaroto so odkrili v Petrogradu zoper carico, mater ,car!a Aleksandra. Velik potres ie nastal 4. t. m. na Ja-ma!ki, ki je napravil mnogo škode. Barka se je potopi'a. Iz I.ondona se poroča: Jadernica »Germanija « se i e 4. t. m. potopila med nevihto na morju. Utonil ie kapitan in mnogo moštva. Na enem rešilnem čolnu se je rešilo nekai mornanev. Ti so 16 dni prebili brez jedi in piiače v čolnu. Skoro vsi udje so jim zmrznili. Čez 16 dni se ie posrečilo nekemu častniku prižgati lučko, katero ie opazila neka ladia, ki je rešila nesrečne mornare. Dva moža sta bila v teh dneh umrla v čolnu, preživeli so imeli komaj toliko moči. da so vrgli n'uni trupli v morje. Sv. oče niso holni. Iz Rima se poroča: Vesti liberalnih listov, da so sv. oče oboleli, so neresnične. Sv. oče so zdravi in vsak dan zaslišujejo dohajajoče romarje. NlotfenKKo organizacija. B. V TELOVADNICI. I. Redovne vaje. (Dalje.) Poleg četrt obrata se pa dalje napravi pol obrata, kar se izvrši na povelje »S čelom vzad«, oziroma »S čelom vspred«, kjer že ravno stoji predtel., pred ali za vrsto. Ti obrati se delajo vedno le v levo. Paziti pa je pri tem, da se telovadci ne obračajo na obeh petah, kar se zelo rado zgodi, ampak le na peti leve in na prstih desne noge, pri čemur se tudi desna noga postavi nekoliko v stran, da se ne zgubi ravnotežja, in se šele potem hitro pristavi k levi nogi. Zato naj se tudi ta vaja začetkoma dela v dveh dobah, da se tako lahko razvidita oba giba, ki sta za to vajo potrebna. Glavna redovna vaja pa je korakanje. Korakati se prične vedno z levo nogo. Na povelje »stopom stopai« se leva noga nekoliko privzdigne s krčemem v kolenu in se stegnjena postavi za 60 do 70 cm. naprej. Pri korakamu je zlasti paziti na to. da ima telovadec prsa izbočena, da drži glavo pokonci in da giba zraven tudi z rokama. Če se pri korakanju ne maha z rokama, ie to čisto nenaravno in prisilieno; tsko korakanje zato po vsej pravici imenu'emo »leseno«. Tudi noge je treba toliko visoko vzdigovati. da se ne sliši tisto neprijetno drsanje z nogami, čeprav se nekaterim to nekam imenitno zdi, pa ni drugega, kakor neka afektiranost v hoji. Takt ali tempo pri korakanju naj bo bolj počasen, ker se na ta način gotovo veliko lažje takt obdrži, kakor pri tistem hitrem »dro-benju«. Korakanje se ustavi na povelje »postati, stoj«. Ko se v povelju izgovori besedica »stoj«, napravi cela vrsta še en korak, potem pa mesto da bi z drugo nogo stopila zopet naprej, pristavi to nogo hitro k drugi m tako obstoji. Seveda pri tem povelju tclovadci ostanejo še vedno v pozoru in se torej ne smejo nič popravljati ali še naprej stopati, da bi mogoče zakrili kako nastalo vrzel med vrsto, ampak vsakdo ostane na svojem mestu, kjer je obstal. Oo-tovo je treba precej vaje, predno se to povelje popolnoma točno in lepo izvrši. C. IZ ODSEKOV. Jesenice. Telovadni odsek na Jesenicah vrlo deluje. Ob četrtkih zvečer in nedeljah dopoldne po osmi sveti maši imajo člani redno telovadbo, katere se vselej udeleži nad 30 telovadcev. Poleg tega je prosta telovadba ob torkih in petkih zvečer, ob petkih zlasti za začetnike. Naraščaj, ki je razdeljen v dva oddelka, telovadi ob četrtkih dopoldne od 8. do 12. ure. Nad 70 dečkov obiskuje te ure. Vaditelji pa imajo svoje vaje ob nedeljah popoldne po nauku. A tudi duha. ne samo telo urijo naši fantje. Ob ponedeljkih zvečer se zbirajo k govorniškim vajam, pri katerih se vadijo zlasti v nastopu in prednašanju. Ob sredah zvečer se tiče petja. Vrhutega pridno sodelujejo pri tamburaših. pri predstavah, skratka pri vseh prireditvah »Katoliškega delavskega društva«. »Čebelica« za fante telovadnega odseka bo začela poslovati po novem letu. Bog dai, da bi obilo nabrala med člani in jim omogočila. da si lažje omislijo telovadno uniformo. Št. Vid nad Ljubljano. Naša stran. Kaljor smo fantje ponosni na svoje telovadnice, v katerih si krepimo ude, tako ponosni smemo biti tudi na »Našo stran« v »Domoljubu« kier si bomo blažili duha. Naše telovadnice in našo stran pa bomo odpirali le resnemu, poštenemu delu. in kogar bomo srečali pri tem delu. pozdravili ga bomo kot brata. Zato pa šentviški fantje, po koncu čelo! Kdor se ne boji tega našega greha, vabimo ga v naš dom k delu za našo fantovsko čast. Predavanje. V nedeljo, 22. pr. m., je na sestanku predaval g. Ivan Kogovšek. S svojim temeljitim govorom podal nam je zelo zanimivo sliko o prazgodovinski dobi, o prvih Slovencih. Rimljanih., do preseljevanja nara-dov. Videlo se je. da ima gospod poleg temeljitega znanja tudi veselje do mladeniške organizacije. Minulo nedeljo pa je predaval član akademičnega društva »Zaria« v Gradcu brat Pavel Rnpnik. Veseli nas dejstvo, da med pri-prostimi fanti najdemo mladeniče, ki se na visokih šolah pripravljajo za bodoči poklic. Ideja poštenosti in resnega dela ne naide ovire v napuhu in ošabnosti; v tem znamenju smo bratje in to je, ki nas navdušuje. — Prihodnjo nedeljo zopet vabimo na sestanek k predavanju. Telovadba. V mesecu decembru smo imeli 12 telovadni ur s 170 telovadci skupno. Vaditeljski zbor in naraščaj sta imela vsak po 4 ure s skupno 84 člani, dve seji in tri sestanke. Tamburaški zbor je imel 9 skušenj z 20 člani. Stroškov je bilo 38 K 60 h, dohodkov 7 K 40 h. Članov organizacije je bilo: 55 telovadcev pa 32. — Novi člani se spreiemaio pri Sestankih. Trbovlje. Ker je bil odbor v našem telovadnem odseku pomanjkljiv, zato smo sklicali na 22. decembra 1907 občni zbor, na ka e-rega je prišel naš br. predsednik »Zveze telovadnih odsekov« dr. L. Pogačnik. Na občnem zboru so se podala vsa poročila, iz katerih posnamemo kratko sledeče: Telovadni odsek se je ustanovil 22. septembra 1907. Rednih in izvršujočih članov ima odsek 32; vaje se vrše vsako nedeljo po dve uri in če le možno tudi med tednom. Vaje obiskuje povprečno 18 do 20 telovadcev. Orodja ima odsek še inalo: skok z vso pripravo, 2 ročki, palice, kroge, drog je že dva meseca naročen; proste vaje se vedno prav pridno vadijo. Za telovadnico ima odsek v najemu veliko sobano. Dohodkov ie imel odsek 338 K 20 h, stroškov pa 206 K 94 h; ostanek 131 K 26 h. — 24. novembra 1907 je priredil odsek veselico z igro, ki je dala čistega dobička 91 K 22 h. Sej je imel odsek 10, ki so trajale povprečno pa eno uro in pol. — Pri volitvi na sedanjem občnem zboru so bili izvoljeni: br. Iv. Zupan ml., rud. paznik, predsednik; br. D. Kolenc, kmečki sin. podpredsednik; br. č. g. Jos. Lor.čarič, kaplan, blagajnik; namestnik br. F. Lorber, posestnik; br. Iv. Cerne, kovač, tajnik; namestnik br. Vek. Govejšek. rudar: načelnik br. Iv. Cerne, kovač; podnačelnika br. F. Ka-nižar. rudar: oskrbnika orodja br. Ant. Govejšek rudar; odborniki so: br. Avg. Jordan, ključavničar, br. Iv. Zupančič rudar, br. Josip Rahne rudar in br. Iv. Gennadnik kovač. — Odbor ie precej obširen, zato bo pa tudi naše delo v bodočem letu jako obširno. Na zdar! Dev. Mar. v Polju. Pri Dev. Mar. v Polju se je v nedeljo, dne 29. grudna I. 1. vršila bo-žičnica »Katol. slovenskega izobraževalnega društva« v »Društvenem domu« ob jako veliki udeležbi. Doletela nas je velika čast, da so nas sam presvitli knezoškof Anton Bonaventura Jeglič počastilili s svojo navzočnostjo v spremstvu č. g. patra Röslerja. Tako odličnih gostov še ni bilo pri naših prireditvah. Dalje so bili navzoči č. g. župnik in knezoško-fiiski svetnik Matija Kolar, g. dr. Gosti s svojo soprogo, gospa dr. Divjakova s svojo rodbino. gospod župan Jakob Dimnik in gospod tajnik Ig. Mrcina ter natlačeno polna dvorana občinstva. Društveni tajnik pozdravi presvitlega knezoškofa in druge čast. goste. Mešani zbor zapoje pesmi »Kakor mlado leto« in »Naša zvezda«, nato pa se je jako izborno predstavljala igra »Sveti večer v podstreš-nici«. Tu se je pokazalo, da tudi med kmečkimi fanti se vzbuja zavest in da tudi ti znajo izborno rešiti svoje vloge. Marsikatero oko je bilo solzno. Res vsa čast vrlim bratom telovadcem. ker so pokazali, da res delajo na polju izobrazbe. — Kot tretja točka je bila živa slika pri jaslicah, ki je občinstvo kar očarala. — Nazadnje pa so vrli tamburaši pod vodstvom novega organista g. Učakarja udarili »Sokolsko koračnico« in »Pozdravljam te«. Občinstvo je burno aplavdiralo. Med vsemi odmori pa je gramofon izborno igral in zabaval občinstvo. Tako je zopet minul en lep dan v našem društvu, dan, ki bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini društva v spodbudo poznejšim rodovom. — V nedeljo, dne 12. prosinca, pa se mislimo pokazati tudi telovadci pri javni telovadbi. Le prav krepko naprej za geslom, ki diči naš dom: Veri in omiki! — Do javne telovadbe: Na zdar! Listek, Sreča in vera. (Tirolska povest. — Reimmichl.) (Dalje.) »Torej vi odklanjate najino pomoč?« vpraša advokat. »Take pomoči ne morem vsprejeti, pa je tudi ne maram.« »Potem smo opravili. Z Bogom!« dč jezno advokat. Cilka se urno obrne od tujcev in hiti rdečelična po poti. »O, ti volkovi v ovčjih oblekah!« govori polglasno sama pri sebi. — »Ne, ne, rajše žrtvujem vse, tudi zadnjo kapljo krvi, kakor da bi izdala svojega Gospoda.« Ko pride po gozdni poti mimo Oori-čanovega posestva, tedaj zapazi pred seboj klop. Trudna sede nanjo, da si odpočije. Med dvema drevesoma gleda proti hiši in vrtu navzdol. Cimdalje gleda, temboli težko ji je pri srcu. Naenkrat pa, kakor bi z ostrim bodalcem sunil v njeno srce, — skoči pokonci in vztrepeta. Niena otroka sta namreč prišla iz hiše in pričela skakati po vrtu — oba razcapana in strašno zanemarjena. Cilka je hotela steči z odprtimi rokami proti njima, da bi ju objela in pritisnila k ljubečemu srcu. Toda pomislila je, kako bi se razbolelo otrokoma srce, ker bi se morala zopet ločiti. Oklenila bi se je dečka in bi je ne izpustila. Večkrat je hotela zaklicati: >Matij-ček. Janezek! Moja ljuba, ljuba otroka!« Toda vselej je zopet stisnila ustnice. Naenkrat pa je sedla na klop in zaječala kakor otrok — solze so ji lile v potočkih čez lica; ko je potem pogledala navzdol, sta že dečka izginila z vrta. Uboga mati je upala, da se še vrneta. Vsaj oddaleč bi ju še rada videla enkrat. Toda hipoma zasliši v bHžini korake. Ko hitro pogleda v stran, zapazi svojega moža Jurija ob roki lepe. mlade gospe. Po gozdni poti gresta in se pogovarjata zaupljivo. Tako sta zatopljena drug v drugega, da zapazita Cilko šele. ko prideta prav do klopi. Jurij se silno prestraši in nehote izpusti roko gospe Letvic. Žareča rdečica mu oblije lice. Nekaj časa zre zmedeno svoji ženi v oči. nato potegne gospo Letvic za seboj in odide z njo dalje po poti. Cilka vstane pokonci in zre s široko razprtimi očmi za parom. Predno sta izginila za oglom, zašepeče Jurij nekaj besed tufi gospej v uho. Ta se urno obrne in pogleda z radoznalimi očmi bledo, mlado kmetico. Tedaj pa zakliče Cilka obupno: »O Jurij, Jurij!« in omahne nazaj na klop. Drugi dan je izvedel Ooričan novico, da je zopet zbolela njegova žena. 2. Sadovi dozorevajo. Cilka je še zmiraj ljubila svojega moža vkljub njegovi očiti nezvestobi. Veliko Je med svojo boleznijo molila zanj, da bi ga za vedno ne zapustil ljubi Bog. Gori pri Goričanu pa se je med tem marsikaj izpremenilo in preobrnilo, pa ne na boljše, ampak na slabše. Že koncem julija ni bilo razven pastorja Liškeja in doktorja Kilberta nobenega letovičarja več tam gori. Slabo gospodarstvo in slaba kuhinja ni ugajala razvajenim meščanom. Posle je imel zanikerne, sam pa tudi ni razumel nove obrti. Tako je šlo vse rakovo pot. Kar je pa Ooričana najbolj bolelo, to je bila nezvestoba gospe Letvic, ki se je zaročila z nekim mladim, lepim kupcem iz Drezdena. Tudi pastor Liške in dr. Kilbert sta opazila, kako propada Ooričanovo gospodarstvo. Skrbeli so ju tisočaki, ki sta jih posodila. Zato sta sklenila, da hitro rešita svoje imetje. Predilo sta odšla nazaj v Vajmar, sta se sprla z Jurijem, in hladno je bilo njuno slovo. Z zadnjimi tujci pa je odšlo tudi mnogo poslov. Žalost in samota je zavladala pri Ooričanu. Zdaj šele so se pričeli za Jurija težki časi. Dela se je odvadil, na gore ni mogel, ker jih je že deloma pobelil sneg, na popotovanje pa tudi ne, ker je denarnica bila prazna. Lotil se ga je strašen dolgčas. — Sicer je šel večkrat doli v vas, da si poišče družbo. Toda Ooričana so vsi poznali kot javnega krivoverca in so se vsi sramovali občevati z njim. Celo na poti so se mu umikali, oddaleč pa so radi s prstom kazali za njim. Vaški krč-inar je vselpi. ko je vstopil Ooričan, raztegnil usta v tako kisle gube, kakor bi požiral hren — nato je stopil po stopnicah navzgor in se ni pokazal, dokler je bi Ooričan v hiši. Ako je Ooričan prisedel k gostom pri mizi, tedaj so gostje hitro izpili in odšli brez pozdrava. To je bilo ponižujoče za Jurija, in boljinbolj se je odtegoval ljudem. Doma je ostajal cele tedne in občeval samo s posli — pa tudi z njimi je bila težava. Hlapci so opravljali svoje delo leno in zanikerno. Dekle so bile strašno neredne in nerodne, kajti poštenega posla Ooričan v celi okolici dobiti ni mogel. Vse po hiši in dvorišču je bilo razmetano in navlečeno. Če pa je zinil gospodar le nejevoljno besedico, je precej slišal grob odgovor in zmerjanje. Vse je moral pretrpeti tiho in potrpežljivo — še hvala Bogu, da je kdo hotel služiti pri njem. Ob nedeljah so odšli posli v vas in cerkev, gospodar pa je ostal sam z otroci doma. Ob teh dnevih se ga je polaščala največja žalost. Puščoba in samota mu je težila srce — posebno kadar je pogledal nedolžna, zanemarjena otroka, ko sta se igrala ob njegovih nogah. Iskal je včasih tolažbe v svojih luteranskih knjigah, a je ni našel, kajti pri resnem in treznem premišljevanju mu je vselej pred duševne oči stopila praznota in neresnica nove vere. Bilo je sicer .še nekaj katoliških, verskfh knjig pri hiši, toda odpadnik ni imel korajže, da bi jih odprl. Kar prestrašil se je, ko mu je prišla misel, da bi se vrnil k pravi veri. — če pa so polno doneči zvonovi harmonično ubrano doneli v višave, se ni inogel ubraniti v svojem srcu težke bolesti in hrepenenja. Odkod to hrepenenje? Ni si znal razložiti. Otroka svoja je vzel v naročje in ju strastno pritiskal na svoje prsi, objemal ju in poljuboval. Toda tudi to mu ni vrnilo izgubljenega duševnega miru. Zopet se je spomnil svojega slabega gospodarskega položaja — da bo zapel morebiti v kratkem že boben pred hišo — in vzdihoval je nad otroci: »O ve sirote, kaj bo z vami!« — Večkrat se je spomnil tudi — Cilke. Veliko milejše in ljubezni-vejše je že sodil o njej. Polagoma se je pričelo svitati v njem prepričanje o njeni zvestobi in angeljski nedolžnosti. 2e si je skoraj želel, da bi se vrnila k njemu. O kako ga je včasih v takih žalostnih trenot-kih znala potolažiti z zaupno in prikupno besedo! Vendar je bil Jurij še preošaben, da bi popolnoma pripoznal svojo krivico in stopil pred njo s prošnjo, naj se vrne . . . Spomnil se je tudi, kako je v poletju v brezovem gaju videla ona njegovo nezvestobo. Saj bi mu ne odpustila, ako bi jo tudi prosil . . . Jurij se je udal temnemu, polobupne-mu čustvu. V žalosti in grenkobi je skoraj sovražil ves svet. Samo do svojih otrok je čutil vedno gorkejše nagnenje, vedno glo-bokejšo ljubezen. Včasih se ga je polastilo tako mehko čustvo, da je vstal ponoči iz postelje, približal se svojima spečima ljubljencema in ju nalahno poljubljal. Pri tem so mu lile solze iz oči, in glasno je šepetal : »O ljuba, ljuba otročiča — edinca moja!--O, če bi vaju ne imel!« Toda hotela je usoda, da bi mu bila tudi ta zadnja tolažba ugrabljena. 3. Angeli v hiši. Bilo je sredi adventa in tarnal je zjutraj starejši deček Matijček, da ga vrat boli. Tekom dopoldneva ga je tresla huda mrzlica, in moral je v posteljo. Jurij je precej poslal po zdravnika v mesto. Ta je spoznal, da ima otrok davico. Obljubil je storiti vse, kar bo mogoče, vendar — malo je upanja, da bi otrok ozdravel. Ko je Jurij to slišal, je v strahu omahnil na stol. In tistikrat so se pričele zelo grenke ure zanj. Ni za trenutek se ni ganil od bolnega otroka. Postrežbe in skrbi zanj ni maral prepustiti tujemu človeku. Toda njegova roka ni bila vajena tega dela. Bolnemu otroku treba mehke in ljubeče ženske roke. Zdihovanje in stok trpečega otroka se mu je zdelo, kakor bi z nožem rezal v srce njegovo. Ni znal potolažiti bolnika, ni mu znal olajšati trpljenja. Še celo jed in zdravilo je stresel v postelji — mož nima pripravne roke, da bi stregel bolniku. Tembolj se mu je smilii ubogi otrok, ko se je v bolečinah zvijal v postelji. Ni mogel gledati velikega trpjenja. Šel je iz sobe in se razjokal tam zunaj. Čez nekaj dni, ko je izprevidel, da otrok nujno potrebuje ženske postrežbe, je prosil Marijano, ki je gospodinjila tisti čas pri Ooričanu, da streže bolniku. — Marijana je storila to nejevoljno in tako malomarno, da jo je moral Jurij precej drugi dan spoditi od bolniške postelje. Tudi ni bilo pripravljenega svežega perila in manjkalo je še mnogo drugih reči v polajšanje otrokovih bolečin. Tako je že namreč manjkalo prj hiši denarja, da si Jurij ni mogel nabaviti najpotrebnejših reči. Hotel je prodati na}- lepšo kravo iz hleva, pa se ni smel ločiti od otroka. — Ko je nekega dne zopet sedel Jurij obupano ob otrokovi postelji, tedaj se hipoma odpro vrata, in v sobo stopi s culico v roki — Cilka, žena njegova. Izvedela je namreč o bolezni svojega otroka, in na noben način si ni dala ubraniti, da ne bi šla k Ooričanu. Vsaj enkrat mora še videti svojega otroka! Tudi je slutila, da je otrok slabo postrežen. — Ko je žena stopila v sobo, tedaj se je zdelo Juriju, kakor bi se prikazal angelj nebeški. Hotel ji je skočiti nasproti in jo objeti. (Dalje prihodnjič.) V Lurd! Samotno je odjeknil lokomotivin žvižg ob pobočjih hribov, kakor bi se zbal velike tišine, ki je ležala težko nad dolinico briksensko, in bi se ne upal dalje; kolesa so zaškripala močno in neprijetno, mož, ki je spal v kotu, si je popravil zglavje in potisnil klobuk globlje. Mi smo vstali počasi, pripravili si kov-čege in čakali, da vlak popolnoma obstane. »Briksen!« »Lahko noč!« ter smo stopili proti vratom. Eden železničarjev se je mimogrede ozrl na nas, pogledal na karte in vrgel na klop enakomerno in z isto močjo kot ves čas: »Lahko noč!« Iskali smo po slabo razsvetljenem koio-lodvoru izhoda in ga našli tam doli na koncu. Pred nami je izstopila neka ženska z velikim kovčegom v desnici. Hodila je počasi in težko in se nagibala na levo. Tako hodi človek, ki nosi na rami veliko breme, pred njim pa se vije cesta daleč tja med polji in se ovije v daljini nizkega griča; tam za gričem pri podružnici pa se zopet prikaže in gre malo navkreber med žitnimi polji. Bela in prašna je ta cesta, nobenega človeka ni videti, poldan-sko solnce pripeka, iz izsušenih kozolcev po poljih izžareva vročina in rože po travnikih so globoko sklonile svoje cvetove. Vzbudili smo voznika, ki je spal na svojem vozu pred kolodvorom, in mu veleli, naj nas pelje v hotel »Pri slonu«, kamor nam je svetovalo vodstvo skupnega vlaka. Voz je zavil na levo, ropotal in se gibal na obe strani po malem klancu, ki pelje navzdol v mesto. Dve zaspani služkinji v hotelu sta postali takoj najboljše volje, ko sta se načudili pre-čudni noši naših dveh popotnih tovarišev, katerima se je zdelo pripravnejše za pot deti si na glavo navadne rute, kakoršne nosijo na Kranjskem ženske. Tirolke, tudi kmetske, pa imajo vedno, v cerkvi in na polju, slamnike, navadno črne z ravnimi kraji, dvema črnima trakovoma, ki mahata do sredine hrbta; če je pa kaj večji praznik in ne samo navadna nedelja, pa sta trakova svilena in široka ter segata do pasu, kar je menda najnovejša moda, kakor se mi je pravilo pozneje. Služkinji sta si imeli zelo veliko in važnih reči povedati, ker ni hotelo biti konca. Iz same radovednosti se je ena ojunačila ter vprašala z vso hotelsko uljudnostjo in z velikim opravičevanjem, odkod da smo. Ker jaz nisem bil po zavoženem dnevu posebno dobre volje, sem odgovoril kratko: »Tam doli pri Turškem, tako da v vsakem kotu gledata dva Turka v dežel.« Nič več ni imela volje dalje povpraševati. V sobi je bilo soparno. Odprl sem okno, da je mogel hladen zrak blizu. Zunaj je bila mirna poletna noč, lepa skoro kakor so tihi poletni večeri v domovini, pod znož.erfl kamniških planin. Ne daleč pod mojim oknom so se videli temni obrisi siar.h, velikih kostanjev; čisto mirni so bili nj.bcvi listi, nobena sapica ni šla mimo n.ih ; i.emo m tiho so stali ti kostanji, kakor bi čakJi željno in napeto nekaj velikega in lepega, Ki lo prišlo vsak čas preko gorskih vrhov, nenadoma in komaj slišno. Mestece, ki leži v mali dolinici, je spalo, spalo trdno in sanjalo. Tesna je ta dolinica, krog in krog razven proti jugu se dviga,o ob-rastli griči iii mesto je komaj dobilo dovolj prostora v n.ej. Zadnje hiše pa se že oklepajo pobočja, tesno, kakor bi se bale, da ne bi zdrknile navzdol v kako brezdno. Na vzhodu je ležal velik, dolgo raztegnjen oblak nepremično kakor priklenjen na nočno nebo. Cisto tiho je bilo v dolinici, niti Izake ni bilo čuti, ki teče skozi mesto. Pač, tam na pobočju, kjer sameva mala hišica, .se .ie odprlo okno. Močan svetloben žarek se je vlil po tmini in se zapletel v širokolistnate veje poleg stoječih kostanjev. Zazveneli so lahni in tihi glasovi klavirja in za temi se je oglasil mehek, visok inoški glas, popolnoma tiho v začetku, da ne bi vztrepetala noč, ki je ležala nad dolinico, in da se ne bi vzbudilo mestece iz svojega sna; potem polagoma glasneje in zopet tišje, fìlas pa se je nalahno tresel: V tujino sin odhaja, od mamice jemlje slovo in žalost v srce dahne in solza rosi mu oko. Poljubi ji lice ovelo prisrčno zadnji dan, s spominom nano v duši odhaja čez hrib in plan. Oj zbogom, mamica, oj zbogom, mamica! K oltarju stopi deva vesela, venec mirt v laseh, in blaženost se rajska blesti v globokih ji očeh. Oklepa se ženina zvesto, na dom njegov želi, a vendar s težkim srcem pred mamico govori: Oj zbogom, mamica, oj zbogom, mamica! Pri sosedni hiši se je odprlo okno, šipe so nalahno zazvenele, zdaj in zdaj se je za-čulo tiho, nerazločno govorjenje, katero je motil lahen kašelj. Petje je utihnilo, zadnji glasovi klavirja so se izgubljali v dolinici, tako žalostni in otožni, kakor bi umirali ob zadnjem slovesu : »Oj zbogom, mamica!« Veter je potegnil od severa, nenadno in nepričakovano, da so vztrepetali kostanji pod mojim oknom, oblak na nebu pa se je zganil in se pomaknil višje na nebo. • * • Nedeljsko jutro ! Zlati žarki južnega soln-ca so poljubili gorske vrhove, ki so ponosno in mogočno kot očetje zrli na malo mestece v dolinici. Ti vrhovi, katerih črna senca je ležala sinoči kakor mora nad dolinico, ki so zrli kakor pošasti, temno in sovražno na tesno nakupičene hišice pod svojim znožjem. Na vzhodnem pobočiu se je oglasil zvonček iz samostanske cerkve, veselo in zadovoljno, kakor bi nosil prve pozdrave jutranje zore svojim bratom po dolini. Pa so so oglasili zvonovi tudi v dolini, mogočno in svečano. Njihovi polni in ubrani glasovi so stokrat odmevali po pobočjih, kakor bi hiteli od hiše do hiše, od gozda do gozda in vsakomur oznanjali: Kvišku, na stran žalost, vstalo je nedeljsko jutro, lepo in veliko kakor južno soln-ce. Pa se je vzbudilo m»sto iz svojega sna, zazvenelo je okno zdaj tu, zdaj tam. dvigale so se zavese, na cesti je bila čuti boia in govorjenje. spodaj v veži je bilo slišati jasen smeh dveh deklet. Solnce se je pomaknilo višje žc sc je kopalo v bleščeči jutranji svetlobi, lahen veter je potegnil preko doline, da so se zganila o.dprta okna in se zableščala v solnc-nih žarkih. Po zaiutreku sem poiskal stolno cerkev, kjer sem upal dobiti mašo ob vsakem času. Pri stranskem oltarju je ravno molil vstopne molitve star gospod, počasi in z globokim glasom. Še goste srebruo-sive lase se mu pokrivale glavo in častitljiv obraz je bil popolnoma zatoplien v molitev. »Zakaj si žalostna, duša moja. in zakaj me vznemirjaš?« Potem se ie sklonil globoko ter ponižno, zaupiio-uda-no molil: coniiteor. Pokleknil sem v klop. kjer je sedel kmet-ski možak ter skoro glasno molil rožni venec. Na tleli poleg sebe je imel velik kovčeg in dežnik. Gotovo je prišel od daleč ter bil namenjen z našim skupnim vlakom v Lurd. Po maši me je dobil zunaj cerkve in me vprašal, kje je menjalnica. Ko sein mu odgovoril, da sem tudi jaz tja namenjen, me je. prisrčno pozdravil z »Griiss dich Gott!«*), češ, da grem gotovo tudi jaz v Lurd. Začel mi je pripovedovati, odkod da je — imena nisem razumel — da je žena hudo bolna že pet let in da gre prosit Matere Božje v Lurd za njeno ozdravljenje. Pripovedoval mi je tako odkrito, dobrodušno in prijateljsko, kakor bi si bila znanca že od mladih nog. To sem opazil pri vsih Tirolcih: odkrit obraz, prijateljski pogled, gorka beseda, odprto srce, poštenjak od nog do glave, to je pravi planinski Tiro-lec. Veselje mi je bilo. kadar sem mogel s kakim takim, kakoršni so bili v našem vlaku, vsi, odkrito in prijateljsko govoriti. Vsakemu se je videlo, da mu je laž nekaj tujega, da ne pozna hinavstva in da ljubi odkritega človeka. V menjalnici nisem dobil več toliko drobnega francoskega denarja, da bi mogel izmenjati svoto, ki sem si jo namenil za Francosko. Kar pristopi k meni neki drug kmet ter mi pravi, da naj vzameva vsak polovico, da ba bova zmenjala na Francoskem. Jaz sem vzel cel bankovec, on me pa ni niti vprašal, kdo da sem, ampak mi je naročil, da naj mu dam denar, kadar bom mogel izmenjati. Toliko mi je zaupal. — Kazni opravki so me toliko zamudili, da nisem prišel do tega, da bi si mesto natačneje ogledal. Zato sem to odložil pozneje, ko se vrnemo. Ob tretji uri smo imeli napovedan skupni vlak. Zbrali smo se zato vsi romarji po naročilu naših voditeljev ob eni v stolni cerkvi, da smo se poslovili od Tirolske in si izprosili božjega blagoslova za dolgo pot. Zbralo se je veliko ljudi, največ romarjev, drugi iz radovednosti. Namesto prevzvišenega gospoda škofa, ki se je menda mudil takrat na birmi v južni Tirolski, nam je govoril v slovo stolni prošt, prelat dr. Franc Egger. Govoril je iskreno iij prisrčno in videlo se mu je, da bi tudi on rad poromal tja pod znožje Pirenejev, k masabielskim jamam, kjer teče čudežni studenec in kjer izkazuje nebeška Mati svojim zemeljskim otrokom toliko ljubezen: Naj vam izpregovorim par besedi v slovo. In kaj nam vam povem? Blagrujem vas, da ste tako srečni, da morete pohiteti k naši nebeški Materi v Lurd, in vas opominjam, da dobro porabite to milost. — Vi romate v Lurd, v ono svetovnoznano svetišče, katero je posvetila Marija sama s svojo prikaznijo in s tolikimi izpreobrnitvami, katero je odliko- *) »Bog te živil« vala z najsiiajnejšimi čudeži in z neusahljivim čudežnim studencem, da je tako pokazala, da tudi njen izvor milosti ne usahne nikdar Za to svetišče veljajo besede: »Resnično, ta kraj jc svet,« da, z neko pravico še bolj kot za oni kraj, o katerem ie to prvič izrekel očak lakob. Kajti tam so stopali angeli na zemljo, tukaj kraljica angelov; tam se je godilo v nočni tišini, v sanjah, tu pri belem dnevu. In blažena Ikrnardeta jc videla kraljico angelov gledala jo je, molila pred n o, govorila z njo. V nepopisni lepoti, v beli obleki z zlatimi cvetlicami na nogah, z modrim pasom, z rožnim vencem z belimi jagodami na zlati verižici, roke sklenjene v molitev — tako se ji je prikazala. In naročila ii ie. da želi videti mnogo ljudstva tukaj, da naj se zida cerkev in da naj prihaiajo liudje v procesijah semkaj! To in še marsikaj je povedala skrivnostna gospa srečnemu otroku ter slednjič po trojni prošnji Bernardetini je razodela svoje ime: »Jaz sem Brezmadežno Spočetje.« Književnost. Vaška kronika. Spisal Ivan Lah. »Narodna založba« v Ljubljani, 1907. — Knjiga ofisega šest novelic, ki rišejo dobo turških vo.sk, kmečkih uporov in tisti ča%, ko se je pri nas širila »luterš« vera. Pomenljivi časi, vredni, da jih oriše mojstrska roka pripovednika! Toda Lah ni pisatelj, ki bi bil vreden te snovi in bi jo znal obvladati. I/, vse knjige veje strašno pust dolgčas in zopet dolgčas. Zgodovina ' jc življenje, zato morajo tudi zgodovinske povesti dihati življenje. Dejte pa ljudem v roko »vaško kroniko«, in zadremali bodo ob njej. Kritična razprava o lurških dogodkih. 1'rije deli. Spisal dr. J. Bertrin, vseučiliški profesor v Parizu. Cena vseh treh broširanih zvezkov 4 K 40 vin. — Knjigo posebno priporočamo zdaj, ko se bliža veliko popotovanje v Lurd. Pisana je /. veliko učenostjo in vendar zelo razumljivo. Sveti oče Pij X. so pisatelju poslaii priznalno l istno in mu podelili apostolski blagoslov. V uvodu piše pisatelj: »Knjiga ne terja drugega, kakor da se bere z odkritim srcem. Bravci naj bodo prepričani, da k' bila istotako pisana«. Društveni koledarček za leto 1908. Priredil Luka Smolnikar. Izdala »Slov. krščansko-socialna zvezat. V Ljubljani, 1907. Letošn i koledarček je posvečen zlasti našim vrlim mladeničem-telovad-cetn. Izredno bogata je njegova vsebina. Razven podrobnih poročil o izredno uspelih prireditvah naših telovadcev, prinaša tudi načrt njihove organizacije in poročila o posameznih odsekih. Spredaj prinaša sliko ustanovitelja mladeniške organizacije, brata Ivana Podlesnika in delavnega načelnika ljubljanskega telovadnega odseka in Zveze odsekov, brata Vojteha Jeločni-ka, razven tega še nekatere druge slike telovadcev. Naj pokažejo člani naših organizacij, da znajo ceniti delo vrlih mladeničev, in naroče naj koledarček! «Naša Moč«. Glasilo slovenskega delavstva. Izhaja vsak petek. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah št. 2. Naročnina za celo leto znaša 3 K. — V prvih vrstah naše organizacije stoji krščansko socialno delavstvo. »Naša Moč« je n.ihovo krepko glasilo, ki neustrašeno ne glede ne na levo ne na desno zagovarja teptane pravice delavskega stanu. Kdo bi mogel dvomiti, da tako glasilo ni potrebno, zlasti dandanes, ko je tako nepričakovano narasla moč hrezverske soc. demokracije? Čast takemu delavstvu, ki si je v hudi borbi našega časa ohranilo živo versko zavest! Kobzar. Izbrane pesmi Tarasa Šev-čenka z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim živi enjepisom. Prevel Jos. Abram. Leposlovna knjižnica V. zvezek. Založila »Katoliška bukvama« Strani 228. — Taras Ševčenko je eden največjih ljudskih pesnikov v svetovni literaturi. Gioboko v srce segajo njegove pesnitve, ki so verna in živa slika najžalostnejše dobe v zgodovini Ukrajincev, naših bratov po krvi. Tudi življenjepis pesnikov se bere kakor mogočna žaloigra velikega junaka. Mnogo divjih solz žalosti in ljubezni, mnogo obupa in živl enja — to je Ševčenko kot človek in pesnik. Razgled po domovini. Opozarjamo cenjene bralce »Domoljuba« na »Najnovejše dogodke«, katere bomo odslej redno priobčevali. Cisto kratko bomo odslej prinašali za političnim pregledom pod zgorajšnjim naslovom zanimiva poročila o najnovejših dogodkih po svetu. Ootovo bomo s tem ustregli našim bralcem, ki naj tudi sami vse store, da pride »Domoljub« v vsako hišo. Dvoglavl Hribar na Dunaju. Na Dunaju je Hribar obsojal pred Hrvati pisavo »Slovenskega Naroda« in obljuboval, da bo ustanovil proti »Narodu« drug list. Izšla je njegova »Slovenija« v istem duhu pisana kakor »Narod«. Izhajala je toliko časa, dokler je zboroval državni zbor. Hrvatje so šli v Dalmacijo in Istro, Hribarjeva »Slovenija« je pa takoj poginila. »Narod« obhaja -Metilico, odkar sramoti in pohujšuje slovensko ljudstvo, Hribar prihaja v uredništvo »Narodovo« in mu prisrčno častita ter želi, da še nadalje tako grdo in surovo piše kot je doslej. In potem naj še reče, da ni naš dični Hribar vsega zmožen. Aguit ostane agent, kamorkoli ga porineš. Hrvatje mu bodo pa vse eno še vedno verjeli. Nova kmečka zveza se je ustanovila 6. t. m. na Vrhniki. Govorila sta na shodu drž. poslanca Povše in Gostinčar. Deželni odbor kranjski jc dal »Mlekarski zvezi«, kateri načeluje naš somišljenik gosp. Kump, stotnik v pokoju, 2000 kron podpore. V poselskem društvu sv. Marte v Ljubljani je dobilo v pretečenem letu 1095 brezposelnih služkinj zavetja. Ta ogromna številka kaže. kako potreben je ta zavod v Ljubljani. »Katoliško politično društvo za idrijski sodnijski okraj« ima svoj občni zbor v nedeljo dnč 26. t. m. ob 1. uri popoldne v prostorih g. Didiča v Idriji. Obesil se je v Ljubljani 331etni črevljar ložef Perše na kneftro. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Bil je strasten žganiepivec. »Notranjcu« odgovor. Dne 21. decembra je »Notranjec« objavil dopis, ki zlobno in obrekljivo napada odbor občine Št. Peter na Krasu in podpisanega župana. Vsi odborniki so poštenjaki in vrli, razumni možje, dopisnik pa jih imenuje ovčarje in pastirje. Meni kot županu pa očita tuje grehe, ki so se menda zgodili pred 17 leti, ko je bila občina prikrajšana pri užitniifckem dacu za 2400 kron. Koliko je resnica, meni ni znano. Res pa je, da se tedaj v pravdi proti tedanjemu županu ni dognala krivica. Če zlobni dopisnik ne veruje, naj pride v občinsko pisarno, kjer more pregledati vse dotične akte. Dopisniku tudi ne ugaja cesta na Javornik ter meni očita, da sem dobil 6 do 8 tisoč kron podpore, ki so mi »zlezle v žep«. Županstvo je pač dobilo 5000 kron državne podpore. Zmedeni dopisnik pa naj si v občinski pisarni ogleda knjižici ljubljanske in šentpeterske posojilnice in prepričal se bode, da je grdo obrekoval. Dalje je de- I žtlni zbor leta 1905 pač obljubil aa to cssto deset tisoč podpore, toda deželni odbor še do danes ni izplačal vinarja. Pa naj gre dopisnik k deželnemu odboru in iztirja podporo, pa dobi nagrado. Da pa je bila ta cesta potrebna in je koristna, to priznajo vsi udeleženci, le »Notranjčevemu« dopisniku ni jasno. Gozdi ob cesti so že sedaj mnogo več vredni. Vrednost pa se še zviša, ko se ta cesta podaljša in zve-že s starotrško in cerkniško dolino. In da se to zgodi, je opravičeno upanje. Cesta je res izvožena, ker vozniki nalagajo po 80 do 100 kubičnih črevl.lev lesa. Cesto pa bode mogoče popraviti, ko se izplača podpora. Cesta je pet metrov široka in podjetniki smo dobili po 98 krajcarjev od metra. Naj dopisnik pove, ali se je kje na Kranjskem tako široka cesta delala po tako nizki ceni. Podjetniki bi imeli občutno izgubo, ko bi zastopniki države, dežele in kneza Windischgrätza ne bili na podlagi računov dovolili 2500 kron iz prispevkov dotičnih posestnikov. Kar pa dopisnik čenča o moji bolezni, kaže o njegovem značaju. Križca za zasluge nisem ne pričakoval, ne iskal. Če pa hoče imeti boljši občinski volivni red, obrne naj se na deželni zbor, ker jaz ga ne morem izpremeniti samo za našo občino. — Pr. Mazgon, župan občine Št. Peter. Sveti oče Pij X. o časopisju. Ze opeto-vano smo prosili somišljenike, naj živahno delujejo sedaj začetkom leta na razširjenje dobrega časopisja. Da smo prav imeli, nam potrjuje jako važna izjava sv očeta, o kateri poročajo katoliški časopisi na Laškem. Sveti oče so sprejeli nedavno nekega časnikarja in so mu med drugim tudi to-le rekli: »Se vedno se podcenjuje od našega ljudstva važnost katoliškega časopisja. Duhovniki in verniki še vse premalo store v tem oziru. Stari ljudje pravijo: to je nekaj novega. Preje so reševali duše brez časopisja. To je kmalu rečeno: preje, preje! Toda ne vedo pa ti ljudje, da ni bil preje strup slabega časopisja tako zelo razširjen, nego je sedaj, zato je neobhodno potrebno mnogo protistrupa, na^nreč dobrih listov. Resnica je, da se dandanes goljufa, zastruplja in pogublja katoliško ljudstvo le po brezverskem časopisju. Zastonj bodete zidali cerkve in prirejali misijone, ustanavljali šole in delali dobra dela: vse vaše prizadevanje bo brezuspešno, ako ne boste znali prav rabiti mogočno obrambno orožje, poštenih, katoliških časopisov.« — Te besede, ki so jih govorili namestnik Kristusov na zemlji, sveti oče, so velevažnega pomena. Uvažujmo jih, pojdimo na delo za naše liste, zlasti za'naš kmečki list »Domoljub«. Citali smo v zadnjem štajerskem »Slovenskem Gospodarju«, da je v nekaterih krajih po 100, po drugih po 50 novih naročnikov dobil. Ali bi ne bilo kaj takega tudi pri nas mogoče? Kdor ne more lista sam naročiti, naj stopi v zvezo z drugimi in naj ga skupno naroče. V vsaki slovenski hiši bi se moral prebirati »Domoljub«. Tatovi v črniškem župnlšču na Goriškem. Na sveti večer med polnočnico so poskusili neznani tatovi vlomiti v župnišče. Splezali so po stari trti do hodnika v prvem nadstropju, potem pa začeli odpirati veternice, ali le eno se jim je posrečilo odpreti. Nato so razbili steklo pri oknu; vsled ropota pa je začel pes lajati in to jih je odpodilo, da so jo morali žalostno odkuriti. Podraženje petroleja. Člani petrolejskega kartela so sklenili zopet podražiti ceno rafi-niranega petroleja za 50 h. Letos so že v tretjič povišali ceno petroleju. Duhovske spremembe na Kranjskem. Ka-nionično vmeščen je bil 31. decembra na župni io Rovte tamošnji župni upravitelj č. gospod Matej Sušnik. — Premeščen je č. g. Martin Škerjanec, ekspozit v Harijah, za župnega upravitelja na Prem. — Župnija Polhov Gradec je podeljena č. g. Janezu Čebašek, župniku na Trati. — Župnija Sv. Jošt je podeljena č. g. Frančišku Erzar, kaplanu v Ko-šani. — Soupravitelj župnije Sv. Jakob ob Savi je postal župnik v Dolu č. g. Matija Kastelic. Štirje Slovenci v Ameriki ubiti. Iz Chlief-tona, W. Va., v Ameriki poročajo: Poročali ste že o velikanski nesreči v rudniku v Mo-nongah, W. Va. Sporočam še. da so bili pri tej razstrelbi ubiti trije Slovenci, in sicer: Iv. Valenčič, doma iz Podgraja pri Ilirski Bistrici na Notranjskem; drugi je Anton Udovič, doma iz Primorskega; potem je bil ubit tudi Anton Hrvatin, doma iz Staroda na Primorskem. Mrtve ljudi še vedno prinašajo na dan. Vseh skupaj jih bode okolu 600. — Iz Flc-minga v Kansasu pa poročajo, da je bil ondi v rudniku ubit Slovenec Fran Grošelj, doma z Bleda. V Gorici se je vršil pretekli teden izborno obiskan socialni kurz. Bilo ja navzočih okoli 200 mož in mladeničev. Predaval je tudi dr. Krek. Liberalni poslanec kraški Štrekelj je glasoval v državnem zboru za socialnodemokra-ški predlog, naj se odpre meja tuji živini in nizka cena živini padla in bi bil revni kmet nizka cena živini padla in bi naš revni kmet še bolj udarjen. Tako dela liberalni poslanec za kmete, ki so bili tako nespametni, da so ga poslali na Dunaj. Polagoma se bodo tudi liberalni kmetje spametovali. Liberalci še niso bili nikdar prijatelji kmeta. Napisne tablice na državnih cestah. Notranje ministrstvo je odredilo, da se napravijo na vseh točkah, kjer presekajo državne ceste deželne meje med Koroško-Štajersko, Ko-roško-Kranjsko, Kranjsko-Štajersko in Kranj-sko-Primorsko, daleč vidne tablice, ki naj opozarjajo, kje je deželna meja, in ki bodo obenem služile voznikom v pouk, na kateri strani naj se vozi. Ta odredba je izšla posebno radi nesreč, ki so se dogajale vsled avtomobilov. Novoletno voSč:lo. Starega leta dan se je poklonila ljubljanska duhovščina premil. gospodu knezoškoiu dr. Antonu Bonaventura Jegliču, da mu izrazi čestitke za novo leto. V imenu duhovščine ie nagovoril premilost-nega g. knezoškofa stolni prošt mil. gospod Janez Sajovic. ki je omenjal raznih veselih dogodkov in tudi neprilik starega leta ter po-vdarjal edinost in udanost, ki vlada med duhovniki in ljubljenim nadpastirjem. Presvitli se je z zadovoljstvom zahvalil za izražena voščila ter pohvalno omenil požrtvovalnega delovanja duhovščine cele škofije, posebej še ljubljanskih duhovnikov, ki vsestransko delujejo. Konečno je želel presvitli srečno novo leto vsej duhovščini in celi škofiji. g Iz D. M. v Polju. Podpisana se iskreno zahvaljujeta nepoznanemu dobrotniku F. K-, ki je daroval 50 K telovadnemu odseku. Anton Lajovec, načelnik. Fran Kukovica, tajnik. Stari občinski odbor na Jesenicah je razpustila vlada v sporazumu z deželnim odborom. Za komisarja je imenovan gospod J. Klinar .svetovalca sta gospoda dr. Kogoj in gospod Pongratz. Mogoče se bo vendar posrečilo napraviti ugoden kompromis, kar je močno želeti, da se povrnejo v občino zopet redna razmere. Perutninarska zadruga. V četrtek po novem letu se je vršil v mali dvorani »Uniona« ustanovni občni zbor »Perutninarske zadruge«. Zborovanje je otvoril dr. Pegan, ki je povdarjal, da sta dali inicijativo k ustanovitvi te zadruge »Zadružna« in »Mlekarska zveza«. Gospod Legvart je govoril o pomenu umnega perutninarstva. Doseglo se bo kaj, samo z zadružništvom in sistematičnim delom. Ustanoviti se morajo perutninarske postaje. Perutninarska zadruga ima nalogo nabirati in prodajati jajca, izboljševati piemene itd. Opravljala bi svojo nalogo s pomočjo »Mlekarske zveze«. V Ljubljani se osnuje osrednja zadruga, po deželi naj se pa osnujejo podružnice. Govorili so še gospodje nadučitelj Zebre, stotnik Kump, vodja šole na Grmu g. Rohrman, živinozdravnik gospod Ribnikar, profesor g. Pengov. Potovalni učitelj gospod Vlado Pušenjak je prečita! bistvene točke pravil, ki so se z malimi izjemami sprejele neiz-premenjene. Občni zbor je posetil dež. odbornik grof Barbo in predsednik trgovske zbornice g. Lenarčič. — Na predlog g. dr. Pe-gana je bil izvoljen predsednikom kanonik ve-lečastiti g. Andrej Kalan, v odbor pa gg.: vodja V. Rohrman, grof Barbo, g. Juvančič iz Medvod, potovalni učitelj g. Gombač, župnik g. Trpin iz Mošenj, župnik g. Lenassi iz Šmihela na Dolenjskem, g. Legvart, g. J. Traven iz Viča, sodni svetnik g. Muley, nadučitelj gospod Zebre. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: gospod Lenarčič, predsednik trgovske in obrtne zbornice, gosp. Škrl, g. župnik Oblak, g. kaplan Mrkun, g. Henrik Franzi, g. Počivavnik. — Vpisnina v zadrugo znaša 1 K. delež pa je 2 K. Dr. Karol Bleiweis se je poslovil kot vodja od deželne bolnišnice, v kateri je deloval 44 let. Zopet podražen premog. Z novim letom so trgovci s premogom zopet podražili premog za 10 vinarjev pri 50 kg. Trgovci s premogom utemeljujejo svoj sklep s tem, da jim je družba podražila premog za 15 kron in železnica pa vožnjo za 2 K- Štajerski liberalci so postavili za dežel-nozborskega kandidata bivšega Štajercijanca Zdolšeka iz Ponikev. Ta mož se je predstavil na liberalnem shodu s tem, da se je skliceval na svoja dva brata, ki sta jako zaslužna župnika na Spodnjem Štajerskem. S tem so hoteli liberalci joviti kmete za svojega kandidata. A gg. župnika sta takoj poslala »Slovenskemu Gospodarju« poslano, v katerem izjavljata: Podpisana javno naznanita, da nista v nobeni zvezi s protiversko »Narodno stran- ko« in od te stranke postavljenim kandidatom za deželni zbor. Slučaj, da sva brata od imenovane stranke postavljenega kandidata, ni nobeno priporočilo, in zato odločno ugovarjava, da se najino ime in stan zlorablja v agita-torične namene za »Narodno straniò in od nje postavljenih kandidatov. Sv. Jernej, 28. decembra 1907. Franc Zdolšek, župnik. Sv. Štefan, 28. decembra 1907. Andrej Zdolšek, župnik. — To je najboljši odgovor štajerskim slovenskim liberalcem. Naročnina na »Domoljuba« znaša prej kot slej 3 krone. V enem delu natisa prve številke letošnjega letnika je stavec pomotoma nastavil številko 2 mesto pravilno 3, kar pa naših zvestih naročnikov ni motilo, ker jim je dobro znano, da stane sama poštnina 1 K 4 v brez drugih stroškov v upravništvu in da tedaj za pičlo krono nihče ne more dati »Domoljuba«. Slovenska kmečka zveza spodnještajer-skih kmetov kandidira proti Zdolšeku za deželni zbor vrlega posestnika Alojzija Terglav. Kandidat priredi mnogo shodov po volivnem okraju. 19. t. m. nastopi z državnim poslancem dr. Korošcem v Ponikvah, Šmarju in Sv. Petru. Deželnozborski kandidat Alojzij Terglav in državni poslanec dr. Benkovič priredita dne 12. januarja volivne shode v Laškem trgu, (po rani maši), v Loki (ob pol 12. uri), in v Dolu (po večernicah). Žalostne razmere vladajo na Francoskem. Framasonom ni bilo dovolj, da so pregnali vse redovnike in redovnice s Francoske, vrgli so se zadnji čas tudi na bolnišnice, kjer so z vso požrtvovalnostjo stregle usmiljene sestre. Tudi te so začeli preganjati in jih nadomeščati z raznimi brezverskimi postrežnicami. Nedavno so pregnali brezverci usmiljenke iz velike pariške bolnice, kjer so leta in leta delovale v blagor bližnjemu in v zadovoljnost vseh poštenih ljudij A kaj so brezvercem mari ubogi bolniki in postrežba! Da se le njim dobro godi! V deželi, kjer je bil rojen sv. Vin-cenc Pavlanski, ustanovitelj družbe usmiljenih bratov in usmiljenih sester, nimajo njegovi duhovni sinovi in hčere miru in prostora. Da ne bi telesa svetega Vincenca framaso-ni onečastili, zato so njegovi duhovni sinovi usmiljeni bratje skrivaj odnesli ostanke svetnika iz Francoske dežele v Belgijo. Svetnik je moral zapustiti svojo rojstno deželo, kjer gospoduje brezverska druhal in se naseliti v tihem samostanu Athu v Belgiji, kjer bo varen pred verskimi preganjalci. — Take so razmere na Francoskem. Za take razmere se ogrevajo naši liberalci in jih hvalijo po svojem časopisju. Pošten kristjan ne more in ne sme imeti nikakega stika s temi ljudmi. Zato je dolžnost naša, skrbeti, da se ne volijo liberalci in ž njimi združeni socialni demokratje v noben zastop, kjer bi mogli kaj škodovati. Zato vsi v boj proti brezverskim liberalcem, zlasti pri bližnjih deželnozborskih volitvah. Čudna pota. Eden najstrupenejših zatiralcev svete vere na Francoskem je socialni demokrat Jaures. Ravno te dni pa hoče vstopiti njegova hčerka v samostan, katere pomaga njen oče zatirati. Niti v lastni družini ne more brezverski oče zadušiti verskega duha. — Čudna so pota božja! Člani »Slovenskega kluba« v državnem zboru so v preteklem zasedanju stavili sledeče predloge, ki so prišli brez prvega branja v odseke :— Dr. Šusteršič, dr. Krek sprememba društvenega zakona. — Povše, Roš-kar, razbremenitev zadolženih zemljišč. — Dr. Žitnik, splošno zavarovanje proti požaru. — Dr. Šusteršič, ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča. — Pogačnik, dr. Korošec, uvedba dveletne vojaške službe. — Žitnik, odprava hišnorazrednega davka za kmetijstvo potrebna poslopja. — Gostinčar, revizija bra-tovskih skladnic. — Gostinčar, ustanovitev splošne starostne zavarovalnice za kmetsko in delavsko ljudstvo. — Benkovič. vpeljava osemurnega delavnika — Benkovič, odprava fidcjkomisnih posesti. — Benkovič, podržav-lienje premogovnikov. — Grafenauer, raz-bremenjenje zemljišč v varstvo malih in sred-nih posesti. — Dr. Hočevar, dr. Žitnik, radi državnih posojil. — Dr. Benkovič, odprava pomankanja poljedelskih delavcev. — Dr. Benkovič, dovolitev posebnega fonda za podpore v sili kmetskemu prebivalstvu. — Dr. Benkovič, odškodnina občinam za posle v prenesenem delokrogu. — Dr. Benkovič, reforma osebnega dohodninskega davka. — Pi-šek, ureditev zemliškega davka. — Gostinčar, olajšave pri železničnih vožnjah državnim uslužbencem in delavcem. — Gostinčar, železnična zveza z Idrijo. — Dr. Krek, dr. Korošec, zidanje železnice Kamnik—Polzela. — Dr. Anton Korošec, dr. Iv. Benkovič, zidava železnice ob Sotli. — Gostinčar, stališče in dohodki pisarniških oficijantov in pomočnikov. — Gostinčar, podržavljenje ceste med Logatcem in Idrijo. — Gostinčar, prememba S 15 obrtnega reda (izdelovanje sodovice in sorodnih izdelkov je všteti rtied koncesijoni-rane obrti.) — Gostinčar, preiskava odtokov voda cirkniškega jezera in planinske doline I jo strokovnjakih. — Dr. Gregorčič, Fon, ustanovitev slovenskih paralelk na državnih srednjih šolah v Gorici. — Roškar, Pišek, državni prispevki za odstranitev in vzdržavanje ljudskih šol. — Fon, ministerialni odlok radi ura-čunjenja vojaških službenih let certifikatistov pri premikanju v višji plačilni razred. — Fon, ureditev razmer kolonov. — Vsi ti predlogi so se oddelili različnim odsekom v pretres. Radovedni smo, kai ie s Hribarjevimi »pluski v vodo«, osobito s predlogom o vseučilišču. Kolikor smo poučeni o tej stvari, se Hribar ni trudil, da bi spravil svoje predloge v razpravo odsekov. Gospodu poslancu ljubljanskih liberalcev se menda ne zdi preveč potrebno in nujno, kar predlaga v zborniti v potu svojega obraza. — predlaga radi lepšega in reklame. Še ena stranka na Štajerskem se snuje. Oče te stranke hoče biti uskok dr. Ploj, katerega je izvolila »Kmečka zveza«, pa je usko-čil k liberilcem. Kdor je še o Ploju mislil, da je pristaš sloge in miru, bo sedaj ozdravljen. Ploj snuje novo stranko, stranko prvakov. Stari advokatje še hočejo enkrat na površje. Imeli bomo torej odsedaj ne dve, ampak tri stranke. Ploj pa nemara smatra novo stranko za zavarovalnico za njegov omajani mandat. V nedeljo, dne 5. jan. se bodo prvaki zbrali v Celju, da v imenu edinosti še ustanovijo tretjo stranko. Žrtev alkohola. V neki soteski pri Gorenji Luži. okraj Škof ja Loka, so naSli zmrznjenega oženjenega Antona Vidmarja, ki je bil goreč častilec nesrečnega žganja. Otvoritev postajlc Kotmaraves In Št Janž v Rožni dolini. Dne 15. decembra 1907 sta se med postajama Vetrini in Zihpolie v km. 23 045 črte št. Vid nad G.-Trst. c. kr. drž. železnice ležeča postajica Kotmaraves in med postajama Svetnaves in Bistrica v Rožu v km. 32729 črte Št. Vid nad G.-Trst, c. kr. drž. železnice ležeča postajica št. Janž v Rožni dolini za osebni in prtljažni promet otvorili. Deželnozborske volitve na Goriškem. — Volitve v goriški deželni zbor se vrše: v splošni kuriji (6 poslancev), dne 2. marca, v kmečkih občinah (10 poslancev), dne 4. marca, v «mestih, trgih, trg. zbornici (7 poslancev), dne 6. marca, in v veleposestvu (6 poslancev), dne 7. marca. g V Hrašah pri Smledniku jih je v prete-čenem letu umrlo 19, med njimi dva moža pri najboljših letih — Franc Jerala in Janez Po-gačar. Bodi im žemljica lahka i Mučenje vojakov. Iz Lvova se poroča: Od druzega dragonskega polka v Trembovli prihajajo poročila o hudih izgredih ritniojstra grofa Koziebrodskega. Kakor je sklepati iz poročil, so se radi mučenja štirje dragonci usmrtili, pet jih je pa pobegnilo. V Trembovli vlada radi tega velik nemir. Obsojeni državni pravdnik. Liivši drž. pravdnik v Berolinu, Oton Uckermann, zelo znan v vseh berolinskih krogih, je bil obsojen radi poneverjenja in skrivne pridržbe v treh slučajih v triletno ječo. Letnih dohodkov je imel 40.000 mark, a je radi zapravljivega življenja prišel v roke oderuhom. Po defravda-ciji je zbežal v London, toda ker se mu je sa-moumor ponesrečil, so ga izročili nemškim oblastvom. Stavka v gledališču. V Badenu pri Dunaju stavka tehniško osobje ondotnega gledališča. Biserni jubilej ravnatelja p. Bernarda Vovk se je vršil v Brežicah v nedeljo, dne 29. decembra na najslovesnejši način. Ob pol desetih so se predstavili jubilantu nekdanji njegovi učenci. Gospod notar Josip Rohr-mann je nagovoril jubilanta v presrčnih besedah in mu izročil darila hvaležnih učencev: lepo rezljano palico, šopek v roke, rožmarinov venec na glavo in krasen na svilnat bar-žun bogato z zlatom vezeni rdeč mašni plašč. Gospod jubilant se je ginjen zahvalil za toliko udanost in se nato podal v slavnostnem sprevodu v cerkev, kjer ga je čakala množica vernega ljudstva. Slavnostni govor je imel preč. g. p. Konstantin Luser, generalni definitor; v njem je slikal milost visoke starosti, milost poklica in bogato plačilo na zemlji in v nebesih. Med pridigo je podelil jubilant papežev blagoslov. Nato je bila slovesna sveta maša, pri kateri so azistirali sami nekdanji učenci biser-nika. Cerkvena slavnost je trajala do poldne. Pri obedu so se vrstile razne prisrčne napit-nice. Mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov je dobil g. biseromašnik, kateremu želimo dočakati še mnogo zdravih novih let. Uboj pri vasovanju. V Sibiki pri Šmarjah na Štajerskem so trije kmečki fantje ubili 24 let starega fanta Antona Orača, ko je vaso-val pod oknom 22 let stare oženjene Ane Močnik. Orač je bil takoj mrtev. Proti podraženju mesa se začenja že prebivalstvo na Zgornjem Štajerskem gibati ter prirejati shode. Prvi tak shod je bil v Gless-dorfu. Celovec. Božični večer delavskega društva. Kakor prešnja leta je tudi to leto priredilo naše živahno delavsko društvo svoj božični večer z božičnim drevescem. Polno-številno zbranemu delavstvu je govoril g. Sadjak: Delavec na tujem bi bil na ta tihi, sveti večer zapuščen, žalosten, če bi bil osamljen. V društvu pa se počuti delavec kakor v lastni družini, saj so si društveniki bratje, sorodni po veri in narodnosti. — Božično drevo nas spominja ubogih in ljubezni do bližnjega. Bodi g. Sadjaku za tople besede izrečena prisrčna zahvala! Zahvala gre tudi g. Knezu in soprogi, ki sta imela za ta večer mnogo truda. — Prepevali smo pri drevescu po stari slovenski navadi božične pesmi in želeč si vesele praznike, smo se podali skupno k polnoč-nicam. Ameriške novice. V Forest City, Pa., je umrla Terezija Miklavčič, doma iz župnije Krka, vsled zastrupljenja krvi. Ondi je umrl tudi Jakob Ahlin, doma iz Loga pri Poljanah nad škofjo Loko. Svojo mater je zaklal pretekli četrtek, 2. t. m. popoldne krog 4. ure Janez Mihelič vulgo Švir, posestnik v Sneberjih št. 2, radi domačega prepira. Toževali so se stari in mladi radi previitka. Oče že dlje časa služi v Ljubljani, mati pa gostuje s hčerjo v domači vasi Sneberje St. 48. Slonela je mati pri ognjišču. ko je kuhala večerjo. Nesrečni sin je v svoji togoti vdrl v hišo ter ji porinil dolg nož v desno stran nad prsa. Alati je bila takoj mrtva, sin pa se je po storjenem zločinu potikal ves preplašen po borštih. Sin je prišel pred dvema letoma iz Amerike in je veljal za skrbnega gospodarja. Od druge strani se nam poroča o vzroku in načinu umora: Sin, 301etni posestnik Ivan Mihelič, se je tožaril z materjo in očetom radi prevžitka. 2 t. m. popoldne je prišel k svoji materi, ki je stanovala v drugi liiši. Ljudem se je to čudno zdelo, ker ni nikdar obiskoval svoje matere. Mati je ravno kuhala. Sin je pristopil in jo s toliko silo zabodel z nožem, da je bila mati takoj mrtva. Morilec je pobegnil proti Ljubljani. Zatrjuje se, da se je drugo jutro pripeljal v Ljubljano na koleslju s svojo ženo in otrokom. Morilca so že prijeli v Dobravici nad Igotn. Labud na Koroškem. Tukaj je bil 27. dee. čuden semenj. Prignalo se je v celem samo dvoje goved, ena krava in en junec; vzrok temu je bil za semenj neugoden čas in novo-padli sneg. Iz ljubljanske okolice. g Iz Polhovega Gradca. Rojenih je bilo pri nas v pretečenem letu 61. Pa tudi smrt ni lenarila. 54 jih je poslala na drugi svet. Pa jih nima toliko ona na vesti kakor žganje. E kaj, pustimo ga pa vendar ne, čemu ga pa prodajajo. I žganje, žganje! Ko bi te ljudje poznali, bolj bi se te bali kakor pisanega modrasa. — Ustanovila se je mlekarna, pa le ne .nore iz povojev in ako se je ne boste z večjo vnemo oprijeli, bo težko shodila. — Kakor strela iz jasnega, nas je iznenadila neverjetna vest, da nas naš predobri župnik zapusti in se preseli v Slavino na Notranjskem, ko se je istočasno izrekla želja, da bi, ker se toliko tru-' d i jo za nas, tudi med nami prijeli zasluženo plačilo. Iz Horjula. V nedeljo dne 29. decembra 1907 smo imeli Horjulci prijetno zabavo. Vrli mladeniči našega »katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« so nam priredili lepo veselico. Predstavljali so »Kovačevega študenta«. Pred igro so pokazali tamburaši svojo spretnost in pevci so zapeli par lepih narodnih pesmi. Nato se je pričel burka »Kovačev študent«, ki je vzbudila med navzočim občinstvom mnogo veselega, neprisiljenega smeha. Burka je našim bralcem po vsebini že znana, ker jo je »Domoljub« lansko leto priobčil. »Kovaču in njegovemu sinu-študentu« se imamo zahvaliti, da smo se tako od srca zabavali. Vsi igralci in igralke pa so prav mojstrsko izvršili stavljene naloge. Ce se ozremo nazaj v minolo leto, moramo priznati, da je bilo tukajšnje izobraževalno društvo silno agilno. Priredilo je tekom leta mnogo iger najrazličnejše vsebine. Opomnim, da so burko »Kovačev študent« ponovili na novega leta dan. Obakrat so pridejali kratki burki dve živi božični sliki, namreč pastirci na paši v sveti noči in pozneje pred Odrešenikom v hlevcu. — Ker že govorim o izobraževalnem društvu, zato še eno besedo: Vedno jasneje se kaže potreba, da se naše ljudstvo izobrazi. In kolikor so v tem oziru že dosegla izobraževalna društva Sirom naše domovine, je neprecenljive koristi. Zato pa na delo, na delo z mladinsko organizacijo! V ledino je sicer že zaorana močna brazda, a ta brazda se mora razširiti po vsem slovenskem svetu. Zadnja gorska vas naj dobi svoje izobraževalno druStvo! Dolga je še pot, a če bomo vstrajni, jo bomo zmagali. Per aspera ad astra! Iz Tomačevega. Nekdo se je že obregnil ob cesto, ki vodi iz Tomačevega in Šmartna v Ljubljano. Jaz bom pa še nekaj povedal o cesti, ki pelje iz Tomačevega v Ljubljano in sicer od novega pokopališča naprej. Tu pri novem pokopališču se prične mestni svet. Cesta ki tu pelje je torej mestna. Pa kdo se je brigal zanjo. Leta in leta smo jo nasipali Tomačevci, in delali za mesto. V zahvalo zato, pa smo plačevali mestu mitnino, namestu da bi mesto nam bilo plačalo! Sami smo nasipali, po svojem imetju smo vozili, in zato, da smo smeli po svojem voziti, smo pa še mestu dajali mitnino! Kam smo pa mislili!! — Sedaj kaže, da bo mesto samo vzelo cesto v popravo. Delavce, ki ostržejo blato h kraju, že pošilja mesto. S tem pa priznava, da more samo za cesto skrbeti. Radovedni smo in težko čakamo, kedaj bo dal župan cesto tudi nasuti. Iz Šmartna. »Kmečka zveza« preskrbi podučno predavanje za Posavje na dan 2. februarja dopoludne po sveti maši. Predaval bo gospod mlekarski nadzornik Legvart o mlekarstvu, o modernih hlevih, gnojenju, o ravnanju z živino itd. Kmetje, delajmo na to, da bo mnogo udeležencev. Pripravljamo se že sedaj! Iz Posavja. Za kar smo se trudili pred dvemi leti — pa zastonj, to kaže, da se bo sedaj uresničilo, namreč mleko se bo podražilo in bo liter po 20 v. Večina mleka-ric ga je že za december nastavila po 20 v liter. In meščani se ne branijo kaj, ga tako plačevati. Oni, ki modro, trezno in pametno sodijo, so popolnoma zadovoljni, le malokdo nekoliko pogodrnja. Nekatere gospe v mestu naravnost priznavajo, da kmetje moramo mleku ceno vzdigniti. In res je tako! Živina je dražja, krma dražja, delavci dražji, sploh vse, in zato tudi mi ne moremo shajati s prejšnjo ceno. Nek gospodar je natanko izračunil krmo, delo, posla, katerega mora imeti za živino, in je prišel do tega, da vse to zaračunjeno znese znese ravno 8 krajcarjev na liter mleka. Vendar pa moramo tudi za vožnjo nekaj imeti. Ali se bo zastonj mučil po grdih potih z mlekom v Ljubljano?! Jasno je torej, da mora biti mleko po 10 krajcerjev liter. Meščani ne bodo nagajali, vsaj veliko ne. — Ampak bati se je nekaj druzega. To so namreč nekatere mlekarice iz vseh krajev ljubljanske okolice, katere menda nalašč nagajajo, in hočejo mleko dajati še po stari ceni, ali pa le po 9 krajcarjev in ne po 10. Te mlekarice so izda-jalke naše stvari in vsemu škodujejo. Mlekarice vse, me moramo držati skupaj ! Nobena ne sme štrene zmešati. Vse za eno, ena za vse! Iz Hrušice. Predavanje o gospodarskih zadevah bo pri nas na Svečnico po-poludne v šoli. Predaval bo gospod mlekarski nadzornik Legvart o mlekarstvu, o modernih hlevih, o živinoreji, o gnojenju. Delajmo že sedaj na veliko udeležbo. Iz Štepanje vasi. Na dan sv. Štefana je bilo kljub slabemu vremenu Štefanova- nje dobro obiskano. Najbrž se ljudje precej boje konjske boiezni, katera je že tudi pri nas deloma gospodarila. V naši vasi n. pr. so pobili trgovcu in posestniku Bolti 4 konje, — tako, da ima skoro tisoč gol-dinar,ev škode. Predavanja o raznih gospodarskih stvareh bomo pri nas. imeli v postu po maši v salončku pri Štravsu. g V Trbojah smo letos posebno veselo obhajali božične praznike, bolj kakor kedaj doslej, ker so nam namreč prvič pele orgije v cerkvi. Niso in ne morejo biti bogstgavedi kaj, a za našo maio cerkev zadostujejo svojemu namenu, ln vse sjho opravili s prostovoljnimi darovi, pa nekaj je še ostalo za nadaljno olepšanje cerkve. To se mora reči, da Trbojci radi darujejo za lepoto hiše božje. Se nekaj v pohvalo Trbojcev in Vam, gospod urednik, gotovo v veselje: lani ste imeli tukaj 12 naročnikov, za leto 19(18 jih imate doslej 27., in še upamo, da jih par pridobimo. Bodi Vam v zadovoljstvo, da niste zastonj priporočali, naj se agitira za Vaš izvrsten list. Pa še nekaj. Vi ste obljubili nagrado onim, ki bodo najbolj poagitirali. Morda smo tudi mi med tistimi. Preračunajte: Komaj nad 80 hiš: lani 12, bodoče leto na.manje 27 naročnikov! Le naprej v vsako hišo »Domoljub« ! Ti si izvrsten zagovornik kmečkih pravic in obenem kratkočasen! — G. učitelj Krek je daroval za našo cerkev' — 400 kron. Bog plačaj! Romanje v Lurd. V eni prihodnjih številk priobčimo obširen oklic priprav-Ijavnega odbora za ljubljansko škofijo, v kateri se bodo povabili katoliški Slovenci na romanje v Lurd. Za danes moramo toliko omeniti, da oglase že sedaj sprejema uprava »Slovenca« v Ljubljani. Potrebne (rdeče) prigiasnice je pa dobil vsak »Bogoljubov« naročnik in jo bo na željo vsak rad odstopil, kdor je sam ne bo rabil. Lepo slavnost smo imeli te božične praznike v novi cerkvi sv. Antona P. na Glincah pri Ljubljani. V nedeljo, pred Bo-žičom, dne 22. decembra p. 1., ob 10. uri dopoldan je bila cerkev med veliko množico vernega ljudstva blagoslovljena. Po blagoslovu je bila iepa pridiga in velika sveta maša. Popoldan ob 2. uri zopet pridiga in litani.e M. B. z blagoslovom, od takrat imamo sedaj vsaki dan službo božjo v novi cerkvi pri sv. Antonu na Glincah, posebno lepo pa je bilo na božični večer pri pomočnici in prostorna cerkev je bila do malega polna ljudstva. Lučica pri lu-čici so gorele po cerkvi, tudi lepih božičnih pesmi na koru ni manjkalo Zatoraj srčna zahvala č. g. frančiškanom pri sv. Antonu na Glincah za tako božično in novoletno darilo. Samo nekaj ošabnih Viča-nov pa se štejejo nezadovoljni, ko hodimo v cerkev na Glince k sv. Antonu. Pa kaj hočejo Vičani, naj malo pomislijo, kod da so in kod sto i cerkev sv. Antona. Sola pošta m celo župan je le na Viču ali na Glincah in gotovo bi pa še cerkve ne zidali, ko bi ne bilo novih naselbin. Toliko v pojasnilo dragim bravcem »Domoljuba«. I er srečno in veselo novo leto! — Domo-Ijubovc. Kranjska čebelarska podružnica ima v nedeljo, 12. t. ni., ob 2. uri popoldne v šoli na Primskovem svoj občni zbor. h kateremu vabi čebelarje in prijatelje čebelarstva. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Iz kamniške okolice. Zavest med kmeti veselo narašča. V nedeljo, 5. prosinca I. Itta je imela KmecKa zveza za kamniški okraj svoj ustanovni shod v Me-kinjan. Preuseüoval mu je domaci župan g. rranc Gams. S prepričevalnimi bese-üann je Zvezini preuseiinik g. Val. Benkovič govoril, kako potrebno je, da si kmetje — posebno v današnjh dneh — podajo roke k skupnemu delovanju za prospeh kmetijstva ter skupno oürambo kmetskih koristi. Umenii je več krajevnih potreD, za katere se hoče Kmečka zveza za kamniški okraj zavzeti n. pr. za odpravo mnogo grobelj po podgorskih in mekinjskih poljih, za napravo novih pre-potrebniii vodovodov, za zboljšanje živinske pasme itd. Shoda se je udeležilo tudi zastopstvo podgorske občine z županom g. Jera.em na čelu, ki je z navdušeno, krepko besedo bodril k vstopu v novo, prepotrebno zvezo. Vpisali so se kot člani vsi boljši posestniki tnekin.ske občine. Prav tako! Slovenski kmet, zdrami se, dvigni se! S svojim možatim nastopom povej javnosti, da nočeš biti več teptan tlačan, kot dosedaj, temveč da hočeš biti enakopraven z drugimi stanovi; brez strahu tirjaj, kar ti gre po božjem in človeškem pravu. Zato vsak zaveden kmet stopi v mogočno armado kranjske Kmečke zveze. Kakor v nekdanjih hudih časih, tako veljaj tudi danes giasen budilen klic vsem kmetom: »Le vkup, le vkup uboga gmajna«! U raznih krajev Gorenjske. g Na Brezjah je bilo v pretečenem letu darovanih 2491 sv. maš. Obhajancev je bilo okrog 64.000, torej 10.000 več kakor pre.šnje leto. Sploh se opaža, da ima ta najimenitnejša božja pot na Slovenskem vedno večje zaupanje do »Marije Pomagaj«. In to mora biti v veselje vsakemu Slovencu; saj kdor Marijo ljubi, ta kaže, da je tudi zvesti otrok matere sv. kat. cerkve. Najimenitnejši dan za to božjo pot je bil v minulem letu gotovo 1. september, angeljska nedelja, ko so prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura Jeglič v imenu sv. očeta siovesno kronali podobo Marije pomočnfce. Storilo se je preteklo leto pri cerkvi zopet veliko. Napravila se je krasna acitelinska. razsvetljava. V cerkvi sami je 33 luči, katere krasno razsvetljujejo vso cerkev, tako, da se v najskrivnejšem kotičku lahko bere. Prostor pred cerkvijo se je primerno oza-l.šal ter se zasadil z divjimi kostanji, kar bode romarjem zelo ugajalo v poletni vročini. Ves prostor prod cerkvijo se tudi krasno razsvetli pri večiem številu ljudstva Napravilo se je mnogo nove cerkvene obleke in sedaj so v delu krasni svečniki, kateri bodo lepoto velike oltarja še mnogo bolj povzdignili. — Pogosto se sliši želja, da bi »Domoljub« večkrat prinašal novice od te, vsem Slovencem znane božje poti. Gotovo bi bilo to ustreženo marsikomu in bi dragi »Domoljubovi« naročniki z zanimanjem brali taka poročila. Pa to ni potrebno. Prvič za to ne. ker itak romarji pripovedujejo doma, kako je bilo na božji poti, koliko romarjev je bilo itd. Drugič naj pa taka poročila izostajajo (kar bravci »Domoljubovi« gotovo ne bodo zamerili), zato, da se nasprotnikom zamaše usta in zavežejo jeziki. Saj. ako bi se mnogo pisalo. bi vpili, da je preveč reklame in da romarjev ne vodi ljubezen do Marije na njeno božjo pot, temuč le radovednost, ker se o tej božji poti toliko piše po časopisih. Vsaka dobra reč se sama hvali in je ni treba še posebej priporočati. Pridi, poglej, in prepričaj se sam! — V povzdigo službe božje gotovo vpliva mnogo lepo cerkveno petje. Vsa čast v tem oziru brež-kemu cerkvenemu zboru pod spretnim vodstvom oragnista g. Boleta, kateri zbor res krasno prepeva. Dal Bog, da bi bili pevci in pevke stanovitni, da hi se še vedno bolj krasno prepevalo v čast »Mariie Pomagaj«, in v veselje vernih slovenskih romarjev. g Železniki. Železne rude že dolgo let več ne trpimo. Zapuščen stoji mogočen, a inrzl plavž ob koncu trga ter žalostno priča o propadli železarski obrti — zob časa ga že kruši — fužinarske hiše so ravno zdaj na prodaj. Mi pa ne žalujemo toliko po Fužinah, kot hrepenimo po žeieznici. Ta nam je življenjska potreba, sploh vsej dolini; saj bi po železnici oživela obrt in izvoz lesa bi silno narasel, kojega je v naših hribih velikanske množine. Železnica bi se brez dvoma dobro obrestovala. Zakaj se nihče ne gane. Povsod se oglašajo po novih železnicah, naša dolina pa spi. Občine, društva, trgovci, posestniki! zdramite se, vpijte giasno, da se bo slišalo gori do cesarskega Dunaja: Mi potrebujemo železnice, kakor riba vode. Kje je konzorcij, ki se je sestavil radi že davnej nameravane železnice? Vneti načelnik, je žal umrl, a biva še namestnik in drugi ndie. Brez dreganja ne pridemo nikdar do cilja! Dolina je za gradnjo železnice pripravna, zakaj bi ne stekel po njej hlapon, samo da se prizadeti prebivalci zanj vnamejo in so voljni prevzeti primerno vsoto stroškov, ki se jim bode brez dvoma dobro obrestovala. Klic po železnici naj v lepi selški dolini ne potihne več. Možje, pri vsaki seji, pri vsakem društvu, pri vsakem shodu resno govorimo o železnici, dokler je ne dosežemo. g Hranilnica in posojilnica v Kropi urejuje vsako nedelio in vsaki četrtek dopoludne. Obrestuje vloge po 4 in pol odstotka. Naj bi domači in sosedje prav radi pri njej hranili in pomnili, da se po malem, sčasoma veliko privarčuje. Kjer ni vinarja, tudi kronice ne bo. g Cerklje. Dopisnik Vašega lista je omenil v dopisu »Izpod Grintavca« en vzrok, zakaj dela učitelj I.apajne prepir v cerkljanski fari. Gotovo je, da igra važno vlogo pri tem človeku prevzetnost, vsled katere skuša dobiti vpliva pri ljudeh, ka-koršnega je imel rajni spoštovani gospod Vavken. 2e kot organista sino vsi spoštovali rajnega gospoda Vavkna. Tudi učitelj Lapajne je postal organist. Viekcl je za to službo vsako leto lepo svoto cerkvenega denarja. Kriv je bil sam, da so ga gospod župnik odslovili. Vsled tega je bil učitelj Lapajne hud in ker je bil mesec predolg, mu je zmanjkalo tudi drobiža. Vsled tega je iskal tudi nadomestka za to službo drugod in postal je tajnik pri liberalni mlekarni. Pokazal je s tem, da mu ni mar toliko blagor kmečkega stanu, ampak blagor svojega lastnega žepa. Čudna prikazen je Lapajne med liberalnimi učitelji! Vsi zahtevajo ločitev cerkve od države, krščanski nauk iz šole ven, za cerkev se ne zmenijo, zabavljajo na duhovnike in Lapajne sé popolnoma strinja z liberalnimi učitelji, a organistovska služba mu še včdno diši. Kmetje! Ali se bomo mi Insali med seboj na povelje enega učitelja, ki je med nami od danes do jutri, zaradi n egovega plačila. katerega je zapravil vsled lastne krivde! Nikakor ne. Ž razdiralci našega dela proč! Delajmo vsi za skupni blagor in ne poslušajmo onih, ki iščejo lastnih koristi in naše škode! Iz Št Vida nad Ljubljano. g Strašna nesreča je zadela hišo Mra-kovo v Stanežečah. l isti dan po novem letu se je napotil hišni gospodar Janez Babnik v gozd po drva. V hribu se je polil voz drv prevrnil nanj in šele zvečer so ga dobili mrtvega pod borovimi hlodi. Vsi znaki na mrtvecu so kazali, da ponesrečenec ni bil takoj mrtev, temveč, da je v bolečinah, upajmo, da tudi pripravljen, iz-dahnil svojo dušo. Pokojni je bil star šele 49 let, skrben in zelo priden gospodar. Vsi sosedje so ga ljubili radi i^egove prijaznosti in potrpežljivosti. Zato ga bodo Sta-nežečani pogrešali. Pokojni je bil tudi zvest naročnik »Domoljubov«. Pokoj njegovi duši! Žalujoči družini pa naše odkrito sožaije! 11 Hranilnica in posojilnica je že sklenila svoje račune za preteklo, drugo upravno leto. Prvo upravno leto 1906 so znašale hranilne vloge 61.798 K 20 h, preteklo leto pa so se povišale na 165.215 K 95 h; posojila so znašaia 1. 1906 16.858 K 80 h, lansko leto pa so se povišale na 59.738 K 09 h. Rezervni zaklad je znašal prvo upravno leto 94 K 47 h, za leto 1907 pa se poveča za 841 K 28 h, tako, da znaša sedaj hranilnično premoženje 940 K 02 h. Vse te številke govore jasno o lepem napredku domačega zavoda. Natančnejše poročilo se bo podalo na občnem zboru, ki bo v nedeljo, dné 19. t. m. g Most čez Savo v Tacnu bo delal okrajni cestni odbor, ako bo dobil od države in dežeie dovolj podpore, za katero je že prosil. g »Domoljub« ima v naši fari nekaj nad 100 naročnikov. Skrbimo, da se bo to število še letos pomnožilo. Cas je že, da se oglase novi naročniki. Dolenjske novice. Iz Št. Ruperta. d Shod »Kmečke zveze« za trebanjsko dekanijo bode v St. Rupertu 12. januarja, prihodnjo nedeijo. Poročal bode dr. Krek in morda še kdo drugi. V ponedeljek in torek bodo pa poučni govori o kmetijstvu, mlekarstvu, zadružništvu itd. Teh govorov se treba kolikor mogoče mnogoštevilno udeležiti! Govorili bodo gg. dr. Krek.Legvart, dr. Pegan in naj-brže tudi dr. Hočevar in župnik Oblak. Eno zborovanje bo posebej za ženske in eno za fante. d Božlčnica se je ponovila novega leta dan popoldan in v četrtek 2, januarja. Predstave, žive slike, so bile res lepe. Hvala gre za to prireditev predvsem g. nadučitelju, ki je dal v ta namen šolske prostore na razpolago. V prireditvi oblek pa so pomagale zraven gospe Rebol posebno gdč. učiteljice, za kar jim gre posebna hvala. Vsem drugim dobrotnikom učeče se mladine prisrčna hvala. Bog bodi vsem plačnik! Vrlo so se obnesli mladeniči. Vidi se, da je mnogo mladeničev, ki so še dobri, a slab vpliv pokvarjene družbe, žganja in tobaka, in pa hujskanje, to je morilo dosedaj marsikaterega fanta. Ì u se je pa pokazalo, da se stori tudi kaj lepega vsem v korist in zabavo. Da korajže je treba — potem pa gre! Cast zato trem kraljem in vsem pa-stinem, hvala starišem otrok, ki so predstavljali angele. Jožefa je predstavljal Jožei Zidar, Marijo pa Minka Kurent. Lepo je deklamiral Herman Erelih »Božično noč« in ravno tako gladko ste govorili učenki Justina in Rožama. Otroci — vsi, mali in veliki — imeli so veselja in zabave in pouka dovolj za novo leto! Dal Bog vsem dobre volje tudi za naprej! d Mladeniči izobraževalnega društva snujejo telovadni odsék. Tudi tu se kaže ne-ustrašenost. Naraščaj mlajših fantov je zagotovljen. 1 reba je še lastnega prostora. 1 udi za to imamo pogum! Zato na delo! Iz ribniške doline. d Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Ribnici je dné 29. decembra in na novega leta dan priredilo igro »Egiptovski Jožef«« in burko »Krčmar pri zvitem rogu«, na novega leta dan pa so vrli igralci navrgli še burko »Kmet in fotograf«. Čast tantom, ki so nastopili ! Vloge so bile vse prav dobro izvedene, kar je pričala burna pohvala mnogobrojnega občinstva, ki je prostorno društveno dvorano dvakrat napolnilo do zadnjega kotička. Tako naprej! d Si.vestrov večer je priredila tukajšnja liberalna »Čitalnica«. Za nas je bila ta prireditev v marsičem podučna. V prvi vrsti nas veseli spoznanje, da je ravno učiteljstvo najbolj pridno pri liberalnem delu. Kako se trudijo, da pogrezajoči se liberalni voz s težavo naprej rinejo! Morebiti ni več daleč čas, ko bodo to obžalovali. Liberalci jih smatrajo za peto kolo, in vendar so raje pri njih, kakor da bi šli z ljudstvom. — Dalje ne smemo .pozabiti, da se je liberalna gospoda s komičnim prizorom »Starinarja« naravnost norčevala iz sv. pisma. To je seveda zelo krščansko! Naposled smo bili pa tudi veseli, ko smo med liberalnim občinstvom opazili nekaj takih, ki se zmeraj okrog nas sučejo, a jih k našim prireditvam nikoli ni, liberalcem pa so takoj vseh tfet prstov obliznili. ko so jim komaj enega pokazali. Naj bodo odkriti liberalci ali odkrito naši! Dvoživk ne maramo! d Občinske volitve bi morale biti vsak čas. Možje! Liberalci se drže svojih krivičnih pravic kakor klop kože. Če nikakor ne bo mogoče prodreti v drugi razred, pokažite v tretjem razredu, da vas je na stotine — skoraj brezpravnih! d Prijateljski razgovor o prihodnjih deželnozborskih volitvah so imeii preteklo nedeljo zastopniki posameznih vasi. Izbrali so si volivne zaupnike. Zborovanje jc bilo zelo burno, vendar smo se naposled razšli v prijateljstvu in, upamo, tudi v slogi! h litijskega okraja. d Šmartno. Na gradu Vagenšperku se mudi sedaj vsa visoka rodbina vojvode Pavia Meklenburškega Službe božje se vsi udeležujejo v šmartinski cerkvi v splošno vspodbudo navzočih vernikov. Na novega leta dan so bili vsi pri sv. obhajilu. Pred časom je umazani »Narod« tudi to rodbino napadel, a da uživajo tudi med svetom ugled, pričajo telegrami, katere so na novega leta dan dobili od avstrijskega in nemškega cesala, od španskega in laškega krai,a itd. 5. januarja je visoko rodbino počastil s svojim obiskom tudi naš presvetli knez in škof. — 14. decembra je v Ameriki v P. City umrl 14-letni mladenič Janez Čož, doma iz Jablaniških lazov. O sv. Jakobu je šel za svojimi stariši v Ameriko; a je ni dolgo gledal. 10. decembra je šel na delo, a oslabi in pade na cesti. Prepevali so ga v bolnišnico, a čez 4 dni je že lepo z Bogom zedinjen umrl. Bil je prav priden mladenič, a je moral v tuji zemlri v cvetu svojih let v hladni grob. — 6. januarja je imelo tukajšnje katol. slovensko izobraževalno društvo svoj letni občni zbor in obenem poučno predavanje. Izvolil se je za letos odbor. Priliitel je iž Ljubljane g. Slavko Ravnihar. Več o tem prihodnjič. Društvo se je začelo bolj živahno razvijati. Priredila se je dvorana za igre, napravil gledališki oder itd. Dvorano in oder je spretno poslikal naš vrli sobni slikar g. Fr. Rozina. Baje bodo v kratkem v igri nastopili naši vni fantje, ki se marljivo pripravljajo na igro. Igrali bodo, kakor čujemo Štrukljevo igro »Čevljar«. Tedaj pa le pojdimo v posojilnično hišo! — Pravila »Kmečke zveze za litijski okraj« so potrjene in v kratkem bo ustanovni shod te zveze v Šmartnem. 2e sedaj opozarjamo vse može celega okraja, da pridete takrat v obilnem številu. Pogovorili se bomo tudi takrat o bodočih volitvah za deželni zbor. Dan se bo že pravočasno naznanil. — Preteklo leto je bilo rojenih v Šmartnem 106 otrok, umrlo je pa 91 oseb velikih in malih. — Pred kratkim je sleparil po Šmartnem neki organist Debevec po imenu, ki se je šel za organista ponujat v Javorje in je bil tudi sprejet. A ker si je nekaj tujega denarja prisvojil, ga je orožnik prijel pri Krznarju v gostilni ih za nekaj časa — zašii. Sedaj bo pa v Litiji pri rifiatu orgljal. Obnašal se je prav vsiljivo in sladko in pravil, da je bil v Podzemlju za organista. Poprej je bil pod zemljo, sedaj bo pa pod ključem. Belokranjske novice. d V Podzemlju se je ustanovila^»Hranil-niča in posojilnica« (Rajfajznovka). Cast možem in gospodoma duhovnikoma, da so se zavzeli zato, da tudi Podzemelj ne zaostane za drugimi župnijami. d »Ljudska hranilnica in posojilnica« v Metliki izvrstno uspeva, kar kaže to, da ima v tem kratkem času lep promet, nad sedemdeset tisoč kron. d Tudi na Suhorju In Radovici imajo posojilnici lepe uspehe; ljudje so se jih z zaupanjem oprijeli, ker vidijo da je le njim v pomoč in korist. d Belokranjci, naročite si »Domoljuba«! Prihodnjo pomlad pričela se bode graditi nova železnica in pri takih prilikah zgodi se marsikaj zanimivega, o čemur vam bode vedno »Domoljub« poročal. Ako si ga kdo radi -motnih razmer sam ne more naročiti, naj se dogovorita dva ali trije, ter naj si ga skupno nEročc d V začasni pokoj stopi radi bolezni župnik iz Podzemlja, g. Rome. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja in vrnitve v svojo župnijo. d Vinska kaplja je letos izvanredno dobra, da že več let ni bilo take. Vinski trgovci gcsUiničarji in drugi, potrudite se v Belokra-/Ino, ne bo vam žal. Cene so zmerne! d Iz Temenice. Navihan t atek je F. P. z Vidma, star okolu 15 let. Vzel je svojemu očetu nekaj usnja in ga je v bližnjem mlinu prodal. Navihanec se je pa nalagal svojemu očetu tako, da je videl nekega človeka, ko je nesel usnje iz hiše proti gozdu. Njegov oče je šel takoj k županu ter rekel, naj hitro to naznani orožnikom, da naj iščejo tatu, kateri je njemu usnje pokradel. Orožniki so res iskali tatu, a prišli so na sled, da je to pokradel domač fantič. Ukradel je tudi nekje drugod bankovec za 20 K- Mlad: tatek se je moral že zagovarjati pri sodniji zaradi svojega prestopka. — Ne presušajte denar, kakor ga je nekdo iz Dolenje vasi pri Temenici, ker se je bal, da bi mu preveč ne splesnil. Dejal ga je na okno in zraven še tudi hranilne knjige, nakar je prišel mimo Jože Zupančič iz Zaboršta, vzel iz okna listnico, v kateri je bilo 1300 K in je nekaj časa na okrog popival, potem je šel na Laško v Videm od tam pa v Št Vid nad Ljubljano. Tam so ga prijeli orožniki, denar se mu je bil že usušil, da ga je bilo samo še 1U6 K-Zdaj so ga že odvedli v preiskovalni zapor v Novo mesta d Toplice na Dolenjskem. Dne 17. januarja bo vsakoletni veliki shod častivcev sv. Antona puščavnika v lepi cerkvici v Meniški vasi pri Toplicah. Vsako leto pride na ta dan ogromno število romarjev iz bližnje okolice, pa tudi od daljnih krajev, zlasti od Žužemberka in od Suhe Krajine. Eni pridejo hvalo izreči za vslišane prošnje, drugi priporočit se v raznih potrebah. Zlasti slovi ta svetnik kot pomočnik pri domačih živalih, da ostanejo zdrave in se lepo redijo. In naravna potreba sili naše kmečke ljudi, da se k temu svetniku zatekajo in iščejo božjega blagoslova pri živinoreji vsled Antonove priprošne. Kako pa bi naš kmet izhajal, kje bi dobil denar za davke in opravke, če ne bi pri živini dobil? Hlev pa vinograd, to donaša denar, ako gre po sreči. Ker se vsako leto dogajajo očividna uslišanja pri živinskih boleznih vsled priporočila sv. Antona, zato je boija pot v Meniški vasi vedno bolj obiskana, posebno na dan velikega shoda 17. januarja. Tudi darov pobožni ljudje toliko nanesejo, da ima cerkvica lep doho- dek in se zlahka oskrbuje. Tudi letos pnčaku jemo mnogo obiskovalcev, ki bodo gotovo za dovoljni s cerkvenim opravilom in s postrežbo opoldne. Po škofijski postni postavi je dovoljeno tisti dan, ki je letos petek, mesne jedi uživati. Kdor pa hoče post držati, ima pa več zasluženja. Še enkrat kličemo: Dne 17. ja nuarja vsi k sv. Antonu v Meniško vas! U raznih krajev Dolenjske. d Iz Loškega potoka. Več glasov iz občinstva: Naš zdravnik g. Sitrer so neznansko komodni gospod. Določen je za našo občino za zdravnika in njegov dan je četrtek! Na tem ni nič. Je več četrtkov, ko gospoda ni videti v Loškem potoku. Sedaj ga ni bilo že tri četrtke zaporedoma. In v zimi so ljudje vedno bolj bolni, po sebno otroci pri nas letos zelo bolehajo. Reveži bolniki, matere z dojenčki komaj čakajo četrtka in zdravnika; hodijo po vpraševat, čakajo, pa zastonj. Zdravnika ni. In potem so zopet odloženi za en te den. Prihodnji četrtek ista pesem in to že 3 tedne zaporedoma. Zadn i četrtek je bilo nas do 12; čakali smo, povpraševali smo, no in na zadnje izvemo, češ: danes, jih ne bo, je semenj v Ribnici, oni so tudi župan, zato imajo dela veliko. Pa smo odšli potolaženi za en teden ali še več. Ali smo res Potočani tako tja v en dan, da nas imajo g. Šifrer ali za tako potrpežljive ali pa manj vredne; mi smo potrpežljivi, pa samo do meje. Odločno zahtevamo, ali naj g. zdravnik, ki je določen in plačan tudi od naše občine, hodi redno vsak četi tek, ali pa če nima časa, naj prepusti to mesto drugi zdravniški moči, ki bo ta posel redno opravljala. Saj je menda še kdo študiran na zdravniško stvar. Občina dodaja k plači zdravnika, a ne da v Ribnici županstvo oskrbuje, marveč v Loškem potoku bolnikom pomaga. — Precej mož! d Mlade neveste. Predpust je tu. Ženini in neveste se oglašajo. Cas svatb in ženitovanj. Pri nas so pa to pot od-pile letos bolj mlade. Prvi dve so res mlade! Ena ima nekaj nad 15 let, druga 16 let. A krepke so. Dvomimo, če se bo še kaka fara na Kranjskem ponašala s tako mladimi nevestami. Pa jim želimo dolg pa srečen zakon ! Bog daj ! -r- V nedeljo je ustanovni občni zbor izobraževalnega društva pri Tabru v stari šoli. Pride govornik iz Ljubljane, ki nam bo pojasnil pravila in razložil pomen društva. Na domačih pogovorih, ki smo jih imeli po vaseh, smo izvedeli, za kaj se gre in kakšno bo to društvo, v nedeljo se bo še bolj razložilo. Torej v nedeljo le na ustanovni občni zbor, kjer se bodo vpisovali tudi udje in volil odbor. d Iz Tržišča na Dolenjskem. Dne 30. m. m. se je ponesrečil posestnika sin Franc Vidmar, iz Gabrijel pri Tržiču. Pomagal je pri skladanju debele smreke, pri tem mu je padla smreka na nogo in mu je pre-trla nad gležnjem; le slučaju se je zahvaliti, da mu pri tem ni polomilo še roki. 31. ni. m. so ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. — Gradnja lokalne železnice Trebnje-Karmel se je dne 21. m. m. prekinila. Spodnja gradba je sedaj sko- ro povsod dodelana, meseca februarija alt marca se začne gradba nadaljevati. Strašno grda cesta je v Karmelu, blata je toliko, da bi se lahko s čolni vozili po cesti, ker drugače skoro ne bo več mogoče priti skoz. Cesto izrablja skozi celo leto St. Janška premogokopna družba in podjetništvo za gradbo železnice! Umestno bi bilo, da bi omenjeni izkoriščevalci ceste, tudi za vzdrževanje ceste kaj prispevali. Prizadeti faktorji naj bi v to poskrbeli. g Iz Globeli pri Sodražici. Naša cerkev je do malega že z zidom gotova. Zato se tem potom prav toplo zahvaljujemo vsem voznikom, kateri so blagovolili zastonj zvoziti opeko iz Ribnice. Zlasti se zahvaljujemo gospodu Fajdigu, ki je bil toliko dobrodušen, da nam je podaril vse zidovje svoje opekarne, katero je opustil, za našo vporabo in opeko tudi večinoma s svojim blagom speljal. A sedaj nismo še pri kraju. Cerkev, vrh hriba, iz katerega je razgled po celi ribniški dolini, naj bi bila brez zvonov? Tega ne. Revni vaščanje so že dosedaj sami zložili do 500 kron, a za dva zvonova, ki naj bi tehtala, eden 250 kg, drugi 180 kg, so prelahki in premalo petični; zato se obračamo še enkrat do vseh naših dobrotnikov, da bi nam tudi pri tem stali ob strani in nam pomagali do vrhunca naše zmage, da bomo čuii zapeti ob slovesnem blagoslavljanju cerkve tudi zvonove, ki naj bi naznanjali radost in veselje Globovcev vsem, daleč naokrog bi-vajočim sosedom. Za vse dobrote v denarju in za pomoč pri delu se stavbeni odbor zahvaljuje in prosi še nadaljne podpore. — Stavbeni odbor v Globeli pri Sodražici. Notranjske novice. Vipavske novice. n »Napreden oče« — Franc Mercina — naš zaveznik. Na lažnjiv napad v »No-tranjcu« z dné 27. decembra je gospod učitelj Anton Bezeg na Gočah odgovoril s tem, da je poslal »Učiteljskega Tovariša« retour in se naročil na »Slovenskega Učitelja« in na »Slovenca«. Gospodje »tovariši«, le tako naprej, izvrstno delate za »S. S.«, v kratkem vas imenujemo za častne člane naše stranke. n Po sladkor ljudje božji! Se predno )o sklenjena in potrjena postava o slad-corju, se bo prodajal sladkor že po novi postavi in sicer v Miha Malikovi štacuni na Slapu. Obrniti se treba tozadevno na gospoda upravnika imenovane štacune, na Jožefa Ferjančič, po domače Šmaca. Na noge torej ljudje, če se hočete posladkati. n Iz Amerike se je že vrnilo precej Vipavcev. Nauk za nas: Ne silimo v Ameriko. n Birokratje. Z Goč je prosil posestnik dné 31. decembra popoldne za licenco, la bi smel žgati tropine. V eni minuti bi bili to lahko naredili, pa so rekli, da popoldne glede tega ne »amtirajo«. Pa bi vsaj to ljudem naznanili, da ne bi delali dolgih potov zastonj. Ministrstvo pravi, naj s« gre v tem oziru ljudem kar najbol na roko. Vipavska davkarija pa pravi, da ne »amtira«. Kako gre to skupaj? Iz reške doline. n Lepo je uspela veselica »Katol. izobraževalnega društva« v Trnovem na Novega leta dan. Predstavljala se je igra »Sv. Cita« in pred začetkom in po koncu igre nam je izborno zapel ženski zbor, Prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Posetil je veselico s svojo »lepoto« tudi -Notranjčev« poročevalec »lepi« Polde, ki bo gotovo izrekei v »Notranjcu« svojo kritiko. Pa se je kar v kot stisnil in se ni upal nobenemu v oči pogledati; tako delajo vohuni in kdor ima slabo vest. n Izobraževalno društvo in pa Marijino družbo bi rad »lepi« Polde uničil. V »Notranjca« je spravil poziv na c. kr. okr. glavarstvo, naj pazi na društvo, ker ne naznani glavarstvu, da prireja prireditve, pri katerih dela dobičke. Kot vohun bi se pa »lepi« »Notranjčev« dopisnik lahko bolje informiral, da društvo prireja take stvari le v zabavo članom, ne za svoj dobiček. Čudno se nam pa pri tem zdi, da hoče »lepi« Polde društvo učiti zakone, ko sam dela proti zakonom; izvršuje namreč zidarsko obrt brez »potenta!« Novi obrtni zakon pa še določa, da se mora dati obrtno dovoljenje Ie tistim, »ki so se za obrt učili postavno dobo tri leta in dokažejo svojo usposobljenost.« »Lepi« Polde je pa komai eno poletje hodil z nekim zidarskim mojstrom kot »molovar«. pa hoče veljati za zidarja. »Lepi« Polde! le pred svojim pragom pomedi, drugi bodo že sami n Luči se boji »lepi« Polde v »Notranjcu«. Se nič ne čudimo! »Neodvisni« kmet'e se luči resnice vedno boje; še bolj se pa boje »špiioni«, ker v temi lažje ne-opaženo vohunijo. — Poti so »lepemu« Poldetu preslabe, tako v »Notranicu« zabavlja podžupanom. Seveda, Poldetu kot vohunu so poti preslabe, ker ne more tako taino vohuniti kakor bi rad, se precej pozna, kedaj po potih hodi vohunska noga. Polde si lahko kupi »balon«, bo nailaelje neopaženo vohunil. - O. J. Skrabol.ieta napada »Notranjee« s starim nijancem, ker bi bil kmalu v temi utonil. Mi Skra-bol'eta ne branimo; veseli nas pa. da ga »Notraniec'< naoada, ker ie Skrabolie liberalni pristaš celo življenje; tako tudi njegovi sinovi, izmed katerih ima eden celo »Notraivca« naročenega. — Čitalniškim odbornikom ie izvoljen »lepi« Polde, tako se ie pohvalil v »Notranicu«. Nimamo nič proti temu; neumljivo se nam pa zdi, da sedi v takem odboru tudi sodni nadoficiial I.ožak! — Tožil bo vsakega z advokatom, če bo Ie tisti kaj imel, tako straši »lepi« Polde. Da bo pustil misel na advokata, mu povemo samo to, da advokat hoče imeti od tožnikov, ki nič nimajo, kakor Polde, da poda'o varščino in tako visoke, več sto kronic, mu pa tudi »neodvisni« ne bodo »dobri stali«. n 16 »DomoHubovih« naročnikov je pridobil na Vel. Bukovici e. Petrin, kmet-ski mož! Posnemajte tega zavednega pri-staSa »Domoljuba«! Zlasti v vaseh v »Podgori« je premalo »Domoljubov«! Na delo Jasenci, Zemonci. Vrbovci, Jablan-čani in »Kočani«! n Deželnozborske volitve so pred durmi; na delo pristaši S. L. S. »Neod-visniki« bodo sedaj zopet prilezli delat zgago. Koristno bi bilo, da bi se tudi v naši dolini ustanovila »Kmečka zveza«. n Obolel je »neodvisni graničar« g. Mesar v Trnovem. »Neodvisnim« je za-legel za polovico strankine moči. In sedaj so v Trnovem občinske in deželnozborske volitve. Zelo nadležno! n Trstenjakov Tonček »prosveta« v Ljubljani, bo menda tudi sedaj prišel reševat »neodvisno« stvar v našo dolino. Zapomnite si kmetje tega človeka, ki je na shodu v Bistrici trdil in na prste štel, da so izmed pet škofov, ki imajo svoje škofi>e med Slovenci, štirje rojeni Nemci, eden je pa nemčur, dasi so štirje rojeni in zavedni Slovenci! — Babčevega fantka menda sedaj ne bodo rabili več v naši dolini pri »neodvisnem« apostolskem delu; bodo »lepemu« Poldetu napisali govor, pa bo »on« razširjal »neodvisni« evangelij cenejše kakor fantek! Idrijske novice. n Občni zbor. 22. decembra je imela »Katoliška delavska družba« v Idriji — kot po navadi — svoj redni občni zbor. Po poročilu tajnikovem, blagajnikovem in kniižničarjevem je poročal predsednik »Telovadnega odseka« br. Medvedič o odsekovi ustanovitvi, niegovem delovanju in njegovih ciljih. Prosil ie, nai bi družbeni udje pristopali kot podporni člani k »Telovadnemu odseku«. In v čast našim vrlim društvenikom moramo reči, da ume-io časovni duh in misel vzajemnosti: pristopilo iih je takoj precejšnje število in še nristona'o. Mladeniči so dobili toli zaželeni drog. Navdušenost za telovadbo vedno raste. f n Naša čipkarska šola je naredila božično veselico. Po nagovoru g. dekana sta dve deklici prav lepo in glasno dekla-mirali. Neka čipkarica nam je v verzih med čipkanjem naslikala svoie stanje in svoja čustva, neka druga pa se je zahvalila vsem onim možem, ki se potesruje'o 7a čipkarice. Med posameznimi točkami ie sviral orkester »Kat. družbe«. Lepo ,-e hilo gledati krasno okinčano visoko božično drevo, ki so okrog njeea bila razložena darila za posamezne čipkarice. Tu gre hvala v prvi vrsti gosp. Jos. Zazula, vpok. davčnemu kontrolorju. Prof.RouIott označi na podlagi točnih preiskav zdrav teku najmogočnejšega zbujevalce sekretorsnlh želodčnih ilveev. Prav odlično p« zbujajo tek, krepe želodec In olajšajo bolečine prav« Bradyjeve želodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do fedi, odstranijo telesnemu dobrobit Škodljivo napenjanle, čezmerno tvo-rftev kislin, telesno zaprtje, ielodčne bolečine in drugo motenje prebave. Dobi ae v lekarnah. O Br^V' l'untar, Ttunetf Z, Heischmarkt •1387, razpošilja šest steklenic za K 5 -, tri dvol-■ale steklenice za K 4 50 franko. 2412 Pomanjkljiva prebava k verok skoro vsem boleznim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. — Olei inserat ÄÄ.» »r?»«»<»«mo od- krogijibe z i ElM-'ELSÄIf'i'f* R«t>«rb*r. Elsa trg 16 (HrvaŠko) eMtrl" vSlj*lcl, Pozor tambarašl! Izšli so najnovejši ceniki za tamburaško glasbo, od najboljših glasbenikov na tamburaškem polju, kot so Brož, Hruza, Tomič, Bozotti, Oervais itd. ter se morejo dobiti zastonj pri Prvi sisaški tvornici tamburic J. S t j e p u š i n v S i s k u._ Malokrvnost in pa po njej povzročeno omalosrčujočo slabost in onemoglost premaga Seottova emulzija presenetljivo hitro. Dobri glas, ki si ga je pridobila = Scottovi emulzij» = kot zanesljiv pomoček pri malokrvnosti temelji na tem, da se zanjo porabljajo najfinejše primesi, ki jih je sploh mogoče dobiti za denar in jih more izbrati samo dolgoletna izkušnja, ter na tem, da je po posebnem Scottovem pripravljanju izdelana v okusno in vsekozi prebavno tekočino. Uspeh je izdelek ne-prekosne redilnosti. fan brini lUkleald 1 K 80 t. Dobi se v vseh lekarnah. Izvirna stokfonioa 2 K BO h. Pristna le s to znamko - ribičem - kot po-roitvenlm znakom aa SCOTT-o* način. Naprodaj po rseb lekarnah. 50 feS"i "a prodal je hita z mlinom, v kateri se nahaja soba, čum-nata, hlev za 2 glavi živine in veta, obenem mlin na en tečaj, na katerem sta dva para kamnov in stope. Tik hlie je sadni vrt. na katerem je pod, lupa in svlsli. Blizu hiše je zemljišče, aa katerem se redi 1 krava in par prašičev. Cena okolu 1800 K. Plača se lahko v obrokih. Zemljišče se nahaja pol ure od velikih tovarn In pol ure od kolodvora Medvode, od iupne cerkve pa 20 minut — Več ie izve pri Aat. Beala ju v Preaki št. 26i 26 3-1 Cena steklen'1» T Dobiva se v lekarnah ali direktno, če ae vpotlje K 1-8° « «•«klenlcl) franko pri edini Izdtlo-vainlcl Voatfebnl-ov' lekarni, PraCa-Knrolinln del. Zaloga : Lekarna H. Mardctachltger, Ljubljana, Jurčičev trg. r Pozor pred ponarejanji I la J» i Izdelane postelji Ia ilitifi pMllljBI|t Initial Pri» dtibronipol-njeno. Pernica ali Marina, 190 cm «alt« lit en Unta R ir-, K ir-, K 15— lai K 18 - I metra dnin, "°cm Uroka K 14'—, K I»--, * t» —, K 31 —. Zrlavnlk 80 cm dott. la cm ilrot K 3-, K IU In M «•—, «o cm dola, TO cm Urok K 4'50 in K 3 60. Tldclnlrm tudi So kakrinlkoll drurl mari. 3-rlnl modroci Iz žime za I posteljo K 27- , bollii K 33--Poèiljt ae poitnine proalo po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja ali nazaj ac vzame proti povmllvi potnih stroikov BesrdUl Sictuel. Lobes 910 tri Pitna na Celkeat IMI Kašelj^ naglo um ri, razkroji siez in lajša izmeček pristni 30 i Kar limd hki Davidov ßaj. i zavoi 10 v'narjev. Edin*.izd lovaluica • : Lekarna pri : , Češki kroni" Pr«fl Karolinov drl D-blv* «e v lekarnah e'i direktno, če se poèhe PO vin. (2 /avo a) Zal »ea v L ubijanj Lekarna .pri al »trm orlu", Jurčičev trg. Pozo pred ponarejanji. Vsak zavitek Im* tvrdko Višjega Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12 1 znameni o 2536 olje zo sluh odstrani hitro In temeljilo nastalo glnhnin. t*r*nj* it mm, «mrnl' po uš*mih in nafftu-hont tudi ako je ie zastarano. Steklenica stane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trg. « Celovcu. Pozor, lunatica In d.ftUta I V moji lekarnliki prakal, katero Izvrftujera le tez Ift Iti, poaučllo se ml je. Izna|tl na bol|lc sredstvo ta rati lat, lo |e Kapllor It. II. Is'1 deluje da poatane|o laale gotti dolgi In odtftra-nluj« prhljaj 'luskine» n* «lall Cena (Irtnlto na vaako iiolto) It: I lonflč 3 K 60 », 3 fontka 5 K. Treba, da al vaaka obiltll naroČi. — Prosim, da ae narotl samo od mene pod naslovom P. Iiiriilt. lekarnar, Pakrac it. as, Slavoni|a. Denar ,e p.iiljt nap rt) ali ■ poitnlm powettem b >730 g rank« oda. „ČAS" znanstvena rtvlla. Irhala 10 krat v letu In stane po « K nt leto NaroCnino prejema upravniitvo v Mutilimi Leposlovni metu, Reki, 8>vodniu. St Vidu. Trbiž«, Tratu. Velikoveu In VaUoerko. •••k* mit •• doralo akrfeao varovati prod »aako aaaoaao, ker u aa tej lakko wu iodi oajaanjla raaa navija v Mio kad«, težko ozdravljiv, raait. t. «0 lat a. j. lakaj»]. mefilno vlain. «azil«, tak. imenovano praiko domaČa maallo kot zaaaaljivo eradatv. ta «bveza T. vzdržuje rane čist«, etivaruje lata. ol.jlaj. vnetja ta bolečina, kladi in peep«lQje zacaljeaja. — Raspollila aa vaak dao —-i oaiioa 70 via., pol pniica 60 rinarjav. Proti pred^.acila k S 16 m poiljeje 4 polica, ali I 10 puAie pollame prosto aa vaako poetalo avstre- •grške monarhija. Val dali «mbalaia Imajo aakoolto deponevano varatvooo znamko. Olavna zaloga B. FRAGNER. c. kr. dvomi dobavitelj lekarna „pri Črnem orla" Praga, Mali atraaa; egei Neradava al. 103. pozorl CitaJI pozorl Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavo-ti, težkem dihanju, a trni, — pliuč-nem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pol aaJraaaavritaejlHi MMm, 4-Nadre« la tapl«, kalter ta« aaj-trpalnajllh ttr nafflnajilh levljev. J Pestava« aiumn, Vitka ponarejanji kaaalaa Bdlao p riatra |a M 41 Thleppy-jev bal s« m a aalaao znamko -redovnica". Cena II malhnlb ali « dvofnatlh steklenic all 1 Klika tpccljalna steklenica a pattuì, zamaikoa K 6-- Iranka. Thltrrjliro centlfolljsko mašilo prall »lam It taka starim ranam, vnetjem, ra-nltvam, abscesom In oteklinam vseh arai. Cena: 1 lončka K 3-60 te poilfe la proli potatila ali denar naprej. — Obe domači aredstvl ala pa-taod znani In alotlta kol na|bol|il. Naročila ta naelavlfajo na : IMaicktrtitm Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri ■ ■ Rogaikl Slatini. iTMwmea^i g Bratart i tlaočl originalnih piatta V Sli V ealogl t akaro tith večjih Iti gratta t karo ah DOBRO SRECO I Namesto samo K I0-— K 3-80 stane lepa „6larla" srebrna « plombo 30 ima anker - remontoirm žepna ura, prima kolesje z lepim glavir. okrovjem $ sek. kazalcem in lepo pozlaCeno ali posrebr. verižico z obeskom, natanCno idoča za samo I gld. 95 ur. 13 1-1 Dal|t ponulam pozlačeno, 30 urno. (vtleprlnia ivlcarsko ko-leaje) remont, uro s lepo pozlačeno verižico za samo 3 gld. Za viako uro dveletno pismeno jamstvo. — Po povzetju pošilja Izvoz ur KOHANE Krakov fl. 42. Za a*uc%l*Jata deaar aazaj. Inogl ao aaročlll po dvakrat fAtfnVri i> K/t^-nvriJco XaUn ii'/rjo <)i>hrx pv ceni i/i *Mt-ntvi//tt *>-potava/i >>ls ..Filip Neustein, Apotheke". Naje trgov, sodnlj. zavarovane embalaže morajo Imeti naio tvrdko JM9 10-J Filipa Neusteina le-__karna pri «v. Leopoldu Dunaj, I ,Plankengaeee 6. Dobiva se v vseh lekarnah. Učenca od 14-16 let starega za kovaftko obrt sprejme Janez Meden Rudnik pri Ljubljani 12 Ceno Seiko posteljno perje 5 kg novega sknb-Ijenega K 9-60, bollirla K I), — belega, aku mehkega, sknblienega K 1 ) ; K 24 snel-nobeTcga, a rhktga, skubljcne-ga, K 30-- ; K 34 —. Pollila se Iranko p. it*l povzetju Tudi st zameop «U nazaj vzame proti pc vrnitvi poitnlh stroikov. Be' tdlkt S achtel, Lobes IH, p Plzen, Celko. Oaabni kredit za uradnika, Častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradniik. druttva dajejo po naj-zmernejSih pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovale! izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri oered-njem vodstvu uradn. druttva, Dunaj, Wipp iingerstrasse 25. 2438 4 KAŠLJUJOČIM ' otrokom in odrašenim osebam priplsuje|o zdravniki zelo nspeino TÜ9H0NEL SCILLAE kot sredstvo, ki odtrgava sluz, |o odvaja, U blaži in potolažuje krčeviti kalelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel Scillae, ari oslovskem kailju In pri drugih vrstah kalija. VpraSajte, prosimo zdravnika! 1 steklenica 2-20 K. Po poiti franko pro« poiiljatvi 2-90 K i 3 steklenice pri poliljaM 7 K. 10 steklenic pri poiiljatvi 20 K. Izdelovanje Ia glavna zaloga lekarna B. FRAGNER-J» 1430 c. kr. dvora, zalagatelja 94—1 - Praga III., •«. 203 , Dobiva «o skoraj v v h lekarnah. Pozor m Ime srodetva, Izdelovstolja In na varstveno znamko. Izdajatelj ta edgeveml urednik: »r. Ignad] tltalk. Tiskala:. .KateMka TIskarna«,